ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB Prirodni vitamini ribjega olja se nahajajo v preizkušenih' Oleosan-preparatih Posebno priporočamo: Oleosan com Hreosoto delovanjem. nioncnn mm Inrllorithinn vsebuje org. fosfor in jod. Razvija intenzivno UlCUoull uUUluUUlCvllUllIU delovanje joda brez vsakih vzporednih pojavov. Oleosan com Guajacolo vsebuje guajakol v delujoči formi. Oleosan earn Arseno vsebuje arsen v delujoči formi. Oleosan in njegove kombinacije ostanejo vedno vodeči preparati na področju ribjega olja Za zdravljenje prehlada, revmatizma i. t. d. priporočamo preizkušene Tophosait preparate TnitflACan (phcnylchlnolinkarbonska kisi.) Tabl., prah in amp. specifično sredstvo lUllllUuHlI proti protinu (giht) artritizmu, reumai.neuraigiji in sličnim obolenjim. IrifnnllAfiail (sP°i Tophosana in aceiilosalicilne kisline). Vsebuje potencirano AullUjIllUaulI delov, obeh sestavnih delov, posebno pa je specifično zdravilo proti gripi, influenci in sL Pri akutnih in kroničnih formah artritid deluje zanesljivo in hitro. TAnhACHnvl TIČA ItllAPt Sterilna rezloptna Tophossna in Natr. salicyl. V lUpilUuUiljfl JllU lUjCLIt ampulah po 10 ccm za intravenozne in po 5 ccm z dodatkom Novočaina za intramiiskularne injekcije. Deluje energično in hitro in nima nikakega vzporednega ali slabega delovanja. Uporablja se pri vseh vrstah revmatizma, posebno za preprečenje srčnih komplikacij, pri mialgiji, raznih vnetjih, infekcioznih in sličnih obolenjih, 1-2-3 ampule dnevno. NAAtAnhACnmrl raztopina Tophosana in Nalr. salicylic, v 10 ccm. 10% UvUltiyilUuullJfl 33% Sol. Sacchari uvae. Ima potencirano delovanje brez kakršnih-koli vzporednih pojavov. Odlično se prenaša, deluje hitro in energično. Daje se samo intravenozno. Tophamid Spoj cyklohexatrien-phenyipyridin-karbonske kisline in amidopyrina. Deluje sntipiretično, analgeiično in eniiflogistično ter se posebno priporoča pri akutnih infekcioznih boleznih, gripi in njenih komplikacijah, revmatizmu, mialgiji in neuralgiji. Orig. cevčice z 20 tabletami. Doziranje 3—4 krat po 1 —2 tableti. Izvolile dajati vedno prednost domačim preparatom. Naslov uredništva in administracije: Zdravniški Vestnik - Golnik PUHLMANN CAJ i znamke »HIPOM* I več kot 25 let priznan pri akutni in kronični bronhiti, ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri asthma feronchiale ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 — 15 g = 2 navadni žlici na 11 vode, vkuhati na pribl. 2/3. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako segreto. Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18260., 29. IX. 1931. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30'— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100*— Literaturo in poskusne količine pošilja; Puhlmann & Co., Berlin O. 171, Müggel-Strasse 25—25 a Glavno ili za Jugoslavijo: PH. MM. TICHY BŽLMORGOS (Donavsko Banovina) ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih »TEMPEL“ »STYRIA* in »DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijö organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce, vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! raztopina za intravenozno injekcijo Najmočnejša des-infekcija iedvic in sečnih poti Nepričakovano hitro zboljšuje celo kronična vnetja ledvic in mehurja, ki so se dosedaj upirala vsaki drugi terapiji. I N D|l K A CIJ E: kronična vnetja in akutna febrilna obolenja uropoetičnega sistema, obolenja žolča, sepsis in meningitis ORIGINALNI ZAVITKI: 1 in 5 amp. po 20 ccm stekleničice po 50 ccm I.G. Farbenindustrie A.G. LEVERKUSEN NA RAJNI Zastopstvo za Jugoslavijo: ,JUGEFA ' K. D. BEOGRAD ZAGREB KNOLL A.