PRImukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	1AA
Abb. postale I gruppo Lidia 400 lil*
Lelo XXXVIII. Št. II (11.139)
TRST, četrtek, 14. januarja 1982
V gS Dri GoNrfn* * * VifKPhusiaCari 5m'1945‘ n,egcv predhodrnk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5.do 17. septembra T944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob.
p G e ji Tiebusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PONOVNO SREČANJE NA VRHU MED VLADO IN SINDIKATI
Nadzorovanih cen in tarif ta mesec ne bodo povišali
Poglobljena razprava o davčni razbremenit* vi delovnih prejemkov - Spadolini optimist
RIM — Na včerajšnjem ponovnem sestanku na vrhu med vlado in sindikati, ki .je bil posvečen vprašanjem davčne razbremenitve delovnih prejemkov, nadzorovanih cen in tarif za javne storitve, še niso sprejeli nobenega dokončnega sklepa. Spadolini pa se je obvezal, da ne bodo dovolili nobenih pdviškov, ki so odvisni od vladnih odločitev, pred koncem meseca, ko bo prišlo do sklepnega sestanka no zaključku širokega posvetovanja na delovnih mestih, ki je že v teku po vsej državi. Nekateri sindikalisti pa so izjavili, da se .je vlada obvezala ustauti vse poviške telefonskih ta ril' do konca leta. medlem ko naj bi se elektrika podražila vsaka dva meseca za en odstotek, metan za 40 lir za kubični meter, pri gorilnem olju naj bi nekoliko spremenili nadzorstvo medministrskega odbora za cene, medlem ko bi zavarovalnine za avte ne smele biti povišane za več kot 16 odstotkov.
Kot rečeno ne gre sicer za noben dokončen sklep, ker so na včeraj šnjem srečanju na eni strani Spa-dclini z ministri Andreatto, Komu co. Marcoro. La Malfo. Di Giesi-jem in Altissimom, na drugi na Lama. Carniti in Bugli (namesto odsotnega Benvenuta) le poglobili različne predloge glede nadzorovanih cen, tarif za javne storitve in davčne politike. Posebej živahna je bila razprava o Formicovih pred logih glede ukrepov za razbremenitev delovnih prejemkov v letu 1982, ki pa ni še znano, ali bodo temeljili na znižanju količnikov ali Pa na nadaljnjih davčnih odbitkih. Spadolini .je po štiriumem srečanju izjavil, da so se glede teh vpra šanj stališča precej zbližala in da jih bodo še nadalje poglobili v za ključni fazi pogajanj, ki bo ob kun cu meseca, po'skupnem zasedanju vsedržavnih svetov CG1L. CJSL in UIL; ki bo sklepalo na osnovi izida širokega posvetovanja med de lavstvom.
Doslej so sindikati sicer izvedli šele manjši del predvidenih 30.0(10 skupščin na delovnih mestih, a vse kaže, da velika večina delavstva odobrava znanih 10 točk enotne Platforme CGIL. CISL. UIL. vključno z zadnjo, ki zadeva predlog o omejevanju stroškov za delovno silo na osnovi vnaprej določene stopnje inflacije pod 16 odstotki.
Ostaja pa seveda še vedno odprlo vprašanje, ali bodo delodajalci boleli sprejeti sindikalne predloge, na kar so časnikarji opozorili predsednika vlade. Spadolini je pa poudaril. da morajo tako vlada, kot sindikati in delodajalci storiti svojo dolžnost, ter da «bo na koncu treba doseči sporazuma.
Stiki med vlado in sindikati se nadalju.je.jo v delovnih skupinah, ki poglabljajo posamezne aspekte davčne politike in gibanja nadzorovanih cen ter tarif, prihodnji teden pa bo nov sestanek na vrhu. ca katerem bodo proučili temeljni vprašanji zaposlovanja in naložb. Kot kaže .je pa vzdušje precej konstruktivno. saj je včeraj Spadolini po srečanju povabil sindikaliste na delovno kosilo, da so mu poročali o nedavnem uradnem obisku Lame, Carniti.ja in Benvenuta v Alžiriii. kjer so se pogovarjali tudi o dobavah zemeljskega nlina. ori katerih so pogajanja na državni ravni malce v zastoju zaradi še odprtega vprašanja cene
PREDLOG PREDSEDSTVA JUGOSLAVIJE
Milka Planinc kandidat za predsednico vlade
Možni kandidati za zunanjega ministra so Lazar Mojsov, za obrambnega ministra admiral Branko Mamula, za notranjega ministra pa Stane Dolanc
To je na seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDLJ za uresničevanje kadrovske politike v organih in organizacijah federacije ter organih družbenopolitični nih organizacij v federaciji, ki jo je vodil Marin Cetinič. sporočil in obrazložil član predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič.
Člani odbora so bili seznanjeni, da je kandidaturo Milke Planinc za predsednico ZIS podprlo tudi predsedstvo CK ZKJ po posvetovanjih v vseh republikah in pokrajinah. O predlogu se bodo izrekle tudi vse republiške in po krajinske konference SZDL. s či ...| mer bo seznanjeno tudi predsed-» stvo zvezne konference SZDLJ. Radovan Vlajkovič je seznanil V* Uš5	člane koordinacijskega odbora, da
so možni kandidati za zveznega BEOGRAD — Predsedstvo SFR sekretarja za zunanje zadeve La-Jugoslavije je po posvetovanjih zar Mojsov. za zveznega sekretar-določilo predlog, da za predsed- ja za ljudsko obrambo admiral nika zveznega izvršnega sveta Branko Mamula in za zveznega kandidirajo sedanjo predsednico sekretarja za notranje zadeve Sta-CK ZK Hrvatske Milko Planinc, ne Dolanc, (dd)
GENERALU JARUZELSKEMU NI USPELO DOSEČI NEVTRALNOSTI CERKVE
Kljub vojnemu stanju nejasni izgledi za reševanje poljske družbene krize
Papež Janez Pavel II. obsodil dogajanja na Poljskem - Propagandna ofenziva vzhodnega bloka
VARŠAVA — Po enem mesecu od proglasitve vojnega stanja na Poljskem so izgledi za mirno in omikano rešitev težke družbene in gospodarske krize nejasni. Včeraj so agencijske vesti potrdile pred-sinočnje govorice o skorajšnji prekinitvi vojnega stanja, take izjave sta za televizijo dala podpredsednika Rakovvski in Ozdovvski. Slednji je celo poudaril, da bi bilo to možno še pred 1. februarjem. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Poljske, pa sta bili izjavi slej ko prej le želje, če ne celo propagandni manever.
Ves zahodni svet, vključno s komunističnimi in delavskimi partijami z izjemo redkih, ki so ostali zvesti dogmatskim kalupom, obsojajo namreč vojaški prevzem oblasti na Poljskem in zahtevajo, da general laruzelski prekliče sklep o vojnem stanju, osvobodi priprte in internirance, zagotovi demokratične svoboščine in obnovi dialog s Solidarnostjo in Cerkvijo. Poljsko vodstvo mora zato prepričati Zahod, da so bili sklepi, čeprav boleči, «nujni in edini mcžni». Take razlage pa so za večino nesprejemljive.
Poljski vojski ni uspelo vzposta-
TAJNIK KD PICCOLI VABI BETTINA CRAXIJA NA POGOVOR
Spet zaostritev odnosov v vrstah petstrankarske vladne koalicije
Zasedanje centralnega komiteja KPI se je zaključilo z odgovorom sekretarja Berlinguerja, ki ga bodo objavili danes - Samo Cossutta proti njegovemu poročilu
RIM — Odnosi znotraj vladne večine so sc spet zeio zaostrili in so, tako vsaj trdijo v dobro obveščenih krogih, na tem da se razbijejo. Tajnik KD Piccoli, ki se je včeraj vrnil iz Bruslja je napovedal, da bo v prihodnjih urah stopil v stik s tajnikom PSI, da bi preveril možnosti nadaljnjega sporazuma. Ni rekel nič drugega, trdijo pa, da je razjarjen, ker PSDI in PSI ne odgovarjata na njegova vabila na pogovore. Še več, Craxi in Longo se sestajata s tajniki drugih strank vladne večine in dajeta tako vtis, da sta vzela pobudo iz Piccolijcvih rok. V prihodnjih dneh se bosta celo sestajali tajništvi PSDI in PSDI. Namen vse te socialistične in socialdemokratske dejavnosti je oči-
ten: preveriti hočejo, kako je z odnosi v vladni večini: med drugim sta Craxija zbodli izjavi Gallonija (KD) in Battaglie (PRI), ki oba iz-
ražata odobravanje ob čedalje bolj
poudarjenem razhajanju med KPI
in Sovjetsko zvezo.
V tem težavnem trenutku skuša predsednik vlade Spadolini posre-
tiiHiiiliiiiiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiimiiiuiumiimiuiMiiMiiiiimmiiiiiiiiiifimimiiiiiiiiiiiiiivmiiiuiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiHiiit
POLICIJSKI POSEG V RIMU ZAD0BIVA VSE VEČJI POMEN
Onesposobite v Senianije ve skupine preprečila vrsto novih napadov RB
V Veroni nobene novosti o ugrabitvi generala Doziera
RIM — Poleg napada na sedež Vsedržavnega sveta krščanske demokracije v Rimu je rimski vod rdečih brigad, katerega so agenti žigosa po aretaciji Giovannija Sen-'zani.ja in drugih dvanajstih domnevnih brigadistov skoraj povsem onesposobili, nameraval v kratkem izvesti še vrsto drugih «uodvigov». za katere so že bili pripravljeni nadrobni načrti. Med drugim so teroristi pripravljali atentat na nekega visokega sodnika, čigar imena sicer preiskovalci niso hoteli po y oda ti. Rdeče brigade so «na muhi» imele tudi neki osrednji urad državne policije in dve vojašnici v Rimu. Vse te atentate so Senzani >n pajdaši nameravali izvesti pred koncem januarja.
To je na posebni tiskovni kon ferenci na • kvesturi sporočil odgovorni pri tiskovnem uradu Balsa-mo, ki sicer ni — »iz varnostnih razlogov* — hotel odkriti nobene Podrobnosti o napadih na razna po slooja. ki so jih teroristi načrtovali s pomočjo težkega orožja (ba žuke in rajketo), ki so ga našli v raznih 'brlogih. Balsamo je tudi Potrdil obstoj številnih drugih načrtov o napadih in atentatili na razne kaznilnice po vsej Italiji, v katerih so zaprti najnevarnejši te roristi. V nekem skrivališču so Gidi zaplenili majhen, a zelo močan radijski oddajnik, ki bi lahko ličinkevai na valovne dolžine, ki i*h uporabljajo milici iški patruljni Avtomobili. Na la način bi lahko Prigadisti popolnoma preprečili Vsakršno povezavo med agent' in P'ekinili oddajanja med posameznimi policijskimi obbodnicami in os rednio operativno dvorano na kvesturi.
-Medtem ko se nadaljuje zasliša ti:e številnih aretiranih, brimidiriov ('okateri naj bi celo sodelovali z Plastmi), so v Rim prispeli šte
Vilni sodniki iz raznih krajev Ita
lije. da bi sodelovali v preiskavi. Preiskovalci so meri tern objavili, poleg Senzanijevega, še tri druge posnetke aretiranih brigadistov in sicer Petrellov, Di Koccov in AI-dijev.
Kar zadeva preiskave o ugrabitvi ameriškega generala Doziera pa je treba tudi tokrat zabeležiti le vztrajen molk tako preiskovalcev kot tudi rdečih brigadistov, ki se po objavi tretjega sporočila niso več oglasili. 27 dni po ugrabitvi ni za «zapoc>m». v katerem je ujet Dozier še nobene sledi. Tudi vče ra.j so karabinjerji pregledali dobršen del Verone in blrjnje okoli ce. Dejstvo, da so v vojašnicah že ■»mobilizirali* posebne karabinjerske enote »usnjenih čelad* na daje slutiti, da sc nekaj pomembnejšega vendarle pripravlja. Kljub temu, da veronski preiskovalci tega nočejo povedati, .je zelo verjetno, da so jih rimski kolegi seznanili z. nekaterimi podatki ki bi lahko kmalu privedli do odkritja skrivališča teroristov.
Včeraj je ženo ugrabljenega generala obiskal vrhovni poveljnik kopenskih sil NATO v Evropi general Frederick Kroesen. ki je bil pred nedavnim tarča zahodnonem-škili skrajnolevičarskih teroristov RAF. Takrat so njegov blindirani avtomobil teroristi napadli z bazuko. vendar je kljub temu atpntat spodletel. General Kroesen se ie sestal tudi s predstavniki zavežni škili sil v Veroni, s katerimi se je pogovarjal o ukrepih za zaščito o-sebja in objektov NATO v Italiji.
RIM — Po dolgih nočnih pogajanjih so včeraj zjutraj zastopniki sindikata kovinarjev FLM in državnega avtomobilskega podjetja Alfa Romeo podpisali osnutek sporazuma. po katerem družba preklicuje suspezijo 7.000 delavcev, a bo
postavila izmenično v dopolnilno blagajno osebje za tri tedne in o-krepila produkcijske skupine.
RIM — Prvi vsedržavni podatki o izidu volitev za obnovo šolskih svetov potrjujejo uspeh krščanskih kandidatnih list, ki so ba.ie prejele
60,5	odsotna glasov. Uradnih podatkov sicer se niso sporočili.
dovatl med različnimi stališči. V | vora. je pa št poudaril negotovosti članku, ki je sicer anonimen, za republikansko glasilo «Voce repub-
hlicanai trdi Spadolini, da je morda še preuranjeno vlegi kdove kakšne zaključke iz komunističnega stališča o poljskih dogodkih. Predvsem ker ostaja še vedno odprto vprašanje leninizma, ki je kamen spotike med socialisti in komunisti. Z vsem tem je Spadolini hotel dati socialistom na znanje, da nima namena spremeniti svojega odnosa do komunistične opozicije.
Med tem se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja komunistične partije. Zaključni poseg sekretarja partije bodo objavili danes. ve pa se. da ga je centralni komite odobril z veliko večino in da je proti poročilu glasoval samo Armando Cossutta. ki je svoje nasprotovanje jasno izrazil že v debati in v članku, ki ga je pred dnevi objavil na partijskem glasilu U-nita. Razkola znotraj partije torej ni bilo. kot je bilo tudi pričakovati. čeprav visi nekje v zraku vprašanje: kakšne perspektive ima tretja pot v socializem, če se prekinejo vezi s Sovjetsko zvezo.
Centralni komite se je vprašal ali je mogoče pojasniti dvome, ki so v mnogih prisotni in ki so bili vir zadreg in zaskrbljenosti, glede poljskih dogodkov. Mnogi se bojijo, je npr. dejal Chiarante. da bi kritiziranje sovjetskega zgleda pomenilo zmanjšanje razredne samostojnosti ali pa popustitev pritiskom nasprotnikov: zato mora centralni komite na te dvome jasno odgovoriti. Centralni komite sicer na te dvome ni dal prav jasnega odgo-
in neko zadrego. Bufalini je v svojem včorajšnjenj posegu, ki ga o-cenjujejo kot zelo uravnovešenega, izrazil pozitivno oceno resolucije vodstva partije o poljskih dogodkih. Prav tako je dejal, da se strinja z Berlinguerjevim poročilom, vendar je podčrtal da obstaja v komunistični partiji zavest tega, kar, kljub nekaterim napakam v politični liniji. Sovjetska zveza in druge socialistične države pomenijo - kot protiutež nadmoči in dejavnosti Združenih držav.
R. G.
viti «diaioga» s Solidarnostjo, saj je dobila le peščico odpadnikov, internirano in priprto sindikalno vodstvo pa vztrajno zahteva predhoden preklic vojnega stanja in šele nato je pripravljeno na dialog. Isto zahteva tudi poljska Cerkev, ki pa ni prekinila stikov z oblastmi. Tudi Vatikan je v poljskih dogajanjih iz redno aktiven, a dosedanje rezultate skrbno skriva. Občasno razni cerkveni dostojanstveniki izrekajo obsodbe, ki so za poljske voditelje izredno neugodne, saj si brez Cerkve ne morejo zamisliti pomiritve in zaupanja Poljakov.
O dogajanjih na Poljskem je prvič v tem letu spregovoril tudi papež Janez Pavel II. Vojno stanje je o-cenil kot »graje vreden* sklep in obsodil kratenje človekovih pravic. Poljake je priporočil «Gospe z Jasne Gore. ki jo imajo Poljaki stalno pred sabo, tudi če jih ločijo meje in zapreke taborišč in zaporov*. V vatikanskih krogih pa še vedno dosledno molčijo o vsebini odgovora generala Jaruzelskega na poslanico papeža Janeza Pavla II.
Če so vesti o vatikanski diplomatski dejavnosti izredno skope, tega ne moremo reči o propaganden ofenzivi, ki prihaja iz držav vzhodnega bloka. Sovjetska tiskovna agencija »TASS* je včeraj zavrnila obtežbe, da bi bila SZ vpletena v proglasitev vojnega stanja na Poljskem, priznala pa je, da za SZ ni vseeno, kaj se dogaja v socialistični Poljski. »TASS* razlaga, da je ta zavzetost rezultat ogromnih sovjetskih človeških žrtev za osvoboditev Poljske izpod »fašističnega suženjstva*, medtem ko «ni niti en ameriški vojak padel na poljskih tleh za osvoboditev Poljske*. <Poljska je bila, je in bo neuničljivi člen varšavskega sporazuma, člani ca socialistične skupnosti. Tega se morajo dobro zavedati vsi, ki na-oadajo poljsko socialistično državo* opcmioja agencija »TASS*, ki ob-
tizacijo poljske družbe zahtevalo poljsko delavstvo in ne Reaganova administracija, da ni gospodarske krize povzročilo enoletno delovanje Solidarnosti temveč zgrešena politika vsega povojnega vodstva poljske partije. Seveda v blokovski logiki skuša sedaj Reaganova administracija sebi v prid izkoristiti poljska dogajanja, a to je ponovni dokaz o nesprejemljivosti blokovske delitve sveta, ki ne upošteva interesov .posameznih narodov, temveč samo ozke blokovske in ideološke koristi. V taki viziji so za Moskvo vsi, ki na Vzhodu zahtevajo demokratizacijo le »kontrarevolucicnar-ji*. pripadniki osvobodilnih gibanj Latinske Amerike in tretjega sveta pa so za Washington le »komunistični teroristi*.
D<* Cuellar sprejel Miljana Komatiiio
NEW YORK — Generalni sekretar OZN De Cuellar je izrekel priznanje deležu, ki ga Jugoslavija s svojo politiko neuvrščenosti in sodelovanjem daje delu svetovne or-
ganizacije. Dejal je. da ne misli le na splošno podporo SFRJ svetovni organizaciji, marveč tudi na njen delež za ustvarjalno delovanje OZN.
De Cuellar je to izjavil med prvim srečanjem, ki ga je imel kot generalni sekretar OZN s stalnim predstavnikom SFRJ v OZN veleposlanikom Miljanom Komatino. Jugoslovanski veleposlanik je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, ker je na položaju generalnega sekretarja ZN predstavnik neuvrščenega Peruja, države, s katero Jugoslavijo povezujejo tradicionalni stiki prijateljstva in sodelovanja.
NEW YORK — V Stekleni palači se nadaljuje razprava o izraelski aneksiji Golanske planote, ne da bi prišlo do predložitve kakšne resolucije. Opazovalec arabske lise Clovis Maksoud .te izraelski namen, da bi prometne prehode med območjem, ki ga nadzoruje izraelska vojska in tistim, ki ga nadzorujejo »plave čelade* OZN, proglasili za «mednarodno mejo*, označil kot pravcato «gusarsko dejanje*.
iiiiiiHiiiiiiiMiiiiifiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiHmiMiiimiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiinimiiiitimniinmiiiiiia
NEMŠKI ZVEZNI KANCLER Hi OBISKU V FRANCIJI
Stanje na Poljskem glavna tema pogovora Schmidt - Mitterrand
Pogovor bi moral prispevati k premostitvi nesoglasij mod državama
______.j..	^	... ........., „„ , PARIZ — Zahodnonemški'kanclčr [ ižfaža že od 13. decembra lani, ta*
enem zagotavlja, da bo S2 vsčstran- Helmut Sdmudt je prispel smo« v koj po proglasitvi vojnega stanja ‘	...... ... - Pariz na delovno srečanje s fran- — "-*1-1—	' 1
sko pomagala Poljski pri izhodu iz krize. Iz takega pisanja jasno izhaja ozko blokovsko stališče, ki ga potrjuje tudi pisanje glasila češkoslovaške partije »Rude Pravo*. Praški dnevnik se namreč sprašuje, kakšen vik in krik bi zagnal Zahod, če bi SZ zahtevala za nadaljevanje pogajanj o jedrski razorožitvi, da [talija postane socialistične država. Namig na Reaganovo administracijo, ki pogojuje nadaljevanje ženevskih pogajanj z razvojem dogodkov na Poljskem je jasen. «Rude Pravo* pa pri tem pozablja, da je demokra-
čoskim predsednikom Mitterrandom. Obravnavala sta predvsem stališča obeh držav do poljskih dogodkov in trenutnega stanja na Poljskem. Do obiska prihaja na zahtevo zveznega kanclerja in sodi, trdijo v Elizejski palači, v okvir rednih in normalnih posvetovanj med obema državama, ko za to nastane potreba.
V francoskih političnih krogih menijo, da bi srečanje moralo prispevati k premostitvj nesoglasij med obema državama glede stališča do
na Poljskem ter zadevajo tako politično kot diplomatsko plat problema ter se zaostrujejo v reakcijah javnega mnenja v obeh državah. Obsodba, ki jo je takoj in zelo o-stro izrazil Mitterrand je nekje v nasprotju s previdnostjo, ki jo je do poljskih dogodkov pokazala zvezna vlada.
V zadnjih dneh sta Francija in Zahodna Nemčija skušali omilili svoja nasprotovanja in razhajanja glede poljske krize. Predsednik Mitterrand je potom glasnika predsedstva
Predsednik Mitterrand in zahodnonemški kancler Schmidt med včerajšnjim pogovorom v Elizejski palači

Vztrajno iskanje Dozierovega «zapora
»
Policijske in karabinjerske patrulje si vztrajno, a tudi zaman prizadevajo najti Dozierov zapor (AP)
V Jugoslaviji pada naravni prirastek
BEOGRAD — Upadanje naravnega prirastka je značilno za Jugoslavijo v zadnjih letih: nadaljevalo se je tudi lani. Po podatkih o gibanju prebivalstva v preteklem letu in prvih’ rezultatih popisa prebivalstva s katerimi razpolaga zvezni zavod za statistiko, je Jugoslavija lani dobila 376.355 novih prebivalcev. Toda stopnja živorojenih otrok, ki je znašala 16,8 na 1000 prebivalcev, je za 0.1 odstotka manjša kot leta 1980. Najnižjo stopnjo živorojenih (12,9) je imela Vojvodina, na j višjo (31,9) pa Kosovo.