-G,, kemičke tvornice, Ludwigshdfen a. Rh. Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »KnoIN daleko je podesniji od Codeina. Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea). Vrlo retko uzrokuje opstipaciju. Rp. Dicodid-Tabletten »Knoll« Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g. Odrasli uzimaju: 2.*3 puta dnevno 0,005-0,01g. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN HDMINISTRflCUfl: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 1. 31. JANUARJA 1935. Leto VII. DR. FEDOR MIKIC, ief odseka za vitalno statistiko Sole za narodovo zdravje v Zagrebu Slovenija v luči tablice redosleda umiranja „Dolgost žtvljenia našega je kratka, a dneva ne pove nobena pratka*-Prešeren. Na gornje vrstice me je nekoč spomnil prof. dr. Zarnik, ko sem mu javil temo svojega predavanja: o dolžini človeškega življenja. Odtlej se vedno spominjam navedenih verzov, kadarkoli sestavljam novo tablico redosleda umiranja. Ce analiziramo pesnikove besede biometrično, bi mu mogli deloma pritrditi, a deloma bi morali njegove besede odkloniti. Kaj bi storili in ke-dej to in kedaj drugo, bi bilo odvisno od stališča. Naš odnos napram pesniškim besedam je torej čisto relativen. „Dolgost življenja našega je kratka . . .“? Ce vzamemo, da kot narod Slovenci še nismo dosegli meje fiziološko mogoče najdaljše dolžine življenja, potem ima pesnik prav. Ce pa to dolžino primerjamo z enakimi vrednotami drugod, posebno v Jugoslaviji, potem bi to dolžino morda vendar lahko označili relativno kot primerno dolgo. Tudi ima pesnik prav, ko trdi, da „. . . dneva ne pove nobena pratka“. S tem hoče reči, da zavisi dan smrli poedinca od slučaja. Kdor bi hotel iz tega deducirati, da je v prirodi vse slučaj ter da vlada zaradi teh slučajnosti v prirodi nered in nezakonitost, bi se kruto prevaril. Biometrija ali statistika, ki se bavi ravno s temi slučajnostmi v prirodi, nam pove, da so slučajnosti prav teko strogo podvržene zakonom prirode kakor ostali znani in razjasnjeni kontinuirani pojavi v mrtvi ali živi prirodi. V tem zadnjem slučaju bi morali pesnikovo mišljenje odkloniti — kar bo postalo tekom nadaljnje razlage jasno in razumljivo. Pot do pravilne ocene dolžine življenja je dolga in mučna. Kljub temu jo je treba radi razumevanja prehoditi do kraja. Ocenimo jo lahko s pomočjo tablice redosleda umiranja. Pomen takšne iablice je velik. Sodimo, da je metoda tablice redosleda umiranja najpopolnejša med danes znanimi metodami, ki merijo umiranje. Tudi Freudenberg1) se je nedavno izrazil podobno. Ako želimo primerjati umiranja v raznih dobah ter v raznih deželah, se bomo zam šljivo izognili mnogim pogrešnim zaključkom, če bomo za to uporabljali dele imenovanih tablic. Eno izmed funkcij te vrste tablic uporabljajo tudi zavarovalne družbe za življenje za svoje kalkulacije. V medicino uvajajo te tablice šele v zadnjih letih. V epidemioloških in bakterioloških raziskavanjih se je metoda tablic redosleda že precej udomačila. Posebno mi je v spominu serija tablic redosleda umiranja za miši.2) Za naše medicinske prilike je metoda novost. Obrnimo se predvsem h glavnim principom tablice. Metodo njihovega sestavljanja sem svoječasno že opisal3). Zaradi strogo