Smrtnost prebivalstva (202.219) je lani nekoliko narasla in sicer z 8,8 na 9 umrlih na 1000 prebivalcev. Ta porast je posledica sprememb v starostni strukturi prebivalstva, ki je zlasti na razvitih področjih vse starejše. Tako je največja smrtnost zabeležena v Hrvatski, Sloveniji in Vojvodini, najnižja pa v Črni gori, na Kosovu in v BIH.
Na 1000 prebivalcev je lani umrlo 31 dojenčkov, kar pomeni, da je stopnja smrtnosti dojenčkov še naprej visoka — v evropskih okvirih.
Kljub temu se ta stopnja stalno zmanjšuje in je mnogo manjša kot pred tremi desetletji, ki je na 1000 prebivalcev umrlo 118 dojenčkov.
Zmanjšuje se tudi stopnja sklepanja zakonske zveze (7,8) na 1000 prebivalcev, skupaj pa se jih je lani poročilo 174.005. Stopnja ločitev se ni spremenila in znaša 1,1 na 1000 prebivalcev. Lani se je ločilo 21.384 parov.
Povprečna starost Jugoslovanov od leta 1948. ko je bila 28.3 leta. nenehno narašča in je lani znašala 32,7 leta. Povečala se je tudi življenjska doba in sicer s 50,8 leta 1D48 na 70,2 leta lani. Povprečna starost žensk znaša 33,9 leta, moških 31,6. ženske živijo v poprečju 72.9, moški pa 67,5 leta.
Ocene gibanja prebivalstva pričajo, da bo konec letošnjega leta 22.498.000 Jugoslovanov, leta 2000 pa 25.653.000. (dd)
Poljske. Nesoglasja so prišla do republike dal vedeti, da bo Francija nadaljevala z gospodarskim sodelovanjem s Poljsko vsaj kar zadeva že podpisane pogodbe in dobavo hrane, medtem ko je proti temu, da bi Poljska ustavila plačevanje svojega dolga (27 milijard dolarjev),' ki ga ima do nekaterih pommebnih zahodnih bank.
Kanclerja Schmidta so v zadnjem času obsojali, ker je pokazal premalo odločnosti pri obsojanju državnega udara in ker je hotel o-hraniti dobre odnose med ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter drugimi vzhodnimi državami, Schmidt je nekajkrat izrazil svoje negodovanje zaradi kritik, ki jih je bil deležen s strani francoskega tiska. Sicer pa je v zadnjih dneh v intervjuju, ki ga je dal tedniku Štern bil mnogo bolj i oster do Moskve kot doslej. Med drugim je opozoril Sovjetsko zvezo naj ne nadaljuje z represijo na Poljskem, ker bi to imelo škodljive posledice na odnose med Zahodom in Vzhodom. Schmidt je imel težave tudi z demokristjansko opozicijo, ki ga je zaradi njegovega domnevnega «nevtralizma» ostro napadala.
Kar zadeva ostro stališče Mitter-randa do poljskih dogodkov pa je kancler Schmidt to pripisoval predvsem poskusom, da bi spravili v zadrego komunistično komponento v vladi. Kot znano sta se sestali pred dnevi komunistična in socialistična delegacija in proučili najpomembnejša notranje in zunanjepolitična vprašanja. Soglasnost je bila dokajšnja, razen glede poljskega vprašanja, kjer so bila stališča francoskih socialistov in komunistov popolnoma različna.
Potniško letalo strmoglavilo v reko Potomac
\VASHINGTON — Med snežnim neurjem, ki je včeraj divjalo nad VVashingtonom, je pptniško letalo «boeing 737» letalske družbe «Air Florida* trčilo v podporne stebre cestnega mostu nad reko Potomac. Letalo je nekaj časa vzdržalo na zaledeneli površini reke, nato pa se je pogreznilo. Reševalci so baje rešili nekaj potnikov, točno število žrtev pa ni znano. Na letalu je bilo baje 80 potnikov, pri trčenju, kaže. pa je z mostu zaneslo tudi nekaj avtomobilov.
RIM — V okviru boja za prerod in naložbe na Jugu bo danes splošna stavka v vseh deželah srednje in južne Italije.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. januarja 1982
VČERAJ NA POMORSKI POSTAJI
Delavstvo odobrilo sporazum o reorganizaciji dela v luki
Za pravkar sprejeti dogovor se je na dveh ločenih skupščinah izrekla ogromna večina pristaniščnikov in nameščencev EAPT ■ Poskusna doba bo trajala tri mesece
Kakor napovedano, sta bili včeraj popoldne na pomorski postaji dve ločeni sindikalni skupščini, na katerih so nameščenci Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče in pristaniščniki, člani enotne kompa-nije CULPT, po daljši in včasih kar razburkani razpravi odobrili z večino glasov zasnovo sporazuma o reorganizaciji pristaniškega dela, ki je bil dosežen 9. januarja med štirimi zainteresiranimi partnerji (sindikalnimi organizacijami, luško u-stanovo, koristniki luških storitev in pristaniščniki).
Kakor so poudarili na obeh skupščinah, uvaja dokument kompromisno rešitev, ki predpostavlja določene odpovedi za vsako izmed pogodbenih strank, a ki pomeni hkrati tudi trdno odskočno desko za dosego racionalnejše organizacije dela in večje storilnosti v luki ter s tem tudi večje konkurenčnosti našega pristanišča v tekmovanju z drugimi lukami na Jadranu in na severu Evrope. Sporazum mora zdaj odobriti upravni svet Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče (FA PT), nakar bo postal pravomočen. Po njem bo poskusno urejeno delo
v pristanišču za dobo treh mesecev, nakar bodo partnerji preverili njegovo učinkovitost ter vpliv na gibanje stroškov. Od tega bo odvisna usoda novega tarifnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja (kakor znano, so bile tarife letos povišane poprečno za 19%) in ki zapade 30. junija letos. Od uspešnega izvajanja sporazuma bo po vsem tem odvisen nov morebiten povišek tarif v drugi polovici leta in seveda tudi odstotek poviška, kolikor bi se izkazalo, da sporazum ni prinesel tistega skrčenja stroškov, ki je potrebno za ohranitev tarif na sedanji ravni.
Pravkar odobreni sporazum obsega 11 točk in izhaja iz predpostavk, da bodo za kritje dosedanjega primanjkljaja (90 milijard) kljub vsem prizadevanjem na krajevni ravni nujno potrebni ustrezni posegi vladnih in deželnih organov in da mora pristanišče v letošnjem letu doseči 2,390.000 ton trgovinskega prometa. V posameznih poglavjih pa obravnava in načelno urejuje praktično vse aspekte pristaniškega dela. Posebno pomembna je točka, v kateri so navedena navodila za do-
MiiilliliiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiitiiiiiiiiiiiiiKitiiMitmiifiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiti
Umrla je prvoborjta Valerija Kocjančič - Špela
V Sežani, kjer je od poletja 1978 žjvela v Domu upokojencev, je včeraj v prvih dopoldanskih urah umrla Valerija Kocjančič - Špela.
Vest se je hitro razširila po Trstu, kjer je pokojnica preživela s krajšimi presledki skoraj vse svoje dolgo življenje in kjer se je tudi udejstvovala kot narodna, napredna in antifašistična borka, mirno lahko celo zapišem, kot prava proletarska revolucionarka. Dobršen del protifašistične dejavnosti med obema vojnama, predvsem pa v času narodnoosvobodilnega gibanja v tržaškem mestu od samega začetka v poletju 1941, je zgodovinsko povezan z njenim imenom in njeno ilegalno ime «špela» je že takrat zadobivalo prizvok neke čudovite skrivnosti, v katero je bilo vsaj v začetni fazi odeto tržaško narodnoosvobodilno gibanje kot vzmet novega upanja v končno odrešitev izpod fašističnega suženjstva.
Valerija Krainer por. Kocjančič se je rodila 12. oktobre 1898 v Divači v družini železničarja, koroškega rojaka Krainerja in matere domačinke. Leta 1912 se je z družino preselila na Opčine in dve leti kasneje v Trst. Pot jo je potem z družino vodila nazaj v Divačo pa v Kranj in leta 1917 ponovno v Trst, kjer je z bratom obiskovala slovensko Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu. Neposredno po končani prvi svetovni vojni se je moral oče službeno odseliti v Ljubljano,
Valerija pa se je zaradi brata -invalida vrnila nazaj v Trst in tu tudi ostala ter se leta 1922 poročila z naprednim tržaškim Slovencem, udeležencem oktobrske revolucije,
Antonom Kocjančičem - Tonijem.
To, da je bil njen mož zagret za ideje velikega Oktobra in da je ona sama v času, ko je obiskovala Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, bila tudi članica Ljudskega odra v Ul.
Madonnina, je oba pripeljalo v vrste aktivnih naprednih slovenskih delavcev in v krog takratnih komunističnih aktivistov kot so bili bratje Čermelj, Jerič in drugi. Že v tem času se je večkrat spopadala s fašisti in s pogumom nastopala proti žalitvam in poniževanjem, katerim je bil izpostavljen slovenski človek. Njeno vključevanje v delavsko gibanje je kmalu postalo tako intenzivno, da so v njenem stanovanju v Ul. Cancellie-ri v letih 1928/29 celo tiskali na ciklostil komunistično glasilo «11 La var a tore*. Po aretaciji nekaterih pripadnikov delavskega gibanja se je to delovanje za nekaj časa zavrto, toda Valerija je tudi v tem času bila aktivna, ko je zapornikom nosila hrano v zapor in obveščala somišljenike na nevarnosti aretacij. V letih 1930-40 je pod pretvezo družinskih razlogov večkrat potovala v Ljubljano, se tam povezovala z delavskim gibanjem v boju proti reakcionarnim režimom stare Jugoslavije, se udeleževala sestankov, ob vsakokratnem povratku v Trst pa je prinašala s seboj ilegalno literaturo, ki jo je potem širila skupno z možem in sestro med somišljeniki.
Prišlo je leto 1941 i razkosanje Slovenije med tri okupatorje. Znova je navezala stike z Ljubljano in prvimi aktivisti Osvobodilne fronte. Udeležila se je enega prvih sestankov ilegalne organizacije žena in tam dobila direktive za delo v Trstu. S seboj v Trst je prinesla tudi izvode Slovenskega poročevalca in nekaj letakov in jih razdelila med zanesljive ljudi. Tako se je začel njen medvojni aktivizem in njen skromen dom je med prvimi postal shajališče aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja. Tako je prišel po dogovoru k njej prvi h Ljubljane poslani aktivist in organizator OF Franc Hvalič - Bolte, goriški rojak. Za njim so prihajali drugi: Leo Kovačič (z njegovim bratom Oskarjem ni imela direktnih zvez) Rado 7 'orelj - Modest in drugi. V jeseni 1941 je bil pri njej prvi sestanek, ki so se ga udeležile Angelca Gec, Ivanka Milkovič in Emilija Furlan, z nečakinjo Zorko Lipovec in svakom Ferdinandom Štolfo je na stroj razmnoževala
V')3
?	ib
»Slovenskega poročevalca* in ga pomagala ilegalno širiti. Pridobila je nove tovariše, nove simpatizerje in mreža zaupnih ljudi je rastla in se širila. V februarju 1942 sta se pri njej oglasila aktivista Albin Čo-tar (Carlo) in Darko Marušič, ki sta okrepila organizacijsko delo. Septembra istega leta je bila zaradi svoje požrtvovalnosti in predanosti osvobodilnemu gibanju sprejeta v KP Slovenije, že decembra istega leta po aretaciji aktivista Čotarja pa so aretirali tudi njo in jo zaprli pri Jezuitih, jo zasliševali in mučili, toda iz njenih ust ni prišla beseda, ki bi policiste iahko spravila na pravo pot pri stikanju za organizacijo. Iz zapora je prišla šele po kapitulaciji Italije septembra 1943, še prej, julija 1942, ji je umrl mož, ki je kljub hudi bolezni aktivno sodeloval v gibanju. Spet se je povezala in ilegalno delovala v okrajnem odboru OF in v okrajnem komiteju KPS in potem v okrožnem odboru Slovenske protifašistične ženske zveze. v katerem je bila tudi tajnica. V okrožnem odboru OF in v okrožnem komiteju je sodelovala z Borom Segulinom in Francem Štoko. Maja 1944 se je pri njej oglasil dr. Anton Vratuša - Urban na svojih poteh zveznega oficirja med NOB Slovenije in CLN za Severno Italijo in dobil pri njej varno zatočišče.
Zaradi vrste aretacij oseb, s katerimi je bila povezana in pred nevarnostjo lastne aretacije se je oktobra 1944 umaknila iz Trsta in odšla na Srednje primorsko okrožje, kjer je ostala do polovice aprila 1945, ko se je ponovno vrnila ilegalno v Trst in delovala do osvoboditve po navodilih Komande mesta Trsta.
Po osvoboditvi je Špela spet našla svoje mesto v organizacijah in raznih organih ljudske oblasti, največ v Antifašistični ženski zvezi, udeleževala se je vseh političnih manifestacij takratnega burnega časa, ob resoluciji informbiroja ni oklevala niti za en sam trenutek. Zaposlena je bila v Dijaškem domu, politično pa je delala v III. okraju OF pri Sv. Jakobu in v komiteju do leta 1952. ko je prenehala z organiziranim delom, a je ostala vse dokler so ji še kaj dopuščale moči povsod prisotna. Bila je včlanjena v Socialistično stranko Italije.
Za zasluge prvoborca ji je bila priznana »Partizanska spomenica 1941», odlikovana je bila z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje in z Redom zaslug za narod, lani sredi poletja pa še z visokim jugoslovanskim odlikovanjem Redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Priznan ji je bil tudi status vojnega invalida.
Ž Valerijo Kocjančič - Špelo odhaja človek, ki je nesebično dal vse, kar je mogel in zmogel za stvar naše narodne in socialne svobode: odhaja lik, ki ne more in ne sme v pozabo, ker je neizbežno obeležil čas, ko nam je bilo najtežje.
Slava njenemu spominu.
Jože Koren
ločanje operativnih tarif, ki naj prikličejo v našo luko nove prometne tokove. Pomembna je tudi točka — okrog katere so bila pogajanja kar ostra — ki urejuje problem, kdo je pristojen za upravljanje pristaniške mehanizacije pri posameznih operacijah in na posameznih območjih (na pomolu XII, v skladiščih itd ). Na podlagi sporazuma imajo člani kompanije zdaj prvič možnost vstopa v zasebna skladišča. Sindikati pripisujejo nadalje velik pomen točki, ki se ukvarja z ovrednotenjem profesionalnosti pristaniških delavcev, z njihovim vključevanjem v u-strezne staleže in z mobilnostjo delovne sile.
Nadaljnja točka, ki je zahtevala veliko naporov pri pogajanjih, je tista, ki se nanaša na delovni urnik nameščencev v luki. Deljeni urnik bo praktično veljal le za kakih 20 nameščencev, zaposlenih pri tehni-cah, medtem ko bodo na drugih področjih še naprej veljale delovne izmene (turnusi). Pa še eno važno točko obsega pravkar sprejeti sporazum, namreč obveznost, da bo EAPT obdržala vseh 200 mladeničev, zaposlenih po zakonu štev. 285.
Druge točke se nanašajo na delovanje programskega centra, na sprotno posodabljanje in vzdrževanje tehničnih naprav itd.
Na obeh včerajšnjih skupščinah je bito poudarjeno, da bo mogoče na podlagi tega sporazuma doseči takšno reorganizacijo dela, da bo luka občutno izboljšala in hkrati pocenila svoje storitve, kar je med drugim tudi pogoj za dosego finančne pomoči s strani dežele in države. Med razpravo so prišla do izraza tu di stališča posameznikov, ki se niso strinjali z doseženim sporazumom ter so bile predložene tudi neka tere resolucije, usmerjene v dru gačne rešitve problema (referendum, ponovno obravnavanje celotnega dogovora itd.). Pri končnem glasovanju pa se je izreklo proti spo razumu — od skupno 3000 delavcev — le kakih petdeset ljudi (30 na skupščini pristaniščnikov in 20 na skupščini nameščencev pristaniške ustanove), medtem ko so vsi drugi sporazum brez zadržkov podprli.
Danes prof. Mieeoli o sodobni zgodovini
V inštitutu srednjeveške in sodobne zgodovine na filozofski fakulteti tržaške univerze v Ul. Diaz 21 se bo danes nadaljeval tečaj na temo »Inštitucije in družba v današnji Italiji*, ki ga organizira Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Ob 16.30 bo nastopil prof. G. Miccoli s predavanjem na temo «Problemi. pomen in domet preučevanja sodobne zgodovine*.
MEDTEM KO SE BO DANES SESTAL DEŽELNI SVET
Nobenega sporazuma niti glede predsedstev komisij
Pogajanja za razširitev sedanje večine obtičala na mrtvi točki
Danes dopoldne ob 9.30 se bo sestal deželni svet; kot na vsaki prvi tedenski seji bodo na dnevnem redu najprej odgovori predstavnikov odbora na vprašanja in interpelacije, ki so jim jih zastavili svetovalci raznih svetovalskih skupin; skupščina bo nato razpravljala o predlogu državnega zakona, po katerem naj bi izključili Belluno iz volilnega .okrožja Videm - Gorica - Pordenon za izvolitev v poslansko zbornico, ki sta ga predložila svetovalca Furlanskega gibanja De Agostini in Puppini. Deželni svet se bo nato ponovno sestal v torek, 19. t.m.
Še vedno pa ni nobenega sporazuma v zvezi z nameravano razširitvijo deželnega odbora, v katerega naj bi vstopili še socialdemokrati. Slovenska skupnost in leberalci, ki so sicer dejansko že stopili v novo koalicijo, ko so glasovali za deželni proračun. Največje ovire naj bi obsiajaie v stališčih PSDI, ki zahteva zase odgovorno mesto gospodarskega odborništva, medtem ko pa jim sedanja večina ponuja odbor-ništvo za šport in za odnose s skupnostjo Alpe Adria in EGS. Sinoči se je vsekakor v Vidmu sestalo deželno vodstvo socialdemokratske stranke, ki je kot glavno točko dnevnega reda imelo prav to vprašanje.
Nobenega sporazuma ni niti glede predsedstev vseh deželnih komisij. Danes popoldne se bodo namreč sestale vse komisije, da bi na osnovi nedavno sprejetih sprememb notranjega pravilnika skupščine obnovila predsedstva, ki morajo po novih določilih pripadati le strankam večine, medtem ko jih sedaj komunisti imajo dve, socialdemokrati pa enega. Na pobudo načelnika socialistične svetovalske skupine Ermana se bodo zato danes dopoldne, ob 9. uri sestali načelniki šestih strank snujoče se večine, da bi pred popoldanskimi sejami kaj sklenili v zvezi s tem vprašanjem.
22. JANUARJA V SESLJANU
Seja glavne skupščine kraške gorske skupnosti
Dne 22. januarja ob 18. uri se bo na sedežu v Sesljanu sestala glavna skupščina kraške gorske skupnosti. Na dnevnem redu bodo naslednja vprašanja: odobritev zapisnika prejšnjih sej; overovitev pooblastil novega člana glavne skupščine; ratifikacija sklepov, ki jih je upravni svet sprejel s pravno močjo skupščine; sprejem na znanje ostavke člana upravnega sveta.
NA SEJI STRANKINEGA POKRAJINSKEGA VODSTVA
Pozitivna ocena KD o možnosti izgradnje premogovnega terminala
Po njenem predstavlja priložnost razvoja in valorizacije Trsta in njegovega pristanišča, zaradi česar jo je treba izkoristiti
Tržaška KD je na seji pokrajinskega vodstva potrdila pozitivno o-ceno glede pobude o nameravani izgradnji premogovnega terminala v tržaškem pristanišču. Predvsem je ugotovila, da nedavno odobreni državni energetski načrt postavlja Trst v take pogoje, da lahko postane eno od glavnih središč za preskrbovanje s premogom, kar predstavlja konkretno in jasno perspektivo za njegovo valorizacijo na državni in mednarodni ravni.
Poleg tega, da luka razpolaga s primerno globokim dnom, je tudi edino italijansko pristanišče, ki zaradi geografske lokacije lahko o-pravlja dvojno vlogo, saj lahko o-skrbuje italijansko področje in pa srednjeevropske dežele. KD nadalje ugotavlja, da bi premogovna luka ne omejevala razvoja industrijskih dejavnosti in bi v nobenem primeru ne kompromitirala možnega in potrebnega razvoja dejavnosti trgovinske luke. Poleg tega bi ta nova s premogovno luko povezana dejavnost lahko dala novega zagona terciarnemu sektorju in pa ladjedel-stvu; zato je treba preveriti primerne instrumente, ki bi gotovo pozitivno vplivali na deželno ladje-delstvo; v sedanji gospodarski krizi ni moč podcenjevati — pravi še
V SOBOTO ZASEDANJE 0 INDUSTRIALIZACIJI STANOVANJSKIH GRADENJ»
Sindikat CGIL se zavzema za novo pravičnejšo stanovanjsko politiko
Dežela ni izkoristila državnega zakona št. 457 - Nesoglasja znotraj sindikalne zveze
Skrajni čas je že, da se stanovanjsko vprašanje premakne s slepega tira, le tako bo mogoče odpraviti eno najnevarnejših žarišč družbenopolitične napetosti. Za to je nujna kajpada smotrna in u-činkovita politika, ki jo mora izoblikovati pristojna rimska oblast; doslej so iz Rima pač prihajali le mašilni zakonski predpisi, ki so stvarno le še znatno poslabšali razmere na nepremičninskem trgu. V tem sklepu so potrebne pravičnejše izbire, ko gre za finančno podpiranje po eni strani zasebnega in po drugi strani, tako imenovanega javnega gradbeništva, kajti na ta način bo mogoče tudi zavreti špekulacije na škodo tolikih dostojne strehe potrebnih družin. Stanovanjske gradnje je treba vključiti v racionaine!šo industrijsko politiko, ki mora stremeti za pobijanjem iz datkov, ki so danes preveliki in potiskajo cene stanovanj vrtoglavo navzgor.
Gornje smo izluščili iz včerajšnje
MALA ČRNA KRONIKA
Tragična smrt 4-mesečnega otroka
Družino 29-letne Sonie in 30-let-nega Fulvia Dapretta iz Ul. Giulia 14, je včeraj zadela huda tragedija, saj je njuna komaj 4-mesečna hčerkica Nicoletta iz še nepojasnje nih vzrokov umrla med spanjem. Sonia Dapretto se je tudi včeraj zjutraj približno ob 6. uri, kot sicer vsako jutro, osebno prepričala, če mala Nicoletta spi ter pri tem ni opazila nič nenavadnega. Približno ob enajsti uri pa je zaskrbljena. ker se dete ni še zbudilo, ponovno odšla v sosednjo sobo in našla hčerkico že mrtvo. Obupana mamica je takoj poklicala rešilca Rdečega križa, dežurni zdravnik Di Car-lo pa je lahko samo potrdil smrt komaj 4-mesečnega otroka. Točne vzroke tragedije bo ugotovila šele obdukcija trupla, smrt kot kaže pa je po vsej verjetnosti nastopila zaradi zadušitve.
Akrobatski tatovi oropali stanovanje
Se neidentificirani in gotovo dobro izurjeni tatovi so v torek zvečer vdrli v stanovanje 51-letnega Giu-seppa Godinija v Ul. Locchi 50 ter odnesli zapestno uro in dragulje v vrednosti več ko* en milijon lir. Tatovi so se izkazali kot izurjeni akrobati, saj so na balkon Go-dinijevega stanovanja splezali kar po drevesu in pri tem so se poslu žili posebne vrvi, podobne tistim, ki jo rabijo alpinisti.
Mlada ženska ranjena v prometni nesreči
Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so včeraj zjutraj sprejeli 26-letno Barbaro Fantoni, stanujočo v Ul. dei Porta 8, ki je med vožnjo z avtom po Miramarskem drevoredu iz še nepojasnjenih vzrokov izgubila nadzorstvo nad vozilon in trčila v obcestni drog. Fantonijeva, ki je v nesreči zadobila udarce v kolena in v obraz, se bo morala zdraviti približno petnajst dni.
Krvav pretep zaradi izsiljevanja prednosti
Izsiljevanje prednosti je bil vzrok prepira in pretepa, katerega žrtev je bil v ponedeljek zvečer 37-letni delavec Gerardo Baldassi, doma iz Ul. Destriero 17. Moški je izjavil policistom, da se je v ponedeljek z avtom peljal po Ul. Piccardi, ko
je zaradi .zsiljevanja prednosti prišel v spor s tremi moškimi, ki so se peljali v nekem drugem avtu. Žalitvam so kmalu sledila dejanja in trije doslej še neidentificirani moški so do krvi pretepli nesrečnega Baldassija. ki se je moral včeraj zaradi hudih bolečin v prsnem košu zateči v bolnišnico. Sprejeli so ga na kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Zadevo sedaj preiskuje leteči odde lek tržaške kvesture.
Burja povzročila težave v mestu
Po spremenljivem vremenu prejšnjih dni je včeraj v Trstu in okolici spet zapihala burja, katere sunki so ponekod dosegli jakost osemdeset kilometrov na uro. Največ dela so imeli zato gasilci, ki so morali odstranjevati omet in strešnike iz mestnih ulic, ladje v pristanišču pa so morale zaradi močnih sunkov burje močno okrepiti priveze. Nevarnost sunkov burje pa je včeraj zjutraj na lastni koži doživel 42-letni občinski uradnik Fulvio Modercio, doma v Ul. Timmel 14, ki ga je v Ul. Gorizia veter dobesedno vrgel na tla. Pri padcu je nesrečni pešec močno udaril z glavo in z ramo na tla, zaradi česar so ga nemudoma sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
Stranke in Poljska
Tržaška KP1 organizira za danes vrsto javnih konferenc o najnovejših dogajanjih na Poljskem. Ob 17. uri bo takšna konferenca na sedežu strankine sekcije za Tržaški arzenal - Sv. Marko v Ul. Carli 8, kjer bo nastopil U. Poli; ob isti uri bo podobna konferenca na sedežu sekcije za Italsider v Ul. San Lorenzo in Selva 4, kjer bo prisoten C. Tonel, ob 20.30 pa bo v študentskem domu v Ul. Fabio Severo 158 nastopil G. Calzati iz Coma.
V krožku Salvemini (Korzo Ita-lia 12, II. nadstr.) bo drevi ob 18.30 okrogla miza na temo «Soočenje med socialisti, radikalci in komunisti o svobodi, demokraciji in socializmu*. Nastopili bodo P. Coslovich in L. Pesante za PSI, M. Budin in E. Martone za KPI ter G. Ercoles-si za PR. Posvet bo vodil G. Car-bone. V ospredju bodo problemi Poljske.
tiskovne konference, med katero sta deželni tajnik sindikata CGIL Silvano Milccco in njegov namestnik Da rio Varin v navzočnosti deželnega tajnika sindikalne organizacije grad bincev FILLEA-CGIL Luciana Mi locca, pa tudi deželne tajnice sindikata stanovanjskih upravičencev SU NIA Jole Burlo, predstavila zastopnikom sredstev javnega obveščanja zanimivo pobudo deželnega vodstva CGIL v smislu uvodoma zapisanih misli. Gre za enodnevr zasedanje o temi: «Stanovan.ie in gradbena in dustrija v Furlaniji - Julijski krajini — predlogi CGIL*. Prireditev bo v soboto. 16. t.m., v hotelu Europa na nabrežinski obali s sledečim dnevnim redom: ob 9." uri'uvodno po1 ročilo generalnega tajnika CGIL a
Jutri v Trebčah podelitev spominskih značk borcem in aktivistom NOB
Jutri ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah svečanost, na kateri bo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje podelilo bivšim aktivistom in udeležencem narodnoosvobodilnega boja iz Trebč, Padrič in Gropade spominske značke, ki jih je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije namenila ob 40. obletnici ustanovitve OF tudi za borce in aktiviste v zamejstvu. Na svečanosti bodo nastopili pevski zbor »Slovan* iz Padrič, kulturna skupina Trebče in godba na piha'a »Viktor Parma* prav tako iz Trebč, kar bo dalo svečanosti še poseben poudarek in pripomoglo, da bo podeljevanje »"ominskih značk resnično praznik za vse prebivalce omenjenih vasi.
FJK Giannina Padovana; ob 9.30 poročilo deželne tajnice SUNIA Jole Burlo o sodnih izgonih, pravični stanarini in javnih gradnjah; cb 9.45 poročilo deželnega tajnika FILLEA-CGIL Luciana Milocca o pravnoza-konskih vidikih ureditve zavodov IACP in njihovega deželnega konzorcija; ob 10. uri poročilo koordinatorja tehničnih služb IACP v Trstu Pierantonia Tacchea o industria-li zaciji v gradbeništvu, o dražbah za oddajo del in o organizaciji dela; ob 10.15 splošna razprava, o ka teri se prireditelji nadeja, da bo na njej sodeloval tudi deželni odbornik za javna dela Biasutti; ob 13. uri pa bo La Barbera, ki je v vsedržavnem vodstvu CGIL zadolžena za teritorialno načrtovanje, povzela zaključka zasedanja.
Na tiskovni konferenci je padla marsikatera pikra na račun ne le rimske vlade, kar je pač samoumevno, ampak tudi na račun pristojnih deželnih oblasti, o katerih je bilo rečeno, da niso znale (ali hotele?) dodobra izkoristiti državnega zakona št. 457 o ponovnem finansiranju stanovanjskih gradenj, ki l uživajo pomoč iz javne blagajne — I ne seveda zasebnih gradenj. Že brž uvodoma pa je Varin pojasnil, če- | mu se je sindikat CGIL samostojno odločil za tako pobudo. Zato, ker v sklopu enotne zveze CGIL-CISL-UIL ni pravega soglasja glede stanovanjske politike. Z ene strani UIL predlaga »razprodajo javnih gradenj* s ponovno uvedbo mehanizma, po katerem najemnik lahko po določenem številu let odkupi ljudsko stanovanje (IACP); to bi pomenilo razprodajati nepremičninsko premoženje in kvarno vplivati na tržišče, je naglasil Varin. Z druge strani pa se CISL zavzema za to, je nadaljeval Varin, da ostanejo zavodi IACP taki kakršni danes so in da naj se celo še njihov ustroj okrepi; po našem pa bi ti zavodi morali biti v prihodnje le nekakšna operativna podpora občinam, a občine naj bi — je še dodal Varin — bile edine pristojne za urejevanje stanovanjskega problema.
KD — velikih del, ki bi jih izgradnja te strukture zagotovila, kar bi valoriziralo krajevne podjetniške in delovne sile.
V zvezi z nameravano izgradnjo premogovnega terminala postavlja KD posebno važnost vprašanjem zaščite okolja; po njenem mnenju mora družba terminala zagotoviti jasne in konkretne garancije glede uporabe izpopolnjenih tehnologij za zaščito okolja, ki jih v podobnih primerih že uporabljajo v skandinavskih deželah in Severni Ameriki; poleg tega je treba nastopiti na primernih ravneh za pozorno preverjanje in poglobitev tehničnih sistemov za preprečevanje onesnaževanja ter urgirati institucionalne organe za kontrolo nad možnimi pojavi onesnaževanja.
KD je torej v bistvu mnenja, da pobuda o premogovnem terminalu predstavlja priložnost razvoja in valorizacije Trsta in njegovega pristanišča in jo je zato treba izkoristiti.
KRAŠKI PUST
Danes ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek zastopnikov vseh vaških pustnih odborov, ki se pripravljajo na veliko tradicionalno vsakoletno pustno manifestacijo.
Priprave so stekle in po vaseh se v najstrožji tajnosti izdelujejo načrti, kako presenetiti »sovražnika* z izvirno in čimbolj senzacionalno i-dejo pri izdelavi alegoričnega voza. Na sestanku bomo imeli tako tudi možnost ugotoviti stvarno stanje, kaj vse se v «kotlu» že kuha.
Zanimanje kanadske delegacije za mešano industrijsko cono
Delegacija kanadske dežele Ontario pod vodstvom ministra za vpra sanja Severa Lea Berniera, ki se od torka mudi na obisku v naši deželi, se je včeraj pogovarjala s predstavniki deželnega odbora s podpredsednikom De Carlijem na čelu. Govor je bil predvsem o možnosti razširitve sodelovanja med Ontariom in FJK, kar bi lahko prišlo do izraza predvsem v dobavi kanadskega lesa za furlanske industrije stolov in pohištva. Kanadski gostje so se v pogovoru z deželnimi ‘predstavniki izrecno zanimali ža vprašanje nameravane mešane italijansko - jugoslovanske proste cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, pa tudi na splošno za sodelovanje v obmejnem pasu med Italijo in Jugoslavijo. Kanadsko delegacijo je včeraj sprejel tudi predsednik deželnega sveta Colli.
Srečanje v Dolini s predstavniki salvadorskega osvobodilnega gibanja
V torek zvečer sta dolinski občinski odbor v celoti in predstavništvo sindikata uslužbencev občine sprejeli na občinskem sedežu predstavnike salvadorskega osvobodilnega gibanja (dva predstavnika enotne sindikalne organizacije in enega predstavnika osvobodilne fronte), ki so se mudili predvčerajšnjim v Trstu na raznih srečanjih. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik miljske občinske uprave. Gostje so obrazložili stanje, v katerem se nahaja salvadorski narod in opisali njegovo borbo za osvoboditev. S strani upraviteljev je bila izrečena najširša solidarnost, kar je popolnoma razumljivo, saj so tudi občani Doline okusili fašistično in nacistično represijo in se enotno udeležili osvobodilnega boja.
•	Na sedežu tržaškega esperanti-stičnega gibanja v Trstu (Ul. Trento 1) bodo drevi ob 20.30 predvajali film o življenju na Japonskem, ki ga je posnel član tega združenja med potovanjem po Vzhodu.
•	V gledališču Rossetti je do nedelje na sporedu Molierova komedija »Namišljeni bolnik*, ki jo izvaja skupina Teatro mobile pod vodstvom Giulia Bosettija. Prihodnji teden pa bo gledališka skupina «Ro-molo Valli* predstavila izven abonmaja tržaškemu občinstvu delo Carla Goldonija «La locandiera.*
Učenci, učiteljice in Združenje staršev osnovne šole Karel Širok izrekajo sožalje sošolki Tamari Vi-dali in družini ob izgubi dedka, oziroma očeta, Rudolfa Di Lenarda.
Ob zadnjem slovesu od našega dragega
Andreja Godniča
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami.
Družina in sorodniki
Tržaški socialisti se pridružujejo žalovanju ob smrti
tov. Valerije Kocjančič Špele
prvoborke NOB
Od nje se bomo poslovili jutri ob 15.30 v Divači.
Trst, 14. januarja 1982

IZ SODNIH DVORAN
Javni tožilec zahteval 41 let ječe za skupino tihotapcev z mesom
Pred tržaškim kazenskim sodiščem se .je včeraj začel proces proti osmim osebam, ki so osumljene tihotapstva mesa iz Romunije v Italijo. Skupina naj bi v drugi po lovici 1978. leta pretihotapila prek carinarnice na proseški železniški postaji v dveh izmenah kakih 40 ton zrmznjenega mesa, ki ga je v Romuniji plačala skupno 70 milijonov lir. Izsledili so .jo konec istega leta zaradi banalne napake na poslovnem dopisu iz Livorna tržaški carini.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec dr. Coassin zahteval za obtožence kazni za skupnih 41 let zapora in 5 milijard lir globe, in si cer: 5 let .ječe in 600 milijonov lir globe za Renata Raggija iz Melza. 4 leta in pol milijarde za Luigija Guerrinija iz Bergama. 6 let in 800 milijonov za Maria Ma pellija 4 leta in pol milijarde za Angela Montasia (oba sta iz Coma), 5 let in pol milijarde za Alda Bar sottija iz Livorna, 6 let in 800 mi lijonov za Milančana Giusenpa Gioio, 5 let in pol milijarde za Ri zierija Calamantija m 6 let in 8 milijonov za Nunzia Valenzo (oba iz Rima).
Poleg sodelovanja pri tihotapstvu z mesom so Gioia, Barsotti. Cala manti in Valenza obtoženi združevanja v zločinske namene, zadnji
trije pa tudi ustanavljanja kapita la v tujini (za tistih 70 milijonov lir, s katerimi naj bi prek neke švicarske banke plačali meso iz Romunije). Nekateri obtoženci so osumljeni še drugih manjših prekrškov.
Včerajšnja obravnava se .je zaključila s posegi zagovornikov. Pro ces se bo nadaljeval v sredo, 20. januarja, ko bo sodišče tudi iz reklo svojo sodbo.
Preminila je naša draga
VALERIJA KRAINER-KOCJANČIČ - ŠPELA
prvoborka in nosilka »Partizanske spomenice 1941»
Pogreb nepozabne tovarišice bo jutri, 15. t.m., ob 15.30 v Divači. Njeni posmrtni ostanki bodo na parah dve uri pred pogrebom v Zadružnem domu v Divači.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
Zveza vojnih invalidov NOV na Tržaškem Slovenska kulturno - gospodarska zveza Društvo slovenskih upokojencev v Italiji
Trst. 14. januarja 1982
Ponovno pred sodnike
zaradi nenamernega umora
Preiskovalni sodnik Colarieti je izdal odlok o začetku sodnega po stopka proti bivšemu primariju psihiatrične bolnišnice Luciu Damiani-ju, pomočniku oddelka Giovanniju Giovanniniju in bolničarkama Evelini Bubola in Dilvi Perentin zaradi domnevnega sodelovanja pri nenamernem umoru. Obtoženci naj bi — iz neprevidnosti in malomarnosti — povzročili smrt mlade bol niče, 16-letne Ornelle Maraston. Dogodek se je pripetil pred osmimi leti: dekle .je umrlo zaradi žadu šitve, potem ko je požrlo dve ste rilni gazi. Obtožencem so enkrat že sodili pred dvema letoma, takrat pa so sodniki sprejeli zahte ve branilcev in razveljavili teda nji odtok o začetku sodnega po stopka proti štirim zaradi nepra vilnosti. Celotno dokumentacijo so zato predali ponovno preiskovalnemu sodniku.
Dne 28. novembra 1981 je preminil v prometni nesreči naš dragi
ALBERT BAŠA
Na pokojnikovo željo bo pogreb v soboto, 16. t.m., ob 15. uri v Dornberku (Jugoslavija).
Žalujoči svojci
Dornberk, Mavhinje, Benetke, 14. januarja 1982
Dne 12. januarja nas je zapustil
MIRO ŠIRCA
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 13. uri iz hiše žalosti v Mav-hinjah št. 47/B.
Žalostno vest sporočajo hčere Irena, Dragica in Nataša z družinami
Devin, Sežana, Ljubljana, 14. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK* ^
14. januarja 1382
Obdarovanje otrok ZVI-NOB
Zanfagnini in Biasulli kritična do kreditnih zavodov v naši deželi
Na seji deželnega odbora sta od bornika za finance Zanfagnini in za javna dela Biasutti poročala stikih s kreditnimi zavodi glede posojil po posebno ugodnih pogojih za zasebne stanovanjske gradnje. Po ugotovitvi, da so razmere na tem področju krizne, sta naglasila, da za dolžene banke, ki poslujejo z dolgoročnimi zemljiškimi krediti (hranilnice in Banca del Friuli), niso spoštovale obvez nasproti številnim prošnjam privatnih gradbenikov. Od bornika sta banke pozvala, naj te obveze brž uresničijo, a naj hkrati tudi predlagajo najprimernejše u-krepe za to, da se deželna zakonodaja na področju stanovanjskih gra-c’ m j lahko čimprej in celovito prične izvajati.
Na sedežu Zveze vojnih invalidov narodnoosvobodilne borbe je bilo včeraj, kot vsako leto, tradicionalno obdarovanje otrok članov združenja
■iitiiiintiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitKiuiiiiiiiiiiiii im m n iiiiimiiiiiiii im iiiiiiiiiiimininiiiimiiii
Prosveta
KD Vesna priredi v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v domu A. Sirk v Križu koncert pevskih zborov «Igo Gruden» iz Nabrežine.
. KD F. Prešeren - Boljunec bo u-stanovilo Mladinski pevski zbor, ki ga bo vodil Giorgio Guštinčič. V soboto, 16. t.m., ob 16. uri bo v gledališču ustanovni sestanek. Vabljeni vsi starši otrok od 8. do 13. leta starosti.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi ob priliki vaškega patrona kulturno prireditev v soboto, 16., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Borštu. Program: mešani in otroški pevski zbor PD Slovenec, dramska skupina z veseloigro «Štorija ued leganja».
SKD Tabor sklicuje za sredo, 27. t.m.. ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor.
i »ar
sr
TABOR ■**
OPENSKI GLASBENI VEČERI V nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri
KONCERT SKUPINE KLJUNASTIH FLAVT
GLASBENE MATICE
K. Hmeljak, N. Košuta,
I. Pahor, M. Pahor, E. Slama
f Čestitke
Marini ih Doljanu se je pridružil novorojenček ALAN. Srečnima staršema čestita, malemu ALANU pa želi obilo sreče družina Petaros (Boršt štev. 68).
Marini in Doljanu čestitajo ob rojstvu ALANA Fabia, Giuseppe in Samoa.
Danes praznuje IVANA COLJA 5. rojstni dan. Da bi bila vedno pridna, ji želijo nona Ana, nono Franjo In stric Stojan.
Danes praznuje naša draga SILVANA iz Bol junca rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama Erminija, oče Silvester, mož Guerino, tašča Ana ter še posebno Marina in Denis, ki ji pošiljata koš poljubčkov.
Včeraj je praznovala 50. rojstni dan VERONIKA KOŠUTA iz Križa. Obilo sreče, zdravia in veselja ji želijo mož. Sonja, Miloš, Marina ter mala Milena.
Gledališča
Marini in Doljanu je pri-vekal
ALAN
Mamici in očku čestitamo, malemu Alanu pa želimo, da bi ob pridnem navijanju zrasel v krepkega športnika.
1. odbojkarska ekipa Brega
Radosti odbojkarice Marine Trente in Doljana Petarosa za privekajočega
ALANA
se pridružujejo odborniki in športniki
ŠD BREG
huLiURNl DOM
Do jutri, 15. t.m., je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
RO§SETJX
Danes ob 20.30 bo y gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mobile z Molierovim «Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek štev. 5 (v alternativi).
VERDI
V sredo, 20. t.m., ob 20. uri prva predstava Saint - Saensove opere «Sansone e Dalila*. Dirigent Pin-chas Steinberg, režiser Alberto Fas-sini. Protagonista opere sopranistka Bolgarka Petra Malakova in Trža-ičan tenorist Carlo Cossutta.
' V ponedeljek ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) predstavil o-pero znani kritik Lorenzo Arruga. j Vstop prost.
i Pri blagajni gledališča Verdi se prične danes zjutraj prodaja razpo-cštUivih vstopnic za premiero.
AVDITORIJ
Tržaška gledališka skupina C'RT
v predstavi «Racconti destate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole, zvečer ob 20.30 za odrasle.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. januarja
SREČKO
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.46. — Dolžina dneva 9.03. — Luna vzide ob 22.19 in zatone ob 10.42.
Jutri, PETEK, 15. januarja
°AVEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 3,7 stopinje, najnižja 1, ob 18. uri 1 stopinja, zračni tlak 1029,5 mb narašča, veter 42 km na uro severovzhodnik s sunki do 62 km na uro, vlaga 32 odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura •norja 9,2 stopinje.
ROJSTVA (N SMRTI
RODILI SO SE: Natascia Sain, Diego Cavalieri. Marianna Erasmo, Michele Richter.
UMRLI SO: 62-letna Lolita Ober-snel por. Schiemer, 64 letni Salvato-re Dentato. 84 letna Maria Zorzet vd. Flego, 65-letni Renato Spadoni, 84 letna Maria Decleva vd. Bressan, 88-letni Carlo' Srebrnik, 77-letna An-na Germani por. Marussi, 79-letni Giovanni Davia, 82-letni Giacomo Pittich, 74-letna Ortensia Lenardon vd. Guida, 54-letni Sergio Steffč.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2; Ul. Soncini 179; Ul. Revoltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia como 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Giacomo 1.
IJllUTJllill
Anastazija Udovič (Oreh) daruje 10.000 Ur za Dijaški dom.
Kino
Cappella Underground 18.00 — 21.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro.
Ariston Danes je dvorana rezervirana za British film club. Jutri ob 16.00 «Per favore non mordermi sul collo*. Režija Roman Polanski. Igra Sharon Tate.
Ritz 16.00 «Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.00 «La corsa pid pazza del mondo*. B. Reynolds, R. Moore, D. Martin, S. Davis Junior.
Grattacielo 15.30—22.15 «Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fcnice 16.00—22.15 »Innamorato paz-zo». A. Celentano in O. Muti
Nazionale 16.00 «Alpha blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Chi trova un amico trova un tesoro*. Bud Spencer in Terence Hill.
Capitol 16.00 «n postino suona sem-pre due volte*.
Moderno 16.00 «Stati di allucinazio-ne». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Baby love: la pornofotografa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «1997 — Fuga da New York».
Vittorio Venelo 16.30 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Pop lemon*.
Radio 16.30 «Sexy scatenate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «11 fantasma del pal-coscenico*.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21, ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel 213-137; Milje: teL 271-124.
Italijanski šolniki na ogledu področja za znanstven« raziskave
Udeleženci izpopolnjevalnega seminarja za italijanske šolnike iz I-stre in z Reke, ki ga prireja tržaška ljudska univerza, so si včeraj ogledali področje za znanstvena in tehnološke raziskave pri Padričah. Goste iz Jugoslavije sta sprejela prof. Antonio Cocco, ravnatelj inženirske fakultete v Trstu, in pa inž. Giulio Groppi, ki jim je govoril o vlogi elektronskih računalnikov pri zbiranju podatkov za tehnične in znan stvene raziskave.
Razna obvestila
Kulturno društvo Slavko Škamperle in Kulturno društvo Union
vabita na ples z loterijo, ki bo v nedeljo, 17. t.m., ob 20. uri na stadionu «Prvi maj*.
PD Rovte - Kolonkovec vabi na redni občni zbor, ki bo dne 16. januarja 1982 ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 (bivša Ul. Campanelle). Dnevni red: 1. pozdravi; 2. poročila odbornikov: 3. poročilo nadzornega odbora; 4. razprava; 5. izvolitev novega odbora; 6. razno. Vljudno vablje-i ni. Odbor.
! ZŽI - UDI za dolinsko občino vabi ženske na skupni sestanek, ki bo jutri, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini. Razpravljale bomo o pokrajinskem kongresu ZŽI -UDI in o naši posvetovalnici.
Združenje partizanov Prosek - Kon-tovel vabi vaščane na komemoracijo 38. obletnice usmrtitve Marjana Štoke v štorjah pri Sežani v nedeljo, 17. t.m., ob 10. uri.
Krožek komunistične mladine «Marjan Štoka* Prosek - Kontovel vabi mladino pa komemoracijo 38. obletnice usmrtitve Marjana Štoke v Štorjah pri Sežani. Zbirališče pri spomeniku , y, štorjah v nedeljo, 17. t,.m., ob 10. uri.
Novi najemnici gostilne Ljudskega doma iz Križa Zofi in Lina VABITA VSE KRIŽANE na otvoritev, ki bo jutri, 15. t.m.. ob 17. uri.
PARLAMENT OBVEZAL ITALIJANSKO VLADO
S pozitivnim zadržanjem podpirati zaščito slovenske manjšine
Poslanska zbornica zahteva nadalje uvedbo slovenskega televizijskega programa v deželnih oddajah in upoštevanje italijanskega programa TV Koper
OD VSEPOVSOD SOŽALJE BRZOJAVKE
Izleti
KD Valentin Vodnik obvešča, da bo odhod avtobusa v Forni di Sopra v nedeljo, 17. t.m., ob 6. uri izpred Društvene gostilne v Dolini.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KUPIM 80- do 120-basno harmoniko. Telefon (040) 825155.
TRIČLANSKA družina išče v najem stanovanje. Telefon (040) 54812.
PRODAM novo ogrevalno blazino za eno osebo. Telefonirati v večernih urah na štev. (040) 725433.
PRODAM fiat 850 speciai v dobrem stanju. Telefon (040) 22855).
KUPIM klavir-pianino. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/ 814 212.
59-LETNI upokojenec išče žensko — prosto, dobrega značaja, po možnosti Slovenko, za skupno življe-lje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Črnolasa*.
NUJNO rabim knjige za drugi letnik trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Telefon (0481) 78125.
OSMICO je odprl Robert Pipan • Mavhinje 22 • D.
22-LETNA s srednješolsko izobrazbo in dveletno prakso v zavarovalništvu išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod šifro »ZAVAROVALNIŠTVO*.
Podpredsednik poslanske zbornice Laris Fortuna je na emigrantskem dnevu v Čedadu z velikim poudarkom govoril o resoluciji v korist slovenske narodnostne skupnosti ki jo je ob premajhnem poudar ku v tisku sprejel italijanski parlament.
O isti resoluciji je na zadnji Seji pokrajinskega sveta spregovoril tudi načelnik skupine svetovalcev KPI Silvino Poletto. Danes izpolnjujemo v poročilu o pokrajinski seji obljubljeni dolg in objavljamo vsebino te, za našo deželo v širšem pogledu, pa za Slovence in Furlane pomemben dokument ki politično zavezuje vlado, da po stori nekatere korake za zgoraj na vedeno področje in njegovo prebivalstvo. Resolucija, sprejeta 22. de cembra lani, pravi, da zbornica ob vezu.je vlado, da:
a)	zagotovi deželi Furlaniji - Ju lijski krajini potrebno financiranje za zaključek gradbene obnove in obnovitev proizvodnih dejavnosti občinah, ki .jih je leta i976 priza dejal potres. Temu je potrebno dati popolno prednost, potrebno pa je osredotočiti sredstva tudi na hudo poškodovana področja in zaradi razvojnih potreb izdelati načrte za gorske in predalpske kraje, ki jih je prizadel potres:
b)	ob upoštevanju poprej omenjenih prednostnih izbir .je potreb no zagotoviti financiranje usklajenih pobud za proizvodno-zaposlitve-ni razvoj v tržaški in goriški pokrajini, spodnji Furlaniji in na območju Pordenona, kakor to pred videva deželni načrt izdelan na podlagi člena 1 zakona št. 546 od leta 1977;
c)	spre.jeti načrt usklajenih posegov na vzhodnem območju deže
kot je predlagano v dodatnem načrtu »Trst, Furlanija - Juli jska krajina — Evropa*, ki ga je izdelala /. dekretom predsednika mini strskega sveia od 12. oklobra 1980. leta ustanovljena komisi'a: odobri-in izvesti pa je treba na čimbolj hiter način vsedržavne sektorske načrte za lad.jedelstvo, jeklarstvo in elektroniko;
dj razširiti na vse deželno območje ukrepe evropskega sklada za deželni razvoj, ukrepe, ki veljajo sedaj samo na območju, ki ga ie prizadejal potres;
e)	priznati deželi Furlaniji - Julijski krajini in prizadetim občinam izdatna nadomestila za bremena, ki izhajajo iz vo.iaških služnosti, kot .je bilo na predlog obrambnega ministra sklenjeno na vsedržavni konferenci za vojaške služnosti 5. in 6. maja 1981. leta;
f)	dokončati z osimskim sporazumom predvidena dela in pobude, kot so predvideni v pooblaščenih odredbah sprejetih v skladu z izvajanjem zakona št. 73 od 1977. leta:
g)	podpirati s pozitivnim zadržanjem zaščito slovenske narodnostne manjšine in istočasno pod pirati ohranitev kulture italijanskega jezika v odnosu do italijanske manjšine v Federativni republiki Jugoslaviji, uvesti televizijske programe v slovenskem jeziku v deželnih oddajah RAI TV, po drugi strani pa upoštevati kulturno dejavnost IT Koper v italijanskem jeziku:
h)	podpirati vse predloge, ki imajo namen ovrednotiti jezik in furlansko kulturo:
i)	okrepiti univerze v deželi in
podpirati raziskovalno dejavnost, ki .jo določa zakon št. 546 od 1977, leta:
1) s primernimi pobudami v najkrajšem času rešiti še vedno odprta vprašanja odškodnine za imo-vino, ki so jo italijanski državljani pustili na ozemlju, ki .je pripadalo Jugoslaviji.
Resolucijo so podpisali Bressani. Picoli, Tombesi, Fortuna. Baracet-ti, Colomba, Cuffaro in Migliorini.
Kakor je razvidno iz tega besedila resolucije, gre za politično obvezujoč dokument, ki ga Dodpirajo vse demokratične sile in ki v svoji globalnosti zajema bistvena gospodarska in za našo manjšino važna politična vprašanja. Dejansko gre za široko obvezo strank ustavnega loka, da se prizna obstoj in pod-
pora manjšine ob naši meji, italijanski v Jugoslaviji in slovenski y Italiji, in da se v tem okviru najprej zagotovi zakonska osnova, da bo naša manjšina zavarovana in da se bo lahko razvijala.
Ta dokument predstavlja dodatno podporo naši narodnostni skupnosti, ki se v zadnjem času na enoten način pri najboli odgovornih strankah v Rimu zavzema, da bi bil globalni zakon sprejet čim-prej.
Pričakovali smo. da bo sprejet že lani, toda letos bi se to moralo zgoditi skoraj gotovo. V tem smislu je poslanec Fortuna govoril tudi na emigrantskem dnevu v Čedadu. Da bi Slovenci končno prišli do zakona. Da bi Italija odpravila zamudo, ki že predolgo časa traja.
DANES POPOLDNE OB 15. URI POGREB NADŠKOFA COCOLINA
Danes ob 15. uri se bodo v cerkvi Srca Jezusovega začele pogrebne svečanosti za msgr. Pietrom Coco-linom, goriškim nadškofom. Opravil jih bo beneški patriarh kardinal Marco Ce, ob njem pa bodo maševali tudi škofje in župniki. Iz cerkve bo pogreb krenil v stolnico, kjer bodo pokojnika položili v škofovsko kripto.
Medtem se veliko število vernikov obeh narodnosti, pa naj bo iz naše škofije, kakor tudi iz Slovenije, poklanja pokojniku, ki leži v nadškofijskem dvorcu. Od njega se bedo poslovili še jutri dopoldne, opoldne pa bodo krsto prepeljali v cerkev.
Nadškofija je v teh dneh preje'a ogromno število sožalnih brzojavk med katerimi so tudi telegrami, ki so jih poslali bivši goriški škof Pangrazio, slovenski papeški kolegij v Vatikanu, vsi škofi Veneta in naše dežele, senator Bacicchi. e-vangeljska cerkev v Gorici, tele grame so poslali tudi številni župani goriške pokrajine, tovarniški sveti velikih industrijskih obratov na čelu z ladjedelnico Ansaldom,
iiimiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiiiiiimiiiiiitiiiiimiiitini,ut,iiii,mimiiiiiiiiiiii,iiii,miiiiiiiiiimiitiiiiiiiiimiiiimMi,,111111,11,11111,11,1,hi,HHimiimi,m,iiinimn
OKROG 600 NAJEMNIKOV NE IZPOLNJUJE POGOJEV 0 SOCIALNI STANARINI
Višje najemnine za premožnejše stanovalce v ljudskih hišah
Polemike so bile precej nepotrebne, ugotavlja predsednik zavoda IACP, saj gre samo za izvajanje zakonskih predpisov, povišek, ki ga bodo zahtevali, pa je minimalen
Družino Marije in Jožka Grav-nerja z Oslavja je osrečil če-trtorojenček
MIHA
Prijatelji in znanci iskrem čestitajo in želijo Mihcu krepko rast.
Precej prahu, vendar se zdi, da po nepotrebnem, je te dni dvignila odločitev upravnega sveta zavoda za ljudska stanovanja (IACP), da od stanovalcev, ki imajo višji dohodek od določenega maksimuma (lani je znašal nekaj nad 12 milijonov) zahteva višjo stanarino, ali pa, da se iz stanovanja izselijo, ker ne izpolnjujejo več pogojev, pod katerimi jim je bilo stanovanje dodeljeno.
Lepo število stanovalcev namreč že dalj časa krepko presega določeni maksimum dohodkov, plačuje pa socialno najemnino.
Upravni svet zavoda za ljudska stanovanja v Gorici je zadevni sklep sprejel že sredi decembra lani — mimogrede naj zabeležimo, da so se s podobnimi vprašanji soočali lani v Trstu — vendar je vmes posegla dežela, s priporočilom, naj W* nxm9., jzy3J3Pje. zamrznili, do objave ustreznega deželnega zakona glede izračunavanja stanarine.
Upravni s.vet. se. Je vT*>yič„ sestal prejšnji teden, ponovno vzel v pretres celotno zadevo ter vnovič potrdil prvotni sklep. V prihodnjih tednih bodo stanovalcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za socialno najemnino, poslali pismeno zahtevo po plačevanju višje najemnine. Imajo pa tudi možnost, kolikor takih pogojev ne bi sprejeli, da se izselijo.
«Najbrž pa bodo taki primeri bolj redki,* nam je v pogovoru dejal predsednik upravnega sveta zavoda IACP, Agostino Candussi. «Povišek, ki ga bomo zahtevali, ne predstavlja velikega bremena. Težko je sicer s številkami povedati, kolikšno bo doplačilo, ker dejansko vsak stanovalec predstavlja primer zase, vendar menim, da povišek, tudi pri najdražjih stanarinah, ne bi smel presegati 20-30 tisoč lir*. Naj omenimo še, da znašajo najvišje najemnine za stanovanja zavoda IACP v Gorici nekaj nad 100 tisoč lir, kar je še zmeraj precej manj od najemnin, ki jih zahtevajo zasebniki, za podobna ali enakovredna stanovanja.
Sicer pa izgleda, da ne bo prevelikih problemov, kljub temu da je bilo te dni nekaj polemik in kljub temu da je na dogodke po svoje skušala vplivati dežela, ki priporoča, naj bi sklep zamrznili za nekaj mesecev, dokler ne bo novega zakona. Pri tem je treba pojasniti, da se omenjeni zakon, na katerega se sklicuje dežela, porojeva presene-to dolgo in da so podobno priporočilo poslali z dežele že lani spomladi.
Koliko je pravzaprav stanovalcev, oziroma družinskih skupnosti, ki jih bo prizadel zadnji ukrep zavoda IACP? Od približno 4200 stanovanj s katerimi razpolaga zavod (1800 stanovanj je namenjenih za prodajo, oziroma odkup in torej ne pridejo v poštev) ne izpolnjuje pogojev za socialno najemnino približno vsak osmi stanovalec, z drugo besedo, okrog 600 najemnikov.
Jih bodo vrgli na cesto? To v no benem primeru, kajti razpoložljivost stanovanj v prosti ponudbi je menda precej manjša, po vsej verjetnosti pa se tudi najemnikom brez prevelikih pomislekov splača sprejeti malenkostno višjo najemnino, kakor iskati drugo stanovanje, ki bi b;'r> prav gotovo dražje. Kolikor bi ga seveda našli.
Pri tem ne gre pozabiti,, da je med približno šeststotimi najemniki, ki bodo prizadeti zaradi .ukrepa u-pravnega sveta zavoda LACP. (razen če ga ne z dekretom razveljavi
predsednik deželnega odbora) tudi nekaj takih, ki imajo že nekaj let skupni dohodek precej nad deset ali petnajst milijonov lir.
Detroit od 15. februarja v sklopu družbe Dal Vera
Po zadnjih polemikah glede neizvajanja sprejetih obveznosti o reševanju krize v podjetju Detroit, z zadovoljstvom objavljamo vest, da so na deželnem odborništvu za industrijo v torek končno podpisali tudi dokument o prevzemu podjetja s strani družbe Dal Vera. Formalnosti so menda zdaj zaključene, kar pa še ni dovolj, saj bo treba sprejete obveznosti zdaj tudi uresničiti in to čimprej. Družba Dal Vera naj bi podjetje Detroit prevzela že od 15. februarja dalje. Bo v dokuipen-tu zapisana obveznost izpolnjena?
nadalje predsednik komisije Socialistične republike Slovenije za vprašanja verskih skupnosti Dušan Šinigoj, tajniki vseh strank naše pokrajine, zastopniki gospodarskih organizacij itd.
Predsednik teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič je poslal goriški nadškofiji telegram naslednje vsebine:
»Smrt nadškofa Pietra Cocolina je globoko odjeknha med Slovenci na Goriškem. Izguba msgr. Cocolina, ki je v svojem pastirskem delovanju izhajal iz potrebe po sporazumevanju med ljudmi in narodi in med vernike vnašal in razširjal duha koncilske cerkve, ter s tem odločilno pripomogel k izboljšanju odnosov med Slovenci in Italijani na Goriškem, nas je globoko prizadela, ker smo z njim izgubili iskrenega zagovornika naših pravic.
V imenu Teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze na Goriškem Vam izražam svoje najiskrenejše sožalje*.
Predstavniki teritorialnega odbora SKGZ so se včeraj poklonili spominu umrlega škofa.
Goriško pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti pa je poslalo naslednjo brzojavko:
«Ob prezgodnji smrti goriškega nadškofa msgr. Pietra Cocolina pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti izraža stolnemu kapitlju globoko sožalje v prepričanju, da delo, ki ga je pokojnik začel za zbliževanje tu živečih narodov v izredno odprtem in pokoncilskem duhu, ne bo zamrlo. Poudarja nadalje velik pomen, ki ga je 15-letno plodno delo pokojnega msgr. Cocolina imelo tudi z vzpostavitvijo prijateljskih vezi s koprsko in ljubljansko škofijo. Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti in z njim vsi člani in pripadniki se klanjajo spominu velikega škofa.
Predsednik Gradimir Gradnik, tajnik Marjan Terpin* Naknadno smo izvedeli, da je msgr. Giusto Soranzo prejel telegram kardinala Casarolija, s katerim sveti oče izreka sožalje članom stolnega kapitlja, vernikom in družinskim članom pokojnega Pietra Cocolina in pošilja apostolski blagoslov tudi vsem prisotnim na pogrebu.
Sožalje so kapRFu poslali nadškofi iz Ljubljane. Kopra, z Reke, iz Pulja in Poreča.
Neuradno smo izvedeli, da se bosta današnjega pogreba nadškofa Cocolina udeležila predsednik komisije SR Slovenije za stike z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj in predstavnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Žiga Kimovec.
ir. i
m,mini,vn,,iiiiiMiiiitiiiiii^iMiiiilim„iiiiiliiiiii„miiiui,mliilmliiiiiii„lliiiii,|lll|l|liil|l»ll|i,iUM„,i„i
V SOBOTO V KULTURNEM DOMU
Drevi občni zbor PD Briški grič
Kulturno-umetniški večer pod naslovom Pesem zapojmo si
Sodelujejo zbori ter glasbene in folklorne skupine iz Nove Gorice Govor M. Tavčarja - V soboto otvoritev razstave del slikarja I. Roba
Ko smo ob koncu novembra lani odpirali Kulturni dom, je bilo med tridnevnim slavjem izrečenih ničko-liko lepih misli in želja, ki jih bo treba uresničiti. Tako naj bi bilo kulturno in športno središče odprto tudi državljanom večinskega naroda in sosedom Furlanom, vsem tistim, ki priznavajo našo kulturno identiteto, nas spoštujejo ter želijo stati dobri sosedje. Predvsem pa naj bi bil Kulturni dom odprt pretakanju kulturnih vrednot ki izvirajo iz matičnega naroda, saj bi bili sicer Slovenci v zamejstvu suha, ali napol suha veja. Torej naj bi kulturno in športno središče bistveno pripomoglo k ponovnemu povezova nju in utrjevanju nekdaj enotnega kulturnega prostora na severnem Primorskem, katerega naravno središče je bila Gorica.
Del želja, ki so bile izrečene ob
lini, „1,1, i„iiiiii„i„, m, lun n, i,„,„„i„iHiiiiiii,iiHiit,iiiu, m,,, „„11, hi, iiii, «,,», m, i,iiHi„ii„iiiiiiii„tiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiii, imii, iiiiiii, iiit!iHiiiimiii„,ii„iiia
, -	• iMIS	■:
BANGA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRžAšKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - gi ICA F ' FiuZl 10. -	fcj1- rt«16
13. 1. 1982	
Ameriški dolar	1215.—
Kanadski dolar	1005,-
Švicarski frank	657.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	200.-
Švedska krona	212.—
Holandski florint	484.—
Francoski frank	208.—
Belgijski frank	27,—
Funt šterling	2280.-
Irski šterling	1800,-
Nemška marka	533.—
Avstrijski šiling	75,75
Portugalski escudo	16,-
Pezeta	11.-
Jen	5,-
Avstralski dolar	1250,—
Drahma	16,-
Debeli dinar	25,50
Srednji dinar	24,50
Mali dinar	24.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
VČERAJ NEKAJ PRED 10. URO
Brzovlak Lecce- Trst povozil kretničarja na postaji v Ronhah
43-letni Giuseppe Mauri je skočil na tračnice tik preden je z veliko hitrostjo pripeljala kompozicija
Grozljiva nesreča se je zgodila včeraj, nekaj minut pred 10. uro, na južni železniški postaji v Ron-kah. Pod kolesi brzovlaka Lecce -Trst je umrl 43-letni kretničar Giuseppe Mauri iz Ronk, Ulica dell’I-stria, ki je bil tedaj zaposlen s premikanjem kompozicije, okrog petnajst vagonov, na drugem tiru. Vse se je pravzaprav zgodilo v nekaj trenutkih in ni bilo čas®- da bi strahotno nesrečo preprečili.
Mauri, ki je z zastavico v roki stal na stopnički lokomotive, ki je premikala vagone na stranskem tiru, je skočil na tla, pri tem pa ga je, morda tudi zaradi nenadnega sunka vetra, zaneslo prav na sosednjo tračnico, v trenutku, ko je bil brzovlak 2655 oddaljen samo nekaj deset metrov. Strojevodja, 47-letni Luciano Nardin iz Trsta ter njegov pomočnik, 25-letni Cesarino Pavani, prav tako iz Trsta, nista imela več časa, da bi karkoli u-krenila. V naslednjih trenutkih je
kolesje brzovlaka, ki je takrat vo zil s hitrostjo okrog 110 kilometrov na uro, povsem razmesarilo nesrečnega delavca.
Vlak se je ustavil približno kilometer od postaje. Potnike so nato prepeljali do Tista z drugim vlakom, kompozicija pa je bila ustavljena več kakor poldrugo uro, da so reševalci ter sodni organi lahko opravili nelahko nalogo. Kosi razmrcvarjenega trupla so bili namreč posejani ob progi, na dolžini nekaj sto metrov.
Mauri zapušča ženo ter 13 in 16 let stara otroka.
V TRŽIČU
Tatovi v trgovini Olivetti
Neznani storilci so v torek po noči vdrli v prostore trgovine Olivetti v Ulici Roma 19 v Tržiču. V notranjost so vdrli skoei majhno okno na dvoriščni strani, odnesli pa so nekaj elektronskih računal-
nikov ter drugih elektronskih naprav. Vrednost ukradenega blaga znaša, po prvih ocenah, okrog 2 milijona lir. Škodo bo po vsej verjetnosti krila zavarovalnica.
Spet preiskave v Štandrežu
Kaže, da je pozornost orožnikov v zadnjem času še posebej usmerjena na področje Štandreža. V če trtek zgodaj zjutraj so, kakor smo že poročali, opravili temeljito preiskavo na območju Ulice Trivigna-no ter nekaterih bližnjih ulic, pri tem pa ničesar našli. Manjšo preiskavo so orožniki v torek, pozno zvečer, opravili v znani štandreški gostilni pri Turriju. Menda so pregledali tudi avtomobile gostov, ki so se takrat mudili v gostilni, vendar, kot kaže, niso našli ničesar. Pri preiskavi sta sodelovali, kakor smo izvedeli, dve orožniški obhod-nici.
odprtju se uresničuje, čeprav bo treba najbrž še kar precej časa, preden bo dom zaživel s polnim utripom. V sklop takih prizadevanj, sodi sobotna prireditev, pod naslovom Pesem zapojmo si, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z novogoriško Zvezo kulturnih organizacij. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20.30 bo nastopilo osem različnih skupin iz novogoriške občine, poleg tega bodo tisti večer v preddverju Kulturnega doma odprli tudi razstavo del mladega novogoriškega slikarja Ivana Roba.
Pretežni del pestrega sporeda bodo izvajali zbori. Poleg moškega zbora Franc Zgonik iz Branika bosta nastopila še Briški oktet ter Komorni zbor iz Nove Gorice. V glasbenem delu sporeda bosta sodelovala Trio klarinetov prosvetnega društva France Bevk iz Prvačine ter Goriški godalni orkester. Spored bosta dopolnila še Folklorna skupina Osnovne šole Dobrovo ter Skupina za izrazni ples Nova Gorica. Vsekakor pester in bogat spored, ki bo v Kulturni dom prav gotovo privabil veliko občinstva z o-beh strani meje.
V prostorih na Bukovju bo drevi, j s pričetkom ob 20.30, redni občni i zbor prosvetnega društva Briški grič. Na skupščini bodo ocenili dejavnost v zadnjem triletnem obdobju od zadnjega zbora, predvsem pa se bodo pomenili o dejavnosti v prihodnje, ob upoštevanju možnosti, ki jih za kulturno in prosvetno dejavnost v kraju nudi novi sedež društva, kjer takim in drugačnim težavam navkljub, nastaja zametek bodočega etnografskega muzeja.
Prav zato sklicatelji zbora računajo na polnoštevilno udeležbo članov in prijateljev društva.
Razna obvestila
Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem pripravljajo 13. februarja tradicionalno družabnost v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave do 6. februarja pri predsednikih in tajnikih sekcij.
V občinski ambulant! v Sovodnjah
so spremenili urnik cepljenja in drugih ambulantnih pregledov. Cepljenje opravljajo odslej ob torkih od 8.30 do 10. ure.
Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici bo v četrtek, 28. januarja 1982, ob 20. uri v predavalnici v Ulici della Croce 3.
Klnd
Uhajal je plin
Nesreče zaradi neprevidnega ravnanja s plinom so v zadnjem času takorekoč na dnevnem redu. Do hude nesreče, lahko rečemo, do prave katastrofe, bi lahko prišlo včeraj dopoldne v stanovanjskem bloku v Carduccijevi ulici 6 v Tržiču, pa so se stanovale: na srečo pravočasno zavedeli nevarnosti ter nemudoma obvestili gasilce. Iz sta novanja Anne Guaschini v petem nadstropju, se je širil sumljiv vonj po plinu. Gasilci so s silo odprli stanovanje, v katerem pa na Drvi pogled ni bilo nikogar. Šele zatem so v spalnici našli Sergia Buiatti-ja, mledeniča, ki je menda šele Dred enim mesecem prišel na sta novanje h Guaschinijevi in ki je, nič hudega sluteč, mirno spal. Iz štedilnika je res uhajal plin...
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Raštel, tel. 83 349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
(j urica
VERDI 17.30—22.00 «1 fichissimi*. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Professione pe-ricolo*. P. 0'Toole in B. Hershey. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La moglie erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSiOR 17.30-22.00 «La cugina del prete*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «11 seduttore della domenica*.
A« »vi (i urica
in uh ulica
SOČA 18.00—20.00 »Vsi gremo v raj*. Francoski film.
SVOBODA 18.00- 20.00 «Žgečkljive zgodbe*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Narednik Steiner*. Ameriški film.
tsmmmm
Mineva 9. leto, odkar je smrt iztrgala iz kroga najdražjih Vojka Cotiča. Ob žalostni obletnici se ga z ljubeznijo spominjajo starši in brata ter darujejo 50.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici se pridružuje žalovanju ob prerani smrti Rudija Brajnika.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
14. januarja 1982
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR «BARKOVLJE 1981»
0 kulturnih dejavnostih Barkovljanov ter o favni in flori njihovega morja
1*8 dejavnosti
zgodovinske
skupine
Na mladinskem raziskovalnem taboru Barkovlje 81 smo sestavljali zgodovinsko skupino trije raziskovalci. Skupaj z našimi mentorji smo si zastavili nalogo, da opišemo Barkovlje za Krajevni leksikon Slovenije 's pomočjo gradiva SLORI in odseka za zgodovino pri NŠK. Za to sjno se odločili takoj, ko smo dobili informacije o delu in po ogledu terena.
Že prvi večer raziskovalnega tabora smo imeli sestanek z domačini. Mentorji so nam povedali, kdo izmed domačinov je pripravljen sodelovati. Naslednji dan so nas čakali intervjuji.
Iz pogoyora z domačini smo precej izvedeli o telesni kulturi, saj so nam opisali delovanje telovadnega društva Sokol, ki je delovalo v prostorih Narodnega doma, o športnem klubu Val. ki je gojil nogomet in liazeno (vrsta ženskega rokometa) na Trsteniku, veslaškega kluba Sirena, ki je obstajalo do leta 1927. Prav Sirena je obnovila svoje delovanje in je na napisu pod svetilnikom dobila svoj lastni dostop do mor ja.
Istočasno smo poizvedovali po imenih cest, klancev in »kuortov* (dvorišč). Zanimali smo se. kje so se razprostirale njive, vinogradi, pašniki in sadovnjaki. Navedli smo njihovo lego in hkrati tudi večje površine, ki imajo ledinska imena.
Spet nas je čakal dan intervjujev, Tokrat smo se v glavnem zanimali za kulturno dejavnost Slovencev. Domačine smo spraševali o pevskem zboru, ki je deloval v letih 1865 - 1878 ter o pevskem društvu Adrija. Slednje je bilo ustanovljeno leta 1879 in je delovalo do 27. septembra 1927, ko so ga takratne fašistične oblasti nasilno razpustile. V letu 1919 se je osnoval tudi socialistični krožek, njegov zbor je vadil v gostilni pri Schei-merju na Judovcu do poletja 1920. Omeniti je treba še godljo, tambu-raški zbor in cerkveni pevski zbor.
Barkovljani so nam povedali, da je po osvoboditvi kulturno-prosvet-no delovanje ponovno doživelo velik razmah, ki ga lahko primerjamo s tistim iz časov pred prvo svetovno vojno. Resolucija informbiroja leta 1948 pa je v vrste domačega društva vnesla razkol. Tedaj se je poleg že obstoječega društva Marij Matjašič - Milan osnovalo še prosvetno društvo Barkovlje.
Lahko bi še in še pisala o kul-turnoprosvetnem delovanju v Bar-kovljah, a sem se omejila le na glavne poteze razvoja pevskega društva.
Tako smo jutro za jutrom prihajali v Barkovlje. Izvedeli smo marsikaj zanimivega. Na drugi strani smo imeli na razpolago zelo malo časa. da bi uredili svoje zapiske. Program je bil namreč zelo pester in raznolik.
Za zaključek bi dodala, da so mladinski raziskovalni tabori zelo koristni. Odkrivajo namreč ustvarjalne sposobnosti pri mladih, vzbujajo zanimanje za določeno problematiko z raznih področij, pomagajo mladim pri usmerjanju in odločitvi pri izbiri poklica. Zbirajo posameznika in skupine ter jih uvajajo v raziskovalno delo in poglabljanja znanja. Kar pa je bilo še najbolj razvidno z našega tabora, da povezujejo mlade raziskovalce različnih disciplin, ki delujejo na skupnem prostoru in jih navajajo
na medsebojno sodelovanje, kolektivno delo in kompleksno gledanje na prostor ali problem. Zato bi svetovala vsem tistim, ki čutijo posebno nagnjenost do znanstveno-razi-skovalnega dela, naj se angažirajo, saj ne gre za podaljšano šolo in niti ne za poljudnoznanstveno zabavo.
LUČKA KRIŽMANČIČ
0 dejavnosti morske skupine
Včasih si človek zaželi novih izkušenj, tako je tudi mene ta želja po spoznavanju novega prive-d,r do vpisa v raziskovalni tabor, ki je biJ tokrat prvič v zamejstvu in sicer v Trstu. Cilj našega raziskovanja so bile Barkovlje. Izmed štirih možnih skupin (etnografske, zgodovinske, geografske in prirodoslovne) sem se takoj pridružila prirodoslovni skupini, naključje pa je hotelo, da sem se vključila v pomorsko skupino.
Ta je bila po številu najskrom-nejša, obsegala je samo tri člane, kolikor jih je šlo v razmajano vozilo Fiat 500, s katerim smo se vozili na teren in v morski inštitut v Piran, kjer so potekale laboratorijske raz!skave. Naš namen je bil primerjati čistost, oz. onesnaženje morske vode ob začetku in koncu barkovljanskega zaliva ter favno in floro na 50 kv. cm mediolitoralnega pasu (pas plime in oseke) na zunanji strani barkovljanskega portiča s prav tolikšno površino na skalah pred Miramarskim gradom.
Seveda se nismo takoj lotili terenskega dela; prvi dan smo se mentorica (prof. Uli Cebulec) in člana (Jure Jc-rman in NaJja Gru-sovin) seznanili s kemikom Faga-nelhjem, ekologinjo Malejevo in zoologom Vrišerjem iz piranskega morskega inštituta. Ti so nam predavali 'o poluciji, načinih preverjanja onesnaženja morja in podrobneje seznanili z metodiko dela. Naslednjega dne smo se v pro-fesoričinem avtu, dobro opremlje ni s svinčniki, papirji, vetrovkami, gumastimi škornji, vazami ža nabiranje alg in okvirom za do ločanje 50 cm površine, odpravili k barkovljanskem’.: portiču. Tu nam je ljubezen do znanosti skoraj skopnela, ko smo iz morja pobrali sluzaste kozelnjake in pri tem s težavo premagali nagonski odpor. Medsebojno razumevanje in posrečeni dovtipi pa so skrbeli za dobro voljo. Luščili smo apnenčaste skale, borno porasle z algami in školjkami ter lovili bč:eče živalice, >■večini postranice (Po-lycbaeta Amphipoda). pa tudi mor ske prašičke (Isopcda). Del nabranih alg smo potem sami posušili, ostalemu materialu v vazah pa smo dolili še 3 odst. formalina, da bi preprečili razkroj.
Ob Miramaru smo naslednje jutro našli neprimerno bogatejše rastišče: alge so bile zelo lepo razvite. predvsem morska solata (Ul-va Rigida) in bračič (Fucus Vir-soides), tudi živalskih vrst je bilo več. Na skal; ’' so bile pritrjene številne ostrice, sicer užitne, čeprav bi v tako onesnaž cm ne bile preporočljiva poslastica.
Nameravali smo analizirati še morsko vodo in smo zajeli približno 0,5 1 vode ob portiču in ravno toliko ob Miramaru. Naše raziskovalno delo pa ni potekalo samo na terenu. Sprejeli smo povabilo profesorjev z morskega inštituta v Piranu in opravili pri njih vse laboratorijske raziskave, ki so nam
pojasnile raznolikost obeh raziskovanih rastišč.
Ves dopoldne smo določali velike grmičaste pa tudi enocelične lepotice — alge. Algolog Saša Vukovič nas je z veliko potrpežljivostjo vodil med zelenimi, rjavami in rdečimi algami. Priznani zoolog Borut Vrišer nam je pokazal, kako je treba analizirati, prešteti in določati posamezne živalske vrste. Da bi dobili jasno sliko, koliko in katere vrste živali živijo na bar-kovljanskem madiolitoralnem pasu. bi morali pregledati 50 kv. cm površine na več krajih v zalivu. Tako bi tudi točneje ugotovili, katere vrste bolj trpijo zaradi onesnaževanja.
Kemik Jadran Faganelli nas je seznanil z analizami morske vode. Ugotovili smo, kakor smo tudi že prej domnevali, da vsebujeta vzorca vode ob portiču in ob Miramaru več nitratov, nitritov, in fosfatov, to je ostankov raznih virov onesnaževanja. Voda ob barkovljanskem portiču je — glede na prisotnost nitratov in nitritov — 192-krat, ob
Miramura pa 32 krat bolj onesnažena od vode v Piranu, ki smo jo vzeli kot člen primerjave. Količina kisika in kislost sta sicer še v mejah normale, razlika v slanosti pa nam pove, da priteka v zaliv več potočkov, ki pa so sedaj pp-kriti.
Morska delovna skupina predlaga tudi, da bi bilo na prihodnjem raziskovanju zanimivo pregledati, katere škodljive bakterije živijo v barkovljanskem zalivu in kakšno nevarnost predstavljajo za človeka.
NADJA GRUSOVIN
PEKING — Kitajski zgodovinarji in drugi znanstveniki, ki se u-kvarjajo s proučevanjem starih inštrumentov in zgradb, so ugotovili, da je bila tipična kitajska zdravstvena »tehnika* akupunktura znana že pred 2200 leti. Tedanji zdravniki pa so poznali tudi preprosto kirurgijo in celo osnove — higiene, s katerimi se je »omikana* Evropa spoznala šele pred stoletjem ali kaj več.
Tudi na Angleškem vedo, kaj je stavka. Na gornji sliki vidimo londonski kolodvor Waterloo, kjer je v ozadju le nekaj vagonov, sicer pa prazne tirnice
•iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHmiiaiiuinHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiHiiiiiMiiHiiiniimiimuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimuiiiiiiiu
0B NOVOLETNEM VOŠČILU ANAT0LIJA ANTONOVA SOVJETSKIM ŽENSKAM
Bodo starši zares že v kratkem času mogli «naročati» ali sina ali hčer?
V Sovjetski zvezi je še vedno 18 milijonov več žensk kot moških - Zle posledice dveh vojn - Kako menijo sovjetski ljudje, če bi bilo možno izbirati spol otrok
MOSKVA — Za novo leto, 1982, je vodja sovjetskega Središča za raziskovanja problemov prebivalstva na moskovski univerzi Anatolij Antonov čestital novo leto vsem ženskam Sovjetske zveze in jih »obda-roval» z naslednjo obljubo: za dekleta od 18. do 22. leta starosti bo — v kratkem — mladeničev za ženitev dovolj, dekleta bodo celo izbirala. kajti toliko bo ženinov.
Čudna čestitka in čudno »darilo*. Toda le do neke meje čudno. Kdor pozna sovjetske demografske razmere in zagrenjenost tolikerih sovjetskih žensk, ki si želijo družine in otrok, pa jim to iz povsem utemeljenih razlogov ni dano, bo dojel. da so besede sovjetskega a kademika Antonova zares darilo, kajti vedeti moramo, da danes Sovjetska zveza šteje 205 milijonov državljanov, od tega pa je nič manj kot 18. milijonov žensk več kot moških. -..m..'.
V vseli dobah in v vseh predelih sveta se vedno rodi več dečkov kot deklic. V Sovjetski zvezi ali bolje v stari Rusiji je bilo ob koncu prejšnjega stoletja na sto deklic kar 105 do 106 dečkov. In tako se dogaja tudi danes v Sovjetski zvezi, rodi se več dečkov kot deklic. In vendar primanjkuje najmanj 18 milijonov «državljanov moškega spola*. Nič čudnega, Sovjetska zveza je v tem stoletju, pravzaprav od 1913, dalje doživela dve strahotni klanji, najprej prvo svetovno vojno in nato revolucijo, nato pa tudi drugo svetovno vojno, ki sta terjali prvenstveno moške žrtve. V drugi svetovni vojni je padlo 24 milijonov sovjetskih ljudi, predvsem moških. K temu dodajmo še kak milijonček moških, ki so jih pobrali Stalinovi za nori.
In vendar «novoletna» čestitka A-natolija Antonova ni razveselila vseh žensk. Antonov je med drugim rekel tudi naslednje: «Res je.
KAJ PRAVI MODERNA PEDAG0GIJA
Odnosi med starši in otroki morajo temeljiti na ljubezni
Najpomembnejša doba je doba prvih let, doba vrtca in doba osnovne šole
Otrok je od rojstva pa do približno enega leta (to je dokler ne shodi) popolnoma odvisen od staršev. Rabi njihovo pomoč, ko je lačen, ko je žejen, če ga kaj boli itd. . . Šele ko dodobra shodi, se bolj osamosvoji, seveda pa potrebuje materino pomoč in to tja do treh let, ko prvikrat zapusti družinsko okolje in obiskuje otroški vrtec. Otrok potrebuje materino ljubezen v prvih letih življenja, ko se razvija in raste. Njegov razvoj je v tem prvem obdobju zelo pomemben in če raste v ljubezni in v mirnem domačem okolju bo ves nadaljnji razvoj harmoničen in normalen. Starši skrbijo za otrokov razvoj in ga čuvajo pred negativnimi zunanjimi vplivi in pazijo na njegovo zdravje, toda njihova ljubezen ne sme biti posesivna, ampak morajo razvijati otrokovo željo, po spoznavanju, njegovo samozavest in njegovo svobodno rast.
Napačno ravnajo tisti starši, ki otroka preveč morijo s pretirano ljubeznijo, ki se za otroka preveč bojijo in ga stalno opominjajo: Tega ne smeš. tisto je zate nevarno, pazi. da ne padeš, pazi. da se ne p-ohladiš. ne dotikaj se tega itd. . , Vse to vpliva negativno na otrokov duševni in telesni razvoj. Otrok ho doraščal negotov, brez zaupa nia vase in v svoje sposobnosti, ničesar si ne bo upal narediti, čakal bo vedno privolitev staršev. Taka vzgoja bo naredila iz otroka neodločnega človeka, ki bo v življenju težko kaj dosegel, ker bo
negotov in brez samozavesti.
Zelo pomembno je prav obdobje, ki ga otrok preživi v prvih letih življenja doma in ko obiskuje o-troški vrtec in jsnovno šolo. Otrok, še preden dopolni eno leto starosti, hoče sam vse spoznati, kar ga doma obdaja in zato se dotika vsega in vsak predmet, nese v usta, ker je to njegov način spoznavanja o kol ja in predmetov okoli sebe. To njegovo spoznavanje pa omejimo, če stalno prepovedujemo, da naj se tega ali onega ne dotika.
Res je mnogo stvari, ki lahko o-troku škodijo, ker so nevarne, toda ni treba da nanj kričimo, ker o-trok bo še rajši napravil tisto česar ne sme. Dopovejmo mu na lep način ali celo dopustimo, da se na lastni koži prepriča, da so nekatere stvari zanj res nevarne.
Npr.: Dotakne se vroče peči. Ker ga speče, se je ne bo več dotikal. Ali pa se ureže z nožem. Verjetno ga ne bo več vzel v roke. Izkušnja na lastni koži je gotovo uspešnejša kot besede in jeza.
Družina naj bo res kraj ljubezni, sožitja in miru. Če se bodo v družini imeli vsi radi, se bo v otroku razvijala ljubezen. Ljubezen, ki je bo deležen doma, bo znal tudi drugim razdajati.
Mnogi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, se težko učijo in neradi hodijo v šolo. Zakaj tak odnos do šole? Krivdo je treba večkrat pripisati prav staršem in družinske mu okolju ker so odnosi neurejeni ali zelo skrhani, otrok je mogoče
premalo deležen pozornosti in ljubezni, vse to vpliva na njegov šolski uspeh, ki ni takšen kakršen bi lahko bil.
Če se otrok noče učiti ali se premalo uči, ga starši karajo, se nanj jezijo in tudi kaznujejo. Premalo ali celo nič ga ne pohvalijo, če je prinesel domov dobro oceno in lepo spričevalo. Pohvale si otrok želi in jo tudi pričakuje. Ta mu je v spodbudo za nadaljnje delo. Graja pa ga lahko potlači, da se zapre vase in namesto napredka in u-speha sledi neuspeh. Pomagajmo mu pri učenju in dajmo mu priznanje. kakar ga res zasluži. To mu bo razvilo samozavest, ki je zelo pomembna v žil jen ju. Neprestano karanje ali celo pomilovanje, na primer iz tebe ne bo nič; nič ne znaš in podobno, umori v otroku vsako iniciativo in voljo. Če nekaj poskusi pa pogreši, ga bomo vzpodbujali, da bo še enkrat poskusil in ko bo uspel, bo njegovo zadošče nje zelo veliko in ob drugi priliki bo spet poskušal kaj novega.
Zato je važno, da je odnos staršev do otrokovega učenja kar se da pozitiven in da se njegova vztrajnost pri učenju in pri kaki drugi dejavnosti vedno vzpodbuja. Temelj vsake vzgoje pa mora biti ljubezen in to v družini, v šoli in na delovnem mestu. Če bodo družine znale vcepiti v srca otrok pra vo liubezen. bo to seme vzkblo In zraslo ter obrodilo obilen sad. Današnji svet potrebuje ljubezni, da premaga sebičnost	M. P.
tudi še nadalje ženske, starejše od 25 let ne bodo imele kdove kolikšnih možnostih, da se omožijo, da ustanovijo svojo družino. Po 35. letu starosti pa je tudi v drugačnih razmerah izredno težko skleniti zakonsko zvezo*. To so besede Antonova. V Sovjetski zvezi in tudi drugod po svetu je v dobi 35 let »izbira* vse drugačna kot v dobi 20. let. In to iz več razlogov. Najprej kar zadeva izbirčnost človeka, z druge stkani pa je v tej dobi zelo veliko vdov, ločenk in drugih žensk in moških, ko je njim prepuščena vloga izbire, bodo prav gotovo dali prednost mlajšim ženskam, če so se že odločili za poroko.
Že nekaj desetletij trajajoče »pomanjkanje* moških in prav tako dolgotrajna motnja v ravnotežju med sppjppp .sta, .prav gptovp,,lestvami in se ustvarjata resne sociološke in družbene probleme v sovjet,ski„družbi. Eden izmed,P)'d-blemov je zelo velik odstotek razporek. Res je. največ razporek imajo v ZDA. toda tudi v Sovjetski zvezi je razporoka razmeroma pogosten pojav. Drugi problem, ki iz tega izhaja, je izredno veliko število otrok, ki tako rekoč ne poznajo pravega družinskega življenja. Skoraj nič manj pomemben ni niti stanovanjski problem, ki z razpadanjem zakonskih zvez raste tako rekoč v aritmetični postopici.
Problemov je, kot vidimo, veliko in v Sovjetski zvezi pred temi problemi ne zapirajo oči. Zadnja leta so začeli ustanavljati tako imenovana »posvetovalna središča psihološke pomoči družinam*. Pravzaprav gre za zakonske ali bolje družinske posvetovalnice. Prvič se je v Sovjetski zvezi začelo o tem razpravljati pred kakimi sedmimi leti. ko so postavili celo vprašanje, ali je etično primerno odpirati »servise socialističnega tipa*, da bi »združevali osamljene osebe». Leto pozneje, to se pravi leta 1977 pa so vendarle odprli prvi »servis*, rekli bi ra.je preprost urad za sklepanje zakonskih zvez med ljudmi, ki želijo zakonske zveze, a si sami ne najdejo zakonskega tovariša.
Eden od načinov, ali bolje eno izmed možnosti za vzpostavitev tako potrebnega ravnotežja med spoloma vidijo v Sovjetski zvezi v tako imenovanem »regulatorju spola*, to se pravi v znanstvenem odkritju, ki bi pripomogel k temu, da bi se vnaprej določil spol bodočega otroka. Z drugimi besedami naj bi »regulator spola* omogočil «naročanje* deklic ali dečka. Je to možno?
Na vprašanje ali je oziroma ali bolje, bo možno in tudi na vrsto kritik, ki so jih dali časnikarji, je bilo treba razmisliti ali bi bilo sploh prav, če bi znanost zares o-mogočila »izbiro* spola. Postavlja se namreč vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se velika večina staršev odločila za ta ali za oni spol. Na to vprašanje je akademik Anatolij
Antonov odgovoril z retoričnim vprašanjem «zakaj menite, da bi starši »naročili* samo dečke oziroma samo deklice?* in na to samemu sebi postavljeno vprašanje Antonov odgovarja takole:
«Točno je, da skoraj po vsem svetu in tudi v Sovjetski zvezi obstaja tako imenovani kult sina. Toda časi se spreminjajo. Tradicija veselja, ker se je rodil sin. ima svoje korenine v neenakopravnem položaju moškega in ženske ter v splošnem v kulturi določene dobe. Do pred nedavnim je bil glavni motiv tega — ekonomski. Zaradi materialne nesigurnosti je sin predstavljal nekakšno varnost za bodočnost staršev. Ruski kmet je dobival parcele zemlje ne po številu članov družine, pač pa po številu moških, kolikor jih .je, v družini, bilo. Pa tudi dedovali so izključno sinovi.
Kako bi se ravnali sovjetski zakonski pari. sedaj če bi jim bila dana možnost, da bi izbirali ali sina ali hčer? Največjo zadevno an keto so doslej napravili v glavnem mestu Ukrajine Kijevu. Anketirali so 2 tisoč mladih zakonskih parov, ki še niso imeli otrok. Ogromna večina je izrazila željo, da bi imela dva otroka, in sicer dečka in deklico. Kombinacija dveh otrok, vendar oboje dečkov, je sicer imela večino od kombinacije dveh deklic, kar se je pokazalo tudi v podobni anketi v Vilnjusu v Litvi, kjer je bilo anketiranih 212 mladih zakonskih parov in je 15 odstotkov parov izrazilo željo, da bi dobili raje sina, 9 odstotkov parov pa raje deklico, toda kar 61 odstotkov je odgovorilo, da jih spol bodočega otroka
ne zanima, pač pa da bi radi le zdravo in normalno potomstvo. In še en rezultat, ki govori v prid teorije Antonova. Ko so vprašali mlade zakonske pare v Moskvi, kaj bi želeli, ko bi se jim rodil drugi o-trok, jih je 74 odstotkov odgovorilo, da bi radi otroka «drugega spola*. In nič več.
Moskovski znanstveniki in tudi zagovorniki morebitnega odkritja in uporabe »regulatorja spola* se torej ne bojijo, da bi starši prepogosto »naročali* sinove. Če bi se tudi naprej na sto deklic rodilo 105 do 106 dečkov, bi po mnenju sovjetskih demografov potrebovali še najmanj trideset let, da bi prišlo do zaželenega ravnotežja. Če bi sc pa starši odločali tako. da bi »naročali* na sto deklic 110 ali . celo 115 dečkov, bi se število osamljenih žensk v deželi pre.i uneslo, vendar bi se hkrati pojavil nov problem, kajti takšno razmerja hi zares motilo odnose, raje bi rekli prirodne pogoje normalne družbe. Ker pa je seda.i že dolgo let. celo že več desetletij razmerje na škodo žensk, se v Sovjetski zvezi veliko zdravnikov in sociologov ukvarja pra'/ s tem vprašanjem, brez strahu, da bi nrevladovali dečki.
Po nekih prognozah strokovnjakov Združenih narodov bi mogli pričakovati odkritie »regulatorja spola* že do leta 1990, to se pravi že v sedanjem desetletju. To se pravi, da nismo daleč od onega dne. ko bomo zares »naročali* sina ali hčer. Kor se v Sovjetski zvezi o t°m problemu že tpmeliito razpravlja. bi mogli sklepati, da v Sovjetski zvezi že razpolagajo z »regulatorjem*?
iiiiitiiiitiiiiMHMiiitt iiiitiittitii mn n n tim! iiitftiiiittiiinitif mn Minutnim 111111111,1,111111111,1 m	tt nuli
Patronat KZ - INAC svetuje
Jugoslovanske delovne dobe ni mogoče prenesti na ital. nosilca zavarovanja
Vpr.: »Že več časa si belim glavo. kako bi rešil mojo zadevo, vendar ne najdem pravega izhoda. Zato se obračam na vas, da mi svetujete, kako bi si povečal pokojninsko dobo. Redno sem vpi san in delujem kot zdravnik, pri 1NPS pa. nimam nobene dobe. I mam pa v Jugoslaviji 3 leta, ki so mi jih tudi priznali. Vendar pa bi jaz rad prenesel ali odkupil ta 3 leta, da bi se mi štela pri državnem zavarovanju, ker jih v nasprotnem primeru ne bom mogel izkoristiti. Neko rešitev moram najti: na kateri urad naj se obrnem in kakšno prošnjo naj napravim?» F.S.
Slučaje, ko zavarovanec uveljavlja pokojninsko dobo v Italiji in
V Južni Koreji je
ribolov zelo tv modi», tu pa Milimo ribolov sredi
zime pri 12 stopinjah pod ničlo
v Jugoslaviji, predvidev in urejuje meddržavna pogodba na področju socialnega varstva in skrbstva iz leta 1957. Gre nedvomno za zelo pomembno mednarodno konvencijo, ki pa kot taka ne u-reja prav vseh slučajev. Izrecno ni priznana delovna doba na območju bivše cone B v kritičnem obdobju 1M5-1956 (to vprašanje je bilo formalno rešeno s podpisom osimskih sporazumov, a žal zaradi pomanjkanja ratifikacije admi nistrativnega sporazuma med IN PS in SPIZ še danes prizadeti ne morejo uveljaviti omenjene delovne dobe ne v eni ne v drugi državi, kar predstavlja hudo diskri nnnacijo in kršenje temeljnili pravic delavca in človeka), omenje na konvencija pa se lahko apli čira na relaciji INPS - SPIZ, kar pomeni, da se italijanski državni uslužbenci ne morejo roslužiti do ločil mednarodnega sporazuma. V vsakem primeru pa je predvideno le vzajemno priznanje pokojnin ske dobe, ne pa prenos pokojnin ske dobe iz ene države v drugo, z izjemo delovne dobe na območ ju bivše cone B.
Iz gornjega uvoda ste prav gotovo že razumeli, da sploh ne morete prenesti ah odkupiti jugoslovanske delovne dobe, niti ne morete na osnovi konvencije upoštevati jugoslovanske pokojninske dobe za predčasno upokojitev pri dr žavnem pokojninskem skladu, še le ko boste upokojeni in boste do polnili 60. leto starosti, boste lahko vložili na SPIZ zrhtevek za priznanje sorazmernega dela pokojnine. Tako bo ostalo vse dokler ne bodo z novo mednarodno pogodbo spremenili ali izpopolnili določila konvencije. Postopek za revizijo pa bi bil učinkovit, če bi se zavzele politične stranke in sin dikalne organizacije.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vikingi, 9. nadaljevanje
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Martin Eden, po romanu J. Londona
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Doba rasti
14.55	Pink Panter, risanka
15.00	Znaki sožitja: Mi in drugi
15.30	Družina Mezil: Skok v prazgodovino
16.00	Sam in Sally, po romanu M. G. Brauna
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Direktni prenos s tvojo anteno
17.10	Otok zakladov, risani film
17.30	Pustolovske poti: Legenda Sleepyja Hallowa
18.20 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1
18.50	Trapper: Alkoholiziran mladenič
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash, nagradna oddaja
21.45	Dogovor s smrtjo, J.H. Cha-seja, 2. nadalj.
22.50	DNEVNIK
23.05	Mamila; kaj naj storimo? Danes v parlamentu - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldanski spored
14.10	Dossier Mata Hari, 1. nadaljevanje
15.25	Oče človeka
16.00	Program za mladino Gianni in Pinotto - TV film čebelica Maja. risanke
16.55	Bonazza- TV film -
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - šport Iz parlamenta
18.05	Sereno variabile
Tednik o turizmu in prostem
18.50	Srčni utrip: Zlato, TV film Vremensk enapovedi
19.45	DNEVNIK 2 • Poročila
20.40	Nero Wolfe: Izposojena hčerka - TV film
21.40	DNEVNIK 2 - Dossier
22.30	Italijanski rock: Pino Daniele
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.05	Vsi na eder - Kinoteka 1951-1931
17.50	Orkester filharmonije iz Lil leja
18.30	Poklon orkestru
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni programi
20.03 Zgodovina Rima
20.40	Beležke Carla Verdoneja 21.-10 Majhne laži
22.10	DNEVNIK 3 - Tednik
22.40	DNEVNIK '3 .......i
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
17.25	Poročila....
17.30	Stene Mramor: Pa ne le to le o
17.45	Kuhinja pri violinskem ključu
18.10	Mozaik kra:kega filma
18.30	Po sledeh napredka
Zalitjs jame Kotredež one mogoča vsakršen izhod. V
perečem energetskem položaju, v kakršnem se je znašla Slovenija, si takega izpada proizvodnje kakovostne ga rjavega premoga ne mo rejo privoščiti. Zato je treba jamo čimprej usposobiti. Ponovno odprtje jame pa zahteva obsežne in temelji te raziskave. Lotili so se jih strokovnjaki rudnika in ljubljanskega geološkega zavoda skupno z madžarskimi strokovnjaki. Cilje teh raziskav in možnosti sanacije rudnika bo prikazal prvi prispevek. Večkrat se je ljubljanska TV ukvarjala z delom slovenskih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem metode električne stimulacije. Tokrat so več mesecev sledili zdravljenju z večkanalno funkcionalno električno stimulacijo. Potek rehabilitacije bo najboljši prikaz uspešnosti te metode. Strokovno pomoč sta nudila Matija Maležič in Janez Krajnik z Inštituta Jožef Štefan.
Človeška ribica je živalska vrsta, ki živi samo v Jugoslaviji. Nekaj o značilnostih in posebnostih tega prebivalca jugoslovanskih jam bodo prikazali v tretjem prispevku oddaje «Po sledeh napred ka». Za konec današnje oddaje pa še kratek skok v — preteklost
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Mednarodna obzorja
21.30	Pantomimik Ladislav Fialky
22.10	V znamenju
Koper
Danes bodo v Odprti meji na sporedu med drugimi še naslednji prispevki:
TRST — Mladinska predstava »Jurček*
PORDENONE — Proces Pizza-miglio
TRŽIČ — Pristanišče Portorosega TRST — Leto starih GORICA — Ogled Kulturnega doma profesorjev arhitekture
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	Dokumentarna oddaja
16.30	Risanke iz serije Don Chuck
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Jazz na ekranu
20.00	Risanke
20:15 Stičišče - Dve minuti
20.30	Trenutki odločitve, film
22.00	Dnevnik danes
22.10	Kdo pozna umetnost?
Zaqreb
14.15	Trinajstletniki, otroška serija
14.40	Velika predstava na dnu morja
17.45	Siamci
18.45	Srečna družina
20.00	Monitor, počitniški magazin
ŠVICA
18.50	Vpliv zvezd - TV film
19.15	Finančno - ekonomska rubrika
20.40	Film s Faye Dunaway in Frankom Langello
22.10	Glasbena tema
23.00	športni četrtek
TRST a
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 11.30 Poklnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Od iVIilj do De-
V oddaji »četrtkova srečanja* bo danes, ob 18. uri spregovoril o 1 svojih življenjskih izkušnjah kanonik Peter Šorli, predstavnik primorske duhovščine, ki se je pod fašističnim režimom upirala raznarodovanju. Petra Šorliju so zaradi protinacističnc dejavnosti med drugo svetovno vojno internirali v Dachauu. Leta 1945 je poslal kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu. Do leta 1954 je deloval v Krščanskosocialni zvezi. V današnji oddaji Šorli pripoveduje o svojem otroštvu. ki ga je preživel v rojstnem Grahovem ob Bači ter o šolanju v Gorici do leta 1914.
vuva, Beležka - vmes lahka glasba; 13,20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik; 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza;
16.00	Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: »Ce-cilijanka 81»; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPEP
(Italijanski program)
6.30. 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Sem in tja po mestu: 9.00 CAsadei Sonora: 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zmaj; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kim; 11.32 Nekdanje popevke; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasiva po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk;
15.45	Kanta vt or ji; 16.00 Književnost in življenje; 16.10 Istrske pe smi in plesi; 16.32 Crash; 16.55 Knjižna polica: 17.00 Jazzovski prostor; 17.32 Lepo petje; 18.00 Hi-fi collage; 18.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
fSiovenski proaram)
6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda: 13.00 Najava sporeda; 13.05 Popevke se vrstijo: 13.40 Spored mladinske zborovske glasbe: 14 00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16,00 Mladinska oddaja: 10.10 Vaš telefon, naš mi krofom: 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.C0, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.03	Almanah; 6.10, 7.40 in 8.30 Glasbena kombi'arija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Ra dio , anriuo; 11.10 Vrnem se ta koj; 11.42 Candido, 17. nadalj.;
12.03	Ulica Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Idea S.p.A.; (5,00 Errepiuno, popoldanski spored;
16.00	n Paginone, zvočna rubri ka: 17.30 Vesti o baročnem glas 'benem gledališču; 18.05 Zvočna kombinacija; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 20.00 Hiša na vodi, tri deja nia; 21.13 Prekoračili trideseto leto; 21.44 Glasbeni odbor; 21.25 Evropski objektiv; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 King Kongove misli; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.301 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.C0 Dnevi;
9.00	Zaročenca, A. Manzonija; 9.32
in 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Ra dio 2 - 3131. 2. del; 16.32 Šestdeset minut: gledališče, kino, radio, televizija, glasba; 17.32 Priznanja nekega Italijana:	18.45 Sončni
krog; 19.50 Kulturna oddaja; 20.10 Mass-music; 22.00 in 22.50 Mesto ptinoči: Neapelj.
LJUBLJANA
6.00, 6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10
Prometne informacije: 6.20 Re kreacija; 6.30 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših spore dov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbe na matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših kralev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Enajsta šola; 14.2(1 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, ra dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .	18.15
Lokalne radijske postaje; 18.33 Samospevi Marjana Kozine; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča;
20.00	Četrtkov večer domačih pe smi in napevov: 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz na šib sporedov: 22.30 Plesna glasba: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik lahke gjasbe; 00.05 Nočni program.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. januarja 1982
POD POKROVITCUSTVOU ZSSDI
Drevi v Kulturnem domu nagrajevanje najboljših športnikov v zamejstvu
Najboljši slovenski zamejski športniki bodo protagonisti dre-višnje slovenske prireditve. Tokrat pa ne bodo prikazali svoje spretnosti v športni areni, temveč bodo v luči reflektorjev v tr žaškem Kulturnem domu prijeli priznanje in čestitke za najboljše tekmovalne dosežke v letu 1981 v vsedržavnem merilu oziroma na najvišjem deželnem nivoju.
Pokroviteljstvo nad to simpatično manifestacijo je prevzelo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo odslej vsako leto razglasilo in nagradilo najboljše tekmovalce oziroma ekipe, trenerja in pa športnega delavca. Nagrajeni bodo posamezniki ali ekipe v vseh tistih športnih panogah, kjer so bili doseženi prodorni tekmovalni in organizacijski uspehi, ki so imeli širšo odmevnost.
Imena zmagovalcev je izbrala posebna komisija na osnovi predlogov športnih uredništev Primorskega dnevnika in Radia Trst A, do drevišnje razglasitve pa so seveda še dobitniki nagrad tajni. Na tak način hoče naša osrednja športna organizacija primerno nagraditi in poudariti neprecenljivo vrednost vsakodnevnih prizadevanj našega široko zasnovanega telesnokulturnega udejstvovanja.
Prireditev se bo začela ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu z nastopom harmonikarske skupine Glasbene matice, sledil bo priložnosti govor in pa uradna predstavitev knjige profesorja Alda Rupla «Telesna kultura med Slovenci v Italiji*.
V zadnji točki bo še slovesem mimohod najboljših športnikov in ljubitelji športa ter mladine prav gotovo ne bodo zamudili te priložnosti, da jih nagradijo z zasluženim aplavzom.
B. S.
NOr,OMFT
1.	ITALIJANSKA LIGA
Catanzaro in Roma igrala neodločeno
Catanzaro — Roma 1:1 (1:0)
STRELCA: Bivi v 19. min., Nela v 53 min.
CATANZARO — Pred 25.000 gledalci sta včeraj v zaostalem srečanju prve italijanske nogometne lige (to tekmo so pred mesecem dni prekinili zaradi močnega vetra) Catanzaro in Roma igrala neodločeno 1:1 (1:0).
Catanzaro je zasluženo povedel v prvem polčasu z Bivijem, nakar so domači nogometaši nekoliko popustili in gostje so z Nelo v začetku drugega polčasa zasluženo izenačili.
Po tem izidu je Roma na skupni lestvici dohitela moštvo Juventusa na drugem mestu, Catanzaro pa je sedaj peti skupno z Napolijem in Avellinom.
LESTVICA
Fiorentina 21: Roma in Juventus 19; Inter 18; Napoli, Catanzaro in Avellino 16; Ascoli 13; Cagliari, Genoa in Udinese 12; Torino in Ce-sena 11; Bologna in Milan 10; Como 8.
Krosa v Varšavi ne bo
VARŠAVA — Poljska atletska zveza je sporočila, da ne bo priredila svetovnega prvenstva v krosu, ki bi moral biti 21. marca v Varšavi.
KOŠARKA
V K0RAČEVENI POKALU
ŠIBENKA PREMAGALA ACQUA FABI0 LATTE SOLE ODPRAVIL C. ZVEZDO
Zadar uspešen doma ■ V pokalu prvakov visoka zmaga Sguibba iz Cantuja
Šibenka — Acqua Fabia 95:94 (50:46)
ŠIBENKA: D. Petrovič 26, F. Žu-rič, I. Žurič, Ljubojevič 28, Petani, Djurič 13 (3:6), Damjanič 10, Macura 12 (4:5), Marelja 6 (2:3), Jablan, Slavica 6.
ACQUA FABIA RIETI: Di Fazi, De Stasio. Bonino, Colantoni, Bru-namonti 10, Ženo 34 (4:4), Strih-fini, Sanesi 10, Olivieri, Blasetti 20 (2:3), Sojourner 20 (2:3).
SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Dogan (Izrael).
PM: šibenka 9:14; Acqua Fabia 8:10. ON: Šibenka 14; Acqua Fabia 16. PON: Djurič (38).
GLEDALCEV. 2.500.
ŠIBENIK — Po dokaj izenačeni in kakovostni tekmi je Šibenka s točko razlike premagala moštvo Acque Fabie iz Rietija. Kazalo je, da bodo jugoslovanski predstavniki lažje premagali nasprotnika, saj so v 27. minuti že vodili z 11 točkami razlike (76:65), nakar pa so itali-
			
NOGOMET.
SMUČANJE
NA SNIUKU ZA SP V CRINDELVJALDU
ITALIJANSKI POKAL
Sampdoria v polfinalu
Sampdoria — Reggiana 5:3 (po 11-metrovkah)
GENOVA — Sampdoria je četrti polfinalist italijanskega nogometnega pokala. V povratnem srečanju je namreč Sampdoria premagala Reggiano po streljanju enajstmetrovk s 5:3, potem ko so se regularni čas in podaljška končali pri vodstvu 1:0 za Sampdorio. Ker se je prva tekma končala z enakim i-zidom v korist Reggiane, so tako streljali enajstmetrovke, pri čemer pa so bili prisebnejši nogometaši Sampdorie.
Poleg Sampdorie so se uvrstili v polfinale še Catanzaro, Torino in Inter
kolesarstvo
Tudi Hinault
PARIZ — Bernard Hinault bo tudi letos nastopil na tradicionalni kolesarski dirki od Tiranskega do Jadranskega morja, ki bo od 13. do 18. marca.
MILAN — Na šestdnevni kolesarski dirki v Milanu bo letos nastopil tudi Avstralec in svttovnr prvak v keirinu Danny Clark.
Zmaga Sorensenove - Francozinje odlične
Evicarke razočarale na domačem snegu - Irene Epple dobila kombinasijo
GRINDELWALD — Postavna 23-letna Kanadčanka Gerry Sorensen je osvojila včerajšnji smuk za svetovni pokal v Grindelwaldu in je tako zastavila pot Francozinjam do popolnega uspeha. Na drugo in tretje mesto sta se namreč uvrstili francoski tekmovalki Marie Cecile Gros-Faudenier in Elisabeth Chaud.
Za včerajšnje tekmovanje je bil zelo značilen splošni napad Francozinj na visoka mesta lestvice. Če jim je za bornih 32 stotink sekunde spodletela osvojitev prvega mesta, pa je bil ta smuk kljub temu moč no francosko obarvan, saj je pripadlo transalpinkam tudi deveto mesto, med najboljšimi pa imajo kar štiri svoje tekmovalke.
Grenak priokus je ostal po tem tekmovanju Švicarjem. Trdno so bili prepričani, da jim na domačem snegu vsaj zelo visoka uvrstitev ne more uiti, toda na 3.200 m dolgi progi (z višinsko- razliko . 655 m) je njihov glavni adut, Doris De Ago-stini, osvojila šele zanjo dokaj skromno 11. mesto. Pri tem je imela
po polovici prevožene proge tretji najboljši čas, toda zadnjih 300 m je bilo zanjo usodnih: kar trikrat je tvegala padec in tako zapravila visoko uvrstitev. Švicarke so tako velike poraženke tega tekmovanja.
Italijanke so startale brez ve'i-kih ambicij in so se temu primerno tudi uvrstile.
Včerajšnji smuk je veljal skupno z veleslalomom iz Pfrontna tudi za kombinacijo, katero je dobila Irene Epple Ta je svoji glavni tekmici Eriki Hess s tem uspehom (in z boljšo uvrstitvijo v smuku) spet od ščipnila nekaj njene prednosti na skupni lestvici za svetovni pokal, saj zdaj loči obe tekmovalki na vrhu lestvice le še 18 točk.
«Bitka» med obema je torej še vedno v poinem teku.
LESTVICA SMUKA
Primorec je sicer v nedeljski prvenstveni tekmi nastopil v okrnjeni Postavi, vendar je kljub temu gladko s 3:0 odpravil enajsterico Uniona
Sorensen (Kan.)	2’00"54
Gros Gaudenier (Fr.)	2’00”86
Chaud (Fr.)	201 ”09
Nelson (ZDA)	2'01"38
Eberle (Av:)	2'01"39
Flanders (ZDA)	2'01”64
Solkner (Av.)	2’01”77
I. Epple (ZRN)	2’02”09
Emonet (Fr.)	2’02”15
Walliser (Švi.)	2’02”46
Lestvica kombinacije:	
I. Epple (ZRN)	9,96
Hess (Švi.)	24,92
Nelson (ZDA)	27,14
Haas (Švi.)	35,36
Kirchler (Av.)	41,23
Skupna lestvica svetovnega pokala:	
Hess (Švi.)	215
I. Epple (ZRN)	197
Cooper (ZDA)	99
Pelen (Fr.)	87
Quario (It.)	77
Lestvica svetovnega pokala za smuk:	
Gros - Gaudenier (Fr.)	65
De Agostini (Švi.)	50
Sorensen (Kan.)	36
I. Epple (ZRN)	33
Eberle (Av.)	23
POSKUSNIH VOŽNJAH	ZA SP
Smuk v Kifzbiihlu v znamenju Švicarjev
KITZBOHEL - 23-letni Švicar Conradin Cathomen, doslej skoraj neznani smučar, je dosegel včeraj v Kitzbiihlu najboljši čas poskusnih voženj za sobotni smuk v okviru svetovnega pokala. Dosegel je hitrost kar 105 km na uro in je bil edini, ki je vozil manj kot dve minuti.
Na teh poskusnih spustih so bili odlični zlasti Švicarji, saj niso dosegli le vseh treh najboljših časov,
ampak so imeli v najboljši osmerici kar pet svojih tekmovalcev, torej več kot polovico.
Najhitrejše vožnje so opravili ti tekmovalci:
1.	Kathomen (Švi.)
2.	Muller (švi.)
3.	Heinzer (Švi.)
4.	Podborski (Kan.)
5.	Resch (Av.)
6.	Stock (Av.)
9. Klammer (Av.)
janski košarkarji z odličnim Zenom in zanesljivim Blasettijem nadoknadili razliko in malo ored koncem celo povedli (94:93). V zad njih potezah igre Da so gostje zgrešili dva’ napada, Marelja na je za domačo ekipo dosegel zmagoviti koš. (nb)
Latte Sole — C. zvezda 84:82 (45:44)
LATTE SOLE BOLOGNA: Ber-gonzoni 9, Dal Pian, Mina 5, San-tucci 4, ordan 19, Jacopini 5, An-conetani 11, Starks 31, Vicinelli, Tosetti.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Nikolič 21, Jovanovič, Karadjič 4, Bogosavljev 27, Radovič 12, Salaj, žižič 9, Kovačevič, Avdija 9, Vu-kosavljevič.
PM: Latte Sole 20:26; C. zvezda 22:31. PON: Mina (35.), Santucci (38.). TEHNIČNA NAPAKA: Avdija (11.). GLEDALCEV: 3 000.
Odločilni točki za Bolonjčane je v poslednjih sekundah dosegel A-meričan Starks, ki je uspešno izvedel dva prosta meta. Sploh pa je bil Starks daleč najboljši na i-grišču in ne samo zaradi tega, ker je dosegel kar 31 točk. Starks je bil namreč tudi odličen v obrambi.
Od Beograjčanov je največ pokazal Nikolič, čeprav je bil najboljši strelec gostov Bogosavljev. Zadar — Orthez	112:91
(65:42)
ZADAR: Hrabrov, Popovič 24, Su-nara 20 (2:2), Radovič, Babič 12, Perinčič, Petranovič 19 (5:6), O-starčevič 16, Obad 2 (2:2), Skroče 29 (3:5).
GLEDALCEV: 1.000.
ZADAR — Moštvo Zadra je brez večjih težav in povsem zasluženo odpravilo francosko ekipo Ortheza
2’nr’Ol
2’0r’61
2’01"64
2'01”99
Macchijeva prva
Leskovškova tretja
BULLE (Švica) — Italijanka Pie-ra Mačehi je osvojila včeraj FIS sla'om v Bulleju. 2. je bila Liechten-steinka Petra Wenzel, 3. pa Jugoslovanka Andreja Leskovškova.
* * *
BRUNECK — Italijan Ivano E-dalini je osvojil mednarodni FIS slalom v Val Trompii. Bil je 6 stotink hitrejši od Giorgija in Mallyja. ki sta z enakim časom osvojila drugo mesto.
1’59”44
Zadrčani so tokrat igrali odlično in I so povsem zmedli nasprotnike, ki so 1 ui' bili že v uvodnih minutah v zaostanku za 12 točk.
Od Francozov sta bila najboljša Kaba, ki je dal 20 točk, in La-rouqueis (18). (nb)
Limoges — Carrera 105:101 (54:42)
LIMOGES — V sinočnjem srečanju Koračevega pokala je francosko moštvo Limogesa premagalo Carrero s 105:101 (54:42).
POKAL PRVAKOV Squibb — Panathinaikos 105:78 (47:32)
SQUIBB CANTU’: Innocentin 17. Bargna 18, Cattini 8, Flowers 18. Cappelletti, Riva 18. Marzorati 9, Kupec 19, Sala, Bosa.
CANTU - Kot je bilo pričakova-
ti, je italijanski prvak Squibb brez težav odpravil grško moštvo Pana-thinaikosa.
Zmaga italijanskih košarkarjev ni bila nikoli v dvomu, tako da so lahko večji del srečanja igrali tudi tisti košarkarji Squibba, ki ne do sodijo v prvo peterko.
Najboljši strelec grškega moštva je bil Stergatos, ki je dosegel 14 točk, po 10 pa sta jih dosegla Kontos in Koroneos.
VČERAJŠNJI IZID Den Bosch — Barcelona	83:80
(41:35)
V tem pokalu bo Partizan igral danes. V Beogradu se bo ob 19. uri spoprijel z ekipo Makabija iz Tel Aviva.
POKAL PRVAKINJ C. zvezda — Minjor	70:76
(36:33)
C. ZVEZDA BEOGRAD: Markovič, Pocekovič 2 (2:5), Mitič, Maži-brada, Trnčič 7 (1:3), Milosavljevič 20 (6:10), Djurkovič 31 (3:3), Bacanovič 6, Kalič 2, Lečič 2 (0:2).
Kontovelova peterka je v prvem srečanju prvenstva «propagaiida» zadovoljila z igro v drugem polčasu, ko je proti Don Boscu B vsaj delno nadoknadila hudo razliko 29 točk iz prvega polčasa
iiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiitiiifiitiiiiimitiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiitimiiiiiitJiltiiiiiitiiiiiimiititiiiiiiiimHiiiimiiitiii
..■... ...■... . . .
Iz planinskega sveta
, ^
ii
Bližnje delovanje SPDT
V	nedeljo je končno uspešno stekel smučarski tečaj SPOT v Ra-vasclettu oz. m Zoncolanu. Pel prepolnih avtobusov (tri iz Trsta, ostala dva pa iz dolinske občine) se je navsezgodaj podalo na sneg. Tečajnikov je skupno 120, od začetnikov pa do že izkušenih «tek-movalcev», ki le pilijo tehniko.
V	nedeljo se bo tečaj seveda na daljeval, le urnik odhoda avtobu sov bo iz praktičnih razlogov nekoliko spremenjen. Odhou tržaških avtobusov bo točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpia-no), odhod dolinskih pa ob 6.00 iz Boljunca.
#■* #
Jutri, v petek, se nadaljuje pred-smučarska telovadba, ki jo vodi prof. Gianni Furiamč. Telovadba bo na stadionu «1. maj» s pričetkom ob 20.30 Vabljeni!
Ciklus filmov
o gorski tematiki
Tržaško planinsko društvo Ital sider prireja s sodelovanjem planinskega društva *XXX....oito)>re» in organizacije Cineteca Centrale osrednjega italijanskega planinskega društva CA1 iz Milana šest' tre-
•aiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHitiiiiimitriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitmtimiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiiiiimuiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
ODBOJKA
CB KONCU TECA TEDNA
Ob mreži tudi igralci najnižje lige
V 1. moški diviziji bosta nastopala Kras in Bor, v ženski pa je kar pet naših zastopnikov: Breg, Sokol, Sloga, Bor in Kontovel
Konec tedna se bo pričelo še odbojkarsko prvenstvo v najnižji ligi — 1. moški in ženski diviziji. Tako bodo počivali še edinole najmlajši: «under 15» in miniodbojkarji, ki pa ne spadajo v okvir vsedržavnega prvenstva.
V moški konkurenci bosta tudi letos nastopala Kras in Bor, v ženski pa kar pet zastopnikov: Breg, Sokol, Sloga, Bor in Kontovel.
Posamezne skupine so tako sestavljene:
MOŠKI
SKUPINA A
Volley 80 Duke, Club Altura, Vol-ley club, VIS Trst, Polisportiva Gretta in Nuova Pollavolo Trst A.
SKUPINA B
Kras, Bor, Nuova Pallavolo Trst B, Prevenire in VM.
ŽENSKE
SKUPINA A
OMA, La Talpa, CUS, Club Altura, Bor, Volley club in Sokol.
SKUPINA B
Volley 80 Duke, Breg, Kontovel, Gold Fassl, Nuova Pallavolo Trst, Sloga in Vivai Busa.
OB IZTEKU PRVEGA DELA PRVENSTVA V PRVI AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Križani z desetimi točkami na skromnem 14. mestu
Nogometna prvenstva 1. in 2. a naterske lige so prišla do polovice Joti. V nedeljo so namreč odigrali :&dnje kolo zimskega dela prven ’tva. Zato smo kot običajno ob :oncu tega dela naredili statistični pregled teh dveh prvenstev, v (aterih igrajo tudi naše enajste-'ice.
1. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo se je začelo 20 sep-embra lani. Kljub slabemu in mu-'astemu vremenu, ki je precej na lajalo nogometašem, so odložili le itiri tekme, in sicer v drugem kolu (odigrali so jih nato 8.12.1931).
V 120 tekmah je skupno oadlo ^5 golov, največ (23) smo jih za leležili v tretjem kolu, najmanj TO) pa teden kasneje, to je v če-;rtem kolu.
Naslov zimskega prvaka ie osvo-iU Isonzo z dvema točkama prednosti nad Lucinicom, ki pa ima najprodornejši napad (31 golov); isonzo ima z 9 prejetimi goli naj-
solidnejšo obrambo te skupine. Isonzu obenem pripada tudi rekord zmag (12). Kar se tiče porazov, si prvo mesto delita Isonzo in Lucini-co, ki sta do sedaj doživela po en poraz vsak.
Najman golov (9) je dala ekipa Ronchi ki si deli zadnje mesto na lestvici skupaj s Fortitudom ki je prejel največ golov (24). Obe ekipi imata še en negativni rekord: doslej sta ie enkrat prišli do celotnega izkupička, skupaj s Torvisco-so pa sta kar sedemkrat igrali neodločeno.
Omenili bi morda še, da so med prvenstvom številne ekipe zamenjale trenerje, in sicer Fortitudo, Ronchi, Vesna, S. Giovanni in Sovra na. torej enajsterice spodnjega de la lestvice, kar dokazuje, da tudi v teh ligah, ko nekaj ne gre, je trener prvi na vrsti.
Sedai pa poglejmo, kako je igrala kriška Vesna v tem prvem delu prvenstva.
Vesna
Križani so prvi del prvenstva končali na 14. mestu z 10 točka mi. Pred domačim občinstvam .je Vesna igrala sedemkrat in premagala Muggesano ter Ronchi proti S. Giovanniju in Portualeju je igrala neodločeno, medtem ko ,ie zgubila proti Sangiorgini, Isonzu in Lucinicu. V Križu je torej Vesna zbrala šest točk, dala 8, prejela pa 11 golov.
V gosteh .je Vesna igrala osemkrat. Premagala je le Costalungo, ter igrala neodločeno proti Torvi-scosi in Gradeseju. kar petkrat (S. Canzian, Palmanova, Lignano, Fortitudo in Sovrana) pa je zgubila. V gosteh je torej Vesna zbrala le štiri točke, dala samo 2, prejela pa 19 golov.
«Plavi» so le enkrat (v 1. kolu proti S. Canzianu) zaradi izključitve Puriča ostali v 10 na igrišču. Prav v 1. kolu pa je napadalec Cicchese zastrel jal tudi 11-metrov-ko. Na razpolago so Križani imeli
še eno 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Pipan (v zaostali tekmi z Isonzom). Omenimo še, da v 12. kolu proti Ronchi si .je nasprotnik zakrivil avtogol. V 11, kolu, po težkem porazu s Sovrano, je prišlo v vrstah Vesne do zamenjave trenerja. Mandanicci .je odstopil, njegovo mesto pa je prevzel bivši nogometaš in trener Fau-sto Finotto.
Oba trenerja sta do sedaj poslala na igrišče kar 25 nogometašev od katerih je le eden (Pribaz) odigral vseh 15 tekem (v oklepaju doseženi goli):
15 odigranih tekem Pribaz: 14 Pipan (1), Košuta (21 in Schettini; 12 Perisutti in Germani, 11 Bru no (1) in Zucca II. (2); 10 Sodo-maco in Candotti (3); 9 Bubnich; 8 Puric; 7 Acquavita in Starc; 6 Cicchese in Kostnapfel; 5 Somma I.: 4 Zucca II.; 3 Savarin, Magris in Pichieri; 1 Corbatti, Somma II., Basiacco in Cusattelli. (BR)
(Nadaljevanje jutri)
V moški konkurenci nastopa torej 11 šesterk, od katerih dve od Nuova Pallavolo, v ženski konkurenci pa štirinajst.
Skoraj vse šesterke bodo nastopile z mladimi odbojkaricami in odbojkarji, ker je pač prvenstvo najnižje lige in s tem izredno dobrodošlo za nabiranje prepotrebnih i-gralnih izkušenj. So pa tudi ekipe, ki jim je bolj do rekreacije in razvedrila kot samih rezultatov.
Pri moških bosta tudi letos nastopala v isti skupini Kras in Bor in že v soboto, 23. t.m., bo prvi slovenski derbi, ženski konkurenci sta v skupini A Bor in Sokol, v skupini B pa so Breg. Kontovel in Sloga.
Realna moč naših zastopnikov ni znana, vsekakor pa Breg, Sloga in Bor v ženski konkurenci ne merijo na napredovanja, ker imajo že šesterko, ki nastopa v D ligi. Možnost kakovostnega skoka imata Kontovel in Sokol, toda pot do napredovanja ne bo lahka.
G. F.
NOGOMET
DISCIPLINSKI UKREPI
Več izključitev
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tudi ta teden dokaj ostro ukrepala.
Po dve koli prepovedi igranja v prvi ligi je dobil Solda (Como); za eno kolo pa so bili izključeni: Cedili (Bologna), Ferri (Torino), Gorin (Genoa),Mei (Cesena), Pere-go (Cesena) in Bellini (Cagliari).
V drugi italijanski ligi so bili za dve koli izključeni: Lorusso (Lec-ce), Pietrangeli (Sambenedettese) in Spinozzi (Lazio); za eno kolo pa: Di Chiara (Cremonese), Chia-renza (Lazio), Montani (Cremonese) in Redeghieri (Spal),
Mule (Primorec) izključen
Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je za eno kolo med drugimi izključila tudi nogometaša trebenskega Primorca Muleja.
TENIS
Connors čez prvo oviro na turnirju «Masters»
NEW YORK — V prvem srečanju teniškega turnirja «Masters» v New Yorku je Američan Jimmy Connors v dveh setih z izidom 7:5, 6:1 premagal rojaka Eliota Tel-
tscherja, ki je nudil večji odpor kot je bilo pričakovati, zlasti še v prvem setu.
BOKS
Marini prvak
MACERATA — Luigi Marini je postal italijanski državni boksarski prvak v težkem velterju. Vincenza Ungara je premagal s t.k.o. v 8. krogu.
cerov m planinsko tematiko. Prikazali bodo namreč filme, ki so bili nagrajeni na mednarodnem festivalu v Trentu. Večen Oodo na sedežu društva v Ul. Carducci 24 s pričetkom ob 20. uri. V sredo, 20. t.m., bodo na sporedu filmi rVerde, molto verde, verdissimo*, 'iNon chiamateli nocivi», iRappor-to sugli animali italiani in pericolo di eslinzionei in «Gennargerttu: un parco per l’uomo».
Teden kasneje bodo na sporedu filmi «Ritorno ai monli», rCalan-ques», «Everest senza maschera».
3 februarja si bomo lahko ogledali «Kiliman)aro, mr.narca africa-no», i:Safari al Kiiiman'aro» in «L’ultimo angolo del mondo».
3. marca bodo vrteli filme «Don ne in controluce», «Incantesimo bianco» in «La Marcialonpa». Te
ATLETIKA

Jutri in v sobofo Partizanske smučine v Cerknem
15. in 16. januarja bodo na sporedu «Partizanske smučine — Cerkno 1945», ki jih prirejajo v spomin na znane partizanske smučarske tekme 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem. Letošnja prireditev bo v bližnjem Kladju. V petek bodo nastopili pripadniki JLA, v soboto pa bivši borci, aktivisti, stareišine JLA in cicibani. Tekmovanje bo obsegalo veleslalom, štafetne teke, patrol-ne teke in biatlon.
Ob tej prireditvi bodo pripravili tudi razstavo zbirk Mestnega muzeja, razstavo orožja planinskih enot, obenem pa bo tudi tovarniško srečanje bivših borcev 31. divizije in aktivistov OF.
Prireditelji vabijo vse bivše borce 31. divizije, kot tudi druge, da se udeležijo tega spominsko športnega srečanja, s katerim obujajo spomin na partizanske tekme pred 36 leti, ki so bile v tedaj zasužnjeni Evropi edinstven športni dogodek.
zalec Sergio de Infanti iz Rava-scletta. ki je ob tej življenjski izkušnji skupno z Danielom Ehrlichom napisal knjigo «Nevado Sera po ’81» (Arti Grafiche Friulane, UD. 12.000 lir).
ODBOJKA
TURIN — V odbojkarskem tekmovanju za pokal prvakov je italijanska ekipa Robe di Kappa premagala državnega prvaka ČSSR Bratislavo s 3:1.
Panini izločen
Panini je bil izločen iz odbojkarskega tekmovanja za konfederalni pokal. Nizozemska šesterka Staplift ga je premagala s 3:1.
Jones poškodovan
SYDNEY — Alan Jones, slavni pilot formule 1, se je poškodoval v prometni nesreči, ko se je s svo-] iim motorjem peljal blizu svoje farme. Jones si .ie zlomil roko in nogo in se bo moral zdraviti približno mesec dni.
SAUZE D'OULX - V soboto in nedeljo bo v tem kraju «Gfand Prix Alfa Romeo*, tekmovanje v vzporednem slalomu za poklicne smučarje.

De Oliveira spet operiran
RIO DE JANEIRO — Svetovnega rekorderja v troskoku De Oliveiro so včeraj v campinaški bolnišnici ponovno operirali. Zdravniki so se za nenadno operacijo odločili zato, ker je prišlo do zastoja krvnega obtoka v poškodovani nogi.
NAMIZNI TENIS
ATENE — V 4. Kolu evropske lige je v Atenah Grčija premagala Italijo s tesnim izidom 4:3.
den kasneje bodo na sporedu še zadnji filmi, in sicer «Acque sel-vagget in« Dudh Kosi: in canoa dal le pendici dell’Everest».
«Nevado Serapo '81»
Lani je italijanska alpinistična odprava osvojila izredno težek vrh v Peruju, Nevado Sarapo. To je bila cela epopeja, od začetka od prave do 23. junija 1981, ko so Silvio Antoniutti, Lucio Anziutti, Tonino Celli, Nicolino De Santa in Stefano Sinuello končno osvojili vrh te prestižne gore. Te odprave se je udeležil tudi nam dobro znani ple-
OBVESTILA

SZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 15. t.m., ob 20. uri
na društvenem sedežu.
• * *
Atletska sekcija SZ Bor
obvešča, da bo seja sekcije jutri, 15. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj».
• • «
Športna šola v Trstu
sporoča, da se nadaljuje skupna vadba za starše in otroke stare od 2 do 3 let (1. letnik vrtca).
Vadbene ure: ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj* (Vrdelska cesta 7). * # *
ŠD Zarja
vabi člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 16. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih društvenega krožka. Odbor.
• * «
Športna šola Trst
sporoča, da seja glavnega odbora ne bo danes, 14. januarja, ampak teden dni kasneje, 21. januarja.
# # *
SK Devin
obvešča, da danes, 14. t.m., odpade predsmučarska telovadba in da se bo le-ta nadaljevala samo ob torkih.
...........
Nfl POKRAJINSKEM DELI) MLADINSKIH IGER V KROSU Nfl KOLONJI
Pravico do nastopa imelo trinajst naših atletov - prisotni le štirje
V torek je bilo na šolskem stadio-nua na Kolonji tekmovanje v krosu, veljavno za pokrajinsko fazo mladinskih iger. Skupno je v štirih ženskih in štirih moških kategorijah nastopilo čez 600 tekmovalcev (po 80 v vsaki kategoriji), ki so kvalifikacijo dosegli na predtekmovanju. ki je prav tako bilo na Kolonji 15. in 16. decembra. Med slovenskimi predstavniki, ki so zastopali šole Gregorčič, Erjavec, Zois, strokovni zavod ter ŠD Adria, si je pravico za nastop zagotovilo 13 a-tletov, med katerimi pa smo žal na startu zasledili le štiri. Sicer pa so bili prav ti tisti, ki so edini i-meli možnost za boljšo uvrstitev in nas razen ene predstavnice tudi niso razočarali.
Med vsemi je največji uspeh dosegel David Gregori (Zois), ki je v kategoriji «under 17» celo zma-
gal in se je tako kot prvi zamejski atlet vpisal med zmagovalce pokrajinskih mladinskih iger v krosu. Z zmago si je Gregori zagotovil tudi nastop na deželnem finalu, ki bo 29. t.m. v Tarčentu.
Čeprav ni posegla po zmagi, bi vsekakor na isto raven postavili tudi adrievko Mariso Viller, ki je bila v B kategoriji deklic skupaj s predstavnico Julie edina letnika 1971 (vse ostale so bile leto dni starejše), zaradi česar je njeno peto mesto še bolj pomembno.
Iz tekmovanja v tekmovanje se izboljšuje tudi Štefan Zeugna (A-dria), ki je tek končal na zelo dobrem devetem mestu, kar pomeni skoraj kvalifikacijo na deželni finale.
Edino razočaranje je predstavljala dokaj nizka uvrstitev Sandre Roveri (Adria), saj je končala na
53. mestu. V delno opravičilo ji je lahko le izredno slab start, kjer je zdrsnila, in je nato startala na zadnjih mestih, kar je na Kolonji večkrat usodno.
R. F.
NAMIZNI TENIS
EVROPSKA SUPERLIGA
Jugoslavija premagala ČSSR
LJUBLJANA — V petem kolu evropske superlige v namiznem tenisu .je včeraj Jugoslavija premagala ČSSR s 4:3.
S to zmago je Jugoslavija dohitela Madžarsko na vrhu lestvice (8 točk). Madžari pa imajo tekmo manj.
Uredništvo, upravo, oglasni oddeiek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6
14. januarja 1982
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361	«ADIT» DZS 61000 L|ubl|ana
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.1C0, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk«, krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
.	.	.	1	1 7tt tUn	|
,	_	...	.	^ z.TT	časopisnih I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	ini*sk»p ^irsf zaioinikov fieg*
PRED RAZPRAVO O UKINITVI ZAPORE FINANČNE POMOČI TURČIJI
KLJUB VELIKIM PRITISKOM AMERIŠKE VLADE PONESREČEN START ZBLIŽEVANJA EGS S TURČIJO
Vprašanje britanskega novinarja Alexandru Haigu: Ali mar Amerika ne uporablja dveh različnih kriterijev, ko na eni strani obsoja dogodke na Poljskem in vlogo SZ, hkrati pa podpira vojaške diktature v Salvadorju, Čilu, Argentini in Turčiji
večal pritisk iz Amerike, naj evropska deseterica z večjim razumeva n ?m gleda na dogajanje v Tur čiji. Glavni razlog za poseg State departmenta je vsekakor strateški položaj Turčije na 'južnem krilu* natovskega zavezništva, ki med vo jaškimi strategi pakta velja kot nabolj ranljivo. Poleg tega je prihod socialistov na državno krmilo v Grčiji močno vznemiril a tlantske kroge, če posebej deeem bra, ko je Andreas Papandreti (kot obrambni minister) zavlekel srečanje >skupine za planiranje o-brambe», zahtevajoč garancijo pakta ža varnost 'grških meja ter pre razporeditev strukture vojaškega poveljstva na K geju. Iz \Vashingto-na .so se tedaj zavzeli, naj bi EGS znova preučila svoj odnos do Turčije ter omogočila finančno po moč, ki io terja Ankara.
Zbliževanje med EGS in Turči jo je startalo dokaj ponesrečeno. Pred dnevi je bila v Ankari skupi na evropskih parlamentarcev, ki pa so se ob prihodu v Bruselj pritoževali, da jim vojaška vlada ni dovolilo obiskati zaprtega Ece-vita. tako da so se pogovarjali le
z drugim bivšim ministrskim predsednikom Demirelom. Do odločilnega preboja, ki napoveduje, da bodo v skupnem trgu morda že v kratkem prižgali zeleno luč za realizacijo finančnega protokola, je prišlo v torek, ko se je ankarski zunanji minister liter Turkmen — ki se je v ponedeljek udeležil posebnega zasedanja zunanjih ministrov natovskih držav o Poljski — pedal v Berlaymont na pogovor s predsednikom bruseljske komisije Gastonom Thornom.
Vsebine njunega dialoga sicer ni so objavili, slišati pa je. da :se ž.e v kratkem pričakuje deblokaža fi nančnega protokola. Kot ugotavljajo v krogih komisije, je k temu pripomoglo dejstvo, da turška vlada že za letošnjo jesen načrtuje ustavni referendum, ki bi mti v dvanaj-s 'h mesecih sledile parlamentarne volitve, Ece vita pa bodo izpustili prvega februarja, ko bo odsedel polovico štirimesečne zaporne kazni. To naj bi bil dokaz, da'turški vojaški režim upošteva priporočila evropske skupnosti, ugotavljajo v palači Berlaymont.
Bruseljska komisija bo točko o
V Chicagu si nesrečni meščan s sekiro utira pot po zmrznjenem stopnišču svojega stanovanja
.  ....................umil.III   mm.......................................................iimmmmi. iimtmmmm, imunimi mmmmimm
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Strateško do podrob nosti izdelan nastop ameriškega državnega sekretarja Alesandra Hai-ga pred novinarsko kolonijo v belgijski prestolnici —■ šef vvashington-ske diplomacije je govoril kajpak o Poljski — se je nepričakovano slabo obrnil, ko je britanski kolega postavni neprijetno vprašanje: ali mar Amerika ne uporablja dveh različnih kriterijev, ko na eni strani obsoja dogodke na’ Poljskem in vlogo Sovjetske zveze, hkrati pa podpira vojaške diktature v; Šalvado rju. Čilu. Argentini ih y Turčiji?;
,, Alevapdcr, Haig, ki jg. dotlej .skrbno izbiral podatke, da bi svoji laz. lagi poljskih dogodkov in (»sledi cam za odpo.se med- Zahodom in Vzhodom dal kar hajvpčjo prepričljivost. Je hipoma izbruhnil V nenarejeno. jezo: -K a ko je vendar mo goče primerjati turško vojaško vlado s tem, kar se dogaja na Poljskem? Vas morda zapušča spomin, da ne veste več, da je bilo v Turčiji po trideset umorov dnevno, ki so jih zagrešili teroristi) doklej-' ni oblasti prev zela avtoritarna vojaška vlada?*
Besni odgovor ameriškega držav nega sekretarja nadležnemu novi narju bi ostal zabeležen Le kot nenadna iskrica v nastopu, ki ,so ga v Bruslju napovedovali z velikimi zVoridvi, pokazal pa ni nobenih' no vosti v ameriški strategiji do polj skih dogodkov, če ne bi. istega dne v - krogih evropske skupnosti napo vedah bližnje izboljšanje odnosov turškim vojaškim režimom generala Evrena. Zahodnoevropska deseterica je lani zamrznila konkretiza cijo četrtega finančnega protokola, po katerem naj bi Ankara dobila v naslednjih petih letih 66i milijonov dolarjev pomoči (od tega le 248 mi lijonov ooso.jil po običajni komer cialni obrestni meri, 358 milijonov z znižano obrestno mero in 55 mi lijonov nepovratne pomoči), Proto kol je že sklenjen, veljati bi mora! že od lanskega novembra, a so ga v Bruslju postavili na hladno, dokler turška vojaška vlada ne poka že «jasna znamenja demokratizaci .je*, članice zahodnoevropske skup nesti so zahtevale razpis oarlamen ta mi h volitev, preklic prepovedi de lcv»n'a političnih strank ter izpusti tčv bivšega ministrskega predseduj ka Bulenla Kcevita, ki s<. ga obsodili na štirimesečno zaporno kazen.
Že lansko jesen pa se je po
•lllllUHMHI.IIMIKnHniltllIMnilllllllllllllllllllllMlllllIlfUlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIHIIIIIMMIIIIIIIlUIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIItllllllllllSUfllllIjmillllltlllllUlli
Marka Thatcherja še vedno pogrešajo
ukinitvi zapore za finančno pomoč Turčiji postavila na dnevni red ministrskega srečanja 25. in 26. januarja. Po neuradnih vesteh je večina članic voljna poslati dogovorjeno finančno injekcijo v Ankaro, kljub temu pa ne bo šlo brez težav, kajti Grčija in Danska še nadalje nasprotujeta deblokaži protokola, češ da napovedane reforme še ne pomenijo dejanske demokratizacije v Turčiji.	BOŽO MAŠANOVIČ
V Orisiaiiu aretirali frančiškanskega meniha
OR1STANO — Preiskovalni sodnik iz Orisi ana Luigi Mastrohlli je odredil aretacijo frančiškanskega meniha Alfonsa Madedduja. ker ni hotel sodnim oblastem povedati imena neke osebe, ki mu je posredovala zaupne informacije. Menih se je pred sodnikom skliceval na 351. člen zakonika o kazenskem postopku, ki dovoljuje duhovnikom, da ne povejo sodnikom tajnosti, ki so jih izvedeli pri opravljanju svojega verskega poslanstva.
ZDA VKOVANE V LED OD VELIKIH JEZER DO FLORIDE
Najhladnejša zima dvajsetega stoletja
(AP)
NEW YORK — Val polarnega zraku, ki je v nedelje zajel severozahodna območja ZDA, se je razširil proti atlantski obal) in dosegel celo Florido. V vseh prometnih zvezah vlada zaradi snežnih rriete-žev pravi kaos, saj celo plugi in rezkači obtičijo v visokih zametih. Položaj dramatično stopnjuje nepripravljenost prebivalstva v boju z mrazom. Večina sodobnih centralnih kurjav ni bila grajena za tako nizke temperature, da so marsikje počile cevi, zaradi okvar pa so izbruhnili številni požari.
Po prvih ocenah se bo do predvidevanjih število smrtnih žrtev povzpelo preko sto, kljub temu, da so trenutni uradni podatki precej nižji. Prav tako je gospodarska škoda o-gromna. Ne toliko zaradi izgubljenih delovnih ur, prometnih nesreč, kolikor zaradi zmrzali, ki je prizadela vse kmetijstvo in ni prizanesla niti pomarančnim nasadom v ‘sončni* Floridi, kjer je živosrebrni stolpec zdrknil na 10 stopinj pod ničlo.
O izredno nizkih temperaturah poročajo celo iz Nevv AIexica, da je val polarnega zraku že zajel domala vse Združene države Amerike. Na območju Velikih jezer in velikih prerij je neurje nekoliko popustilo, .je pa zato položaj bolj dramatičen ob atlantski obali, kjer so snežni viharji ohromili vse življenje. Včeraj je mraz na severu nekoliko popustil, saj se .je fronta pomaknila proti jugu.
PO ZATRJEVANJU IZKLJUČENEGA PRAMASONA SINISCALCHIJA
Kolovodja lože «P2» naj bi izsiljeval s podatki razpuščenih varnostnih služb
Radikalci terjajo pojasnil od obrambnega ministra Lagoria Novinarja RAI Gustavo S eh a in Franco Colombo premeščena
RIM — «Gellijeva oblast ih moč sta izhajali iz posesti mnogih fasciklov razpuščene tajne državne služile SIFAR*. je zatrdil Francesco Siniscalcbi na nočnem zasliševanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o aferi skrivne framason-ske lože «P2». Po mnenju Siniscal-ehija, ki so ga izključili iz prostozidarske bratovščine prav zaradi tega. ker je prijavil Gellijeve nečedne posle «posvetni», torej redni sodni oblasti, se je Gelli posluževal vsebine nezakonitih preiskav razpuščene tajne službe, odkar je več
njenih voditeljev vstopilo v ložo «P2», da je izsiljeval vplivne zastopnike političnega in gospodarskega življenja, na čemer je gradil svojo naraščajočo moč.
«Gelli je bil pravi genij izsiljevanja >>. je naglasila priča, ki pa niti na vztrajna prigovarjanja predsednice komisije, demokrščanske Anselmijeve, ni hotela navajati i-men osebnosti, ki naj bi jih fašistični kolovodja lože «P2» izsiljeval, češ da so jo podobne izjave stale že vrsto sodnih prijav. Zato je Sini-scalehi rajši komisiji svetoval, naj
Reševalne skupine že štiri dni prečesavajo Saharsko puščavo, v katero so z peugeotom 5U4 zabredli u-deleženci mednarodnega avtomobilskega rallrja Pariz - Dakar Mark Thatcher (sin britanske predsedni ee vlade), sopilotka Charlolle Verney in neki mehanik. Iz Alžirije so po nepotrjenih vesteh sicer sporočili. da so dve izmed pogrešanih oseh našli, vendar pa niso povedali njuni imrni. Posnetek je bil narejen pred odhodom Iz Pariza	(Te)efoto AP)
skrbneje pregleda dokumentacijo, ki so jo zaplenili v Gellijevi vili pri Arezzu. v kateri so bržkone podatki tudi o tem. V tem trenutku je An-selmijeva sklenila, da se zasliševanje nadaljuje za zaprtimi vrati in so morali novinarji zapustiti sejo.
Vseeno se je pa izvedelo, da je Si-niscalchi seznanil preiskovalce z i-meni ducata framosonov, ki so preustrojili ložo «P2» po decembru 1974, ko jo je bil tedanji veliki mojster vseli italijanskih prostozidarjev Salvini (začasno) ukinil. Povedal je baje tudi imena vrste članov Gellijeve skrivne lože, ki niso vključeni v zaplenjenem seznamu z 953 i-meni znanih osebnosti iz gospodar skih, političnih, vojaških in sodnih krogov. Ob tem so preiskovalci po-, zvali SinisCalchija, naj jim posre-| tluje ustrezno dokumentacijo, ki naj i bi njegove izjave potrdila.
Kot je znano, se je Gelli previdno umaknil v tujino, najprej v Južno I Ameriko, nato pa v ZDA. Ni pa od nehal s svojimi spletkami, ki se sedaj vrtijo okrog prehoda lastnine založbe Rizzoli, zaradi česar je komisija že zaslišala njenega generalnega direktorja Tassan Dina, na naslednjih zasedanjih pa bodo prišli na vrsto še bankir Calvi, založnik Rizzoli in domnevni kupec Cabassi. Medtem je včerajšnje pričevanje bivšega velikega mojstra Salvinija izzvalo politične reakcije, zlasti pri radikalcih, ki zahtevajo naj socialistični obrambni minister Lagorio pojasni naravo prijateljskih odnosov z Gellijem, ki mu jih je pripi sal Salvini. V zvezi z afero «P2» velja zabeležiti, da je včeraj upravni svet državne ustanove za radio in televizijo soglasno sklenil ravnateljema demokrščanskih radijskih (GR2) Gustavu Selvi in televizijskih oddaj (TG1) Francu Colombu, ki sta bila vključena v omenjenem seznamu, dodeliti druga mesta. Prvi naj bi šel za dopisnika v Nevv York, drugi pa v Pariz.
PORDENON — Primarija ginekološkega oddelka bolnišnice v Spilim-
bergu so na pordenonskem sodišču obsodili na eno leto zapora in mu za isto obdobje prepovedali opravljanje poklica in mu odvzeli politični? pravice. Sodniki so ga spoznali za krivega, da je poneveril osebne bolniške liste žensk, ki so na njegovem oddelku prekinile nosečnost.
Vseeno pa ne bo zdravnik odsedel niti enega dneva v zaporu, saj je bil oproščen kazni. Zaradi amnestije pa mu niso sodili zaradi treh
nezakonitih splavov.	Mornar v bostonskem pristanišču s kladivom razbija led s struktur danske trgovske ladje «Iceport» (AP)
«aMit*|4iiMiifiiiia«iiiMmiii«aait«iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiliaiBaiiiiaiiiiiiiiiiiiaaaAiaifl||iiiiC|««i||iiliaiiiBiaifaiBiiiiiiiai«iiiii«ifiiifl|||iaiaiiiii|iaaiiaiaiiai««t|llttv„„a|,l,,„aa|4||t,aff|iailiaM||g|B|g||||a||||tat|||t|f|||fla||V|V|t|v^||c1|a||ia|kt|tct||feifttt
ENI-Petromin: komisija zaslišala Mazzantija in Sarchija
RIM — Včeraj sta se pred parlamentarno preiskovalno komisijo o škandalu Eni-Petromin (podkupovanje pri dobavi saudskoarabskega petroleja) zagovarjala bivši predsed-niknik ENI Mazzanti in bivši direktor za poslovanja s tujino pri istem podjetju Carlo Sarclii. Obema je <uspelo» s protislovnimi pričevanji nemalo razburiti člane komisije. «Javna tožilca* komisije komunist Martorelli in demokristjan Busetti sta celo predlagala, naj bi Mazzantija in Sarchija «opomnilis> zaradi lažnega pričevanja. Temu predlogu, pa se je uprl predsednik komisije Rcggiani (P§DI), ki je zahteval, naj ju prej dokočno zaslišijo. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Mazzan-ti in Sarclii sta baje trdila, da je bila «podkupninas> v resnici namenjena iranskemu petrolejskemu izvedencu Mini za njegovo vlogo posrednika med ENI in arabsko družbo Petromin. Mina pa je pred kratkim v Parizu dejal, da to ni res in da seveda ni prejel nobenega denarja.
PROTEST ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
VŽITARI VASI NE DOVOLJUJEJO DVOJEZIČNEGA NAPISA NA ŠOU
Napise bi morali odstraniti v teku enega meseca
CELOVEC — Žitrajski primer z dvojezičnimi napisi v novem šolskem poslopju se še naprej raz rašča. Vodja šole F:ane Kukoviča je zdaj od župana dobil pismo z, datumom 11. januarja, kjer ga v smislu sklepa občinskega odbora 18. decembra lanskega leta poziva, da v mesecu dni od sprejetja sklepa odstrani dvojezične napise v nofra njesti šole. Ce se tega roka ne bi držal, mu grozijo s pritožbo pri nad rejeni oblasti. S tem pismom so hkrati razočarana tudi morebitna u-panja, da občinski odbor vsaj ne bo vztrajal pri uresničitvi sklepa.
Na občino v Žitari vasi so medtem prispela številna pisma, ki pro testirajo proti sklepu' občine in rav natelju Kukoviči izražajo svojo solidarnost in podporo. Med drugim je
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESPI
Več morskih sadežev
IZOLA — Ob slovenski in istrski obali se že več kot teden dni vozita čolna prirejena /.a globinski lov školjk in tudi rib. Gre za poskusni lov, za kalečega so se že dalj časa dogovarjale portoroška Dt-oga ter italijanski firmi Compagnia triestina ostrlcultura iz Trsta i/i Adria pešca iz Gradeža.
Predstavniki omenjenih organizacij so se dogovorili za mesec dni trajajoč poskusni iov, s čimer naj bi ugotovili ekonomsko upravičenost lova in sodelovanja, pa tudi preizkusili tehnologijo, ki jo uporabljajo. Italijanski ribiči in ribiči izolskega tozda Riba skupaj lovijo že teden dni. Poskusni lov pa naj bi trajal kar mesec dni. šele potem se bodo odločili kako naprej razvijati to novo obliko sodelovanja.	'
Poudariti je treba, da portoroška Droga namreč že goji školjke, ki jih izvažajo v Italijo V morju, kjer zadnja leta love ribiči, je na dnu največ mušlov, oštrig, velikih klapavic in morskih spužev ter še nekaterih drugih morskih sadežev, ki jih je moč pobrati z morskega dna. Omenjena oblika sodelovanja je za portoroško Drogo oziroma izolske ribiče dokaj pomembna, saj se jim na ta način odpirajo nove perspektive pri razvoju ribolova.
Ce Ijo ta poskus, pri katerem gre zlasti za preverjanje opreme, pa tudi ponovno praktično preverjanje založenosti morskega dna uspel, potem se bodo pri tozdu Riba lahko dokončno in z ekonomsko ute meljitvijo odločili tudi za posodobitev oziroma preureditev starih za lov plave ribe skorajda iztrošenih ladij. Zato so bržkone zainteresi rani tudi italijanski partnerji.	DUŠAN GRČA
Odločno proti prekoračitvam pri delitvi osebnih dohodkov
PIRAN — Piranski občinski izvršni svet je že nekajkrat obravna val vse občinske organizacije zdru ženega dela, ki so si v devetih me serih minulega leta razdelile več denarja za osebne dohodke, kot bi si ga lahko v primerjavi z. rastjo dohodka. Do 10. decembra lani bi že morali ti tozdi obrazložiti in ute meljiti. torej opravičiti te prekoračitve. Nekateri tozdi so se tega roka držali, s konkretnimi podatki razložili svoje prekoračitve nri delitvi osebnih dohodkov in obljubili, da jih bodo do konca minulega leta, uskladili z. rastjo dohodka.
Šest organizacij združenega dela pa izvršnemu svetu ni predložilo trii utemeljitev, ki so jih tukaj zahtevali. Zato šo člani izvršnega sveta
iz Pirana včeraj sklenili, da bodo te tozde prijavili službi družbenega knjigovodstva, ki na.j bi najprej u gotovila, če so uskladili lansko de litev osebnih dohodkov z rastjo do hodka. Če tega niso storili, na naj bi jim zamrznili tisti tlel denarja za osebne dohodke, ki so ga lani prekoračili.
Najbolj problematično je bilo v lanskih devetih mesecih turistično hotelsko podjetje, kjer so si nekate ri tozdi razdelili skoraj 17 milijonov dinarjev več. kot bi smeli. Če teh sredstev do konca leta niso uskladili z rastjo dohodka, bodo mo rali ob prvem izplačilu osebnih dohodkov deliti za toliko manj de nar ja,'kolikor so ' ga prekoračili.
V piranski občini so se torej odločili, da bodo nekoliko resneje obračunali s tistimi, ki se požvižgajo na vse dogovore o delitvi dohodka in seveda ozko skrbijo za svoj žep. To je toliko bolj očitno zato, ker so imeli nekateri med kršitelji povprečne osebne dohodke visoko nad drugimi (v igralnici — casinoju je bil ob lanskem devetmesečju povprečni čisti od 22.150 dinarjev). To je bil tudi lani glavni razlog zaradi česar se je piranski izvršni svet od ločil, da 1)0 prijavil službi družbenega knjigovodstva le najbolj proble matične tozde, zato naj bi SDK primerno strogo obravnavala vse ti ste, ki že razvajeno delijo osebne dohodke in jim je malo mar za vsa stabilizacijska prizadevanja.
B. Š.
občini' pisal tudi znani strokovnjak za manjšinsko pravo Theodor Veiter.
V protestnem pismu županu, ki ga je v prepisu dobil tudi koroški deželni glavar VVagner. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem izraža svoje začudenje in ogorčenje nad občinskim sklepom, ravnatelju Kukoviči pa zagotavlja absolutno solidarnost in podporo. Pismo opozar ja občinski odbor, da gre pri žitraj ski šoli za dvojezično šolo v smislu zakona, da občina Žitara vas leži v okraju z mešanim prebivalstvom, kjer je po državni pogodbi sloven ščbia dodatno k nemščini dopušče na kot uradni jezik, in da občina celo po izvedbeni odredbi k tako imenovanemu zakonu o narodnih skupinah spada med dvojezične občine. Zato je po mnenju Zveze slo venskih organizacij občinski sklep protiustaven in protizakonit in dejansko pomeni diskriminacijo in provokacijo celotne slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato zveza apelira na župana in občinske orga nc, da poskrbijo za preklic sklepa. Kolikor bi ta apel ostal brez uspeha, bo zveza prisiljena, da v zaščiti) pravic slovenske narodne skup nosti z vsemi sredstvi ukrepa, da bo avstrijska in mednarodna javnost izvedela, kakšna je «vzorna rešitev* manjšinskega vprašanja na Koroškem, oko dvojezična občina uteme ljuje protiustavni in protizakoniti
sklep za odstranitev dvojezičnih na pisov iz dvojezične šole s tako imenovanim zakonom o narodnih sku pinahs, (Sindok)
PELIJCCERIA
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
Vlomilci «izpraznili» vilo v Jriccsiniu
VIDEM - Avtorske slike in sre brnina iz 17. stoletja je plen. ki so ga drzni vlomilci odnesli včeraj ponoči iz neke vile v predmestju Tricešima. Lastnik dragocenosti je trgovec Angelo Rizzi, ki je bil že pred leti žrtev podobne kraje, ka tero je izvedla tolpa poklicnih vlomilcev. V vili je bila med drugim slika Caualetta. ki je že sama po sebi vredna nekaj slo milijonov lir. Po kraji, so se vlomilci izognili tudi števikiim cestnim zaporam, ki so jih karabinjerji postavili zaradi ugrabitve generala Doziera.
PARIZ — Za posledicami neuspelega kirurškega posega na srcu je včeraj v Parizu umrl znani francoski režiser Marcel Camus, ki je leta 1959 prejel prvo nagrado na filmskem festivalu v Cannesu z dol-gometražnira filmom «Črni Orfej».
TRST
Vbile XX. srltembre 16 Tel. 796 301
Če hočeš obleko	J
znanega kreatorja	At
■	BOUTIOUE
■	Trst - P.žzo della Borsa 7 - Tel. 69109
/ RAZPRODAJA
M	OD 12. JANUARJA
DO 8. FEBRUARJA 1982