matematičnega stila pa delo ni našlo onega splošnega odmeva, kakršnega metoda zasluži. Zato jo bom na tem mestu v kratkih potezah ponovil na način, ki bo omogočil tudi povprečnemu zdravniku, ki se ne bavi rad z matematiko, da bo razumel principe sestavljanja tablice in jih bo poslej vsaj lahko čital. Za osnovo tablice redosleda umiranja imamo dve skupini. Prva skupina je srednje število prebivalstva. Druga skupina je število umrlih. Iz teh dveh vrednot izračunamo tretjo, relativno vrednoto umiranja, tertium com-parationis. Splošni obrok umiranja je znan pojem ter tudi zdravništvu ne dela preglavic. Ce pravimo, da umira 18%o prebivalcev, potem nam ta izraz pove, da umira na (konstanto) 1000 prebivalcev (brez ozira na spol in starost ali poklic) povprečno 18 ljudi. Toda splošni obrok umiranja nam ne zadostuje. More nam samo pripomoči za orijentacijo na splošno. Nikakor pa ni dovoljeno, da bi iz dveh splošnih ali več obrokov smeli nekaj zaključiti. Karkoli bi zaključili, bi moglo biti napak. Veličina splošnega obroka umiranja zavisi od strukture prebivalstva glede na starost. Potrebno je torej eliminirati vpliv dobne strukture. To storimo po navadi s standardiziranjem. O tem pa v tej razpravi ne bomo govorili, četudi nam morejo tablice redosleda umiranja služiti za osnovo računanja standardiziranih obrokov umiranja. Povrnimo se za trenutek k računanju splošnega obroka umiranja. Izhodišče računanja je enačba: število živih napram številu umrlih je enako številu živih napram številu umrlih. ') Freudenberg, Klin. Wchft. 49/1933, stran 1911/12, Medizinalstatistische Übersicht, Dravi med drugim : ....Im Zusammenhänge mit den Sterbetafeln, weiche gemäss der endlich immer weiter eindringenden Erkenntnis der alleinige wirklich adaequate Aufdruck der tatsächlichen Sterblichkeitsverhältnisse sind, steht auch die exakte Beantwortung anderer Fragen aus dem Gebiete der Sterblichkeilsstatistik. . . .“ a' Greenwood-Topley, A further contribution to the experimental study of epidemiology, The Journal of Hygiene XXIV/1925, sir. 75—91. 3) Mikic, Vitalno-slatističke metode za ispitivanje sela. Liječnički Vjesnik, 1932. Sa poliklinike gospodina profesora P. Hajmana, Berlin NW 0 %hyangol - tabletama od sanit. savetnika dr. E. Littaur, Sarlotenburg Uzrok teškoća pri gutanju može biti vrlo različit, on može biti prouzrokovan jednostavnim promenama usleđ zapalenja sluzokože, ždrela, kao kod različitih oblika Pharyngitis-a. Na drugoj strani dolaze u obzir anginozna, večim delom infekcijozna obolenja tonzila i njihove okoline: angina, follicularis, difterija i mešane infekcije. Najveći deo teškoća pri gutanju zauzimaju ulcerativni procesi Pharynx-a, delom tuberkulozne, delom luetične prirode. Bolovi pri uzimanju hrane su u ovim slučajevima većinom nepodnošljivi, oni se povećavaju još pri piću 1 pri takozvanom gutanju na prazno. Nezavisno od lečenja glavne bolesti, koje sasvim prirpdno zahteva duže vremena i stručnog lekara, mi se moramo truditi, da pacijentima ublažimo mučne bolove pri uzimanju hrane, koji se pojavljuju u toku bolesti i da te bolove učinimo po mogućnosti nezavisnim od lekara. Bolesti same po sebi reduciraju snagu bolesnika u velikoj meri. Otešeno, više puta skoro nemoguće uzimanje hrane dovodi bolesnike do potpune iscrpljenosti. Ako se uspe simptomatičnim lečenjem postići ublaživanje (olakšanje), onda se mora svako sredstvo, koje taj cilj postizava s veseljem pozdraviti; a naročito, ako je bolesnik u stanju, da bez pomoči lekara, sredstvo na licu mesta sam aplicira. Dosada su to bile Narkotika, koja su se najčešće upotrebljavala i do gotove mere postizavala svoj cilj. P. Heymann u knjizi: »Handbuch der speziellen Chirurgie des Ohres und der oberen Luftwege« u poglavju »Lokalna anastezija« piše: Kokain i druga lako rastopiva anaesthetika izazivaju ovde samo prolazna olakšanja. Ovi slučajevi sačinjavaju glavno polje upotrebe drugih netopivih, ili bolje rečeno, jako teško topivih sredstava. Eihom i Heinz zahtevaju od jednog anesthetikuma za otklanjanje (ođ-stranjanje) bolova: 1. da mora biti neotrovan, 2. težak, t. j. da se polako resorbira. Kokainove soli ne ispunjavaju ove uslove. Radi njihove otrovnosti one se mogu samo u ograničenoj meri upotrebljavati i pošto su jednako topive u kratkom vremenu se resorbiraju tako, da se njihov učinak brzo izgubi. Kemična industrija se trudi, da kombiniranjem više sredstava, koja ublažuju nadražaje i bolove, ne dakle narkotične prirode, napravi preparate, kojih konzistencija i način topljenja omogućava duže ostajanje đelotvomih materija na obolelim delovima. P. Heymann preporučuje grupu Orthoforma kao i Antipyrin i njegove derivate n. pr. Tolypyrin; Anaesthesinbonbone, koji se na sličan način upo-trebljuju. Tvrtka dr. Thilo & Co. Mainz je donela na trg preparat pod imenom vTHIANGOL« u obliku tableta, koje su sastavljene iz Anaesthesina, Phena-cetina i malih množina Menthola, Thymola i 01. Eucalypti. Anaesthesin, jedan p- Amydobenzoesäureaethylester, je već dugo u La-ryngologiji poznat Anestheticum sluzokoze, koji je u internoj medicini kod ćireva želuca i u dermatologiji kod Pruritusa kože činio dobre usluge. Phenacetin deluje kao otrovniji Antipyrin, ublažujući bolove a u isto vreme ugodno na opće osećanje. Eterična ulja, upotrebljena u malim dozama deluju anti-baktericidno a u isto vreme pospešuju izlučivanje (sekretio). Tvrtka dr. Thilo & Co., Mainz je sva ova sredstva kombinirala i donela ih u obliku pastila. Ove pastile sü se pokazale kao vrlo upotrebljiv preparat za ublaživanje bolova kod gutanja, bez obzira na to, kojom glavnom bolešću su bili bolovi prouzrokovani. Ja sam upotrebljavao ove tablete nekoliko meseci na poliklinici gospodina prof. P. Heymanna i u svojoj vlastitoj praksi u dosta velikom broju najrazličitijih slučajeva i postigao jako dobre uspehe. Najpre u različitim slučajevima grozničavih angina, u kojima su pacijenti obilnim lučenjem slu-zokože prisiljeni, da stalno na prazno gutaju. Tu su se .iskazale Thyangol tablete kao izvanredno delotvorne (lekovite) protiv povećanim bolovima pri gutanju; bolesnici naglašavaju ponovno poboljšanje opšteg osećanja, koje se može smatrati moguće kao učinak u preparatu sadržanog Phenacetina, ili moguće samo kao posledica boljeg uzimanja hrane kad otpadnu bolovi. Kod suhih Pharyngitida, kod kojih se tvrdo drže osušeni komadići sluza, čije izbacivanje uspeva tek posle teških napora, osećali su bolesnici olakšanje sekrecije, a učinak sredstva delovao je vrlo ugodno. Najveće uspehe imale su Thyangol tablete kod teških bolova pri gutanju usled ulcerativnih procesa u Pharynxu i Larynxu, kao što se nalaze kod različitih zaraznih bolesti a naročito kod tuberkulöse. U to vreme imali smo na poliklinici izvanredno veliki broj delom vrlo teških slučajeva tuberkulöse na posmatranju. Dali je ovo učestvovanje (umnožavanje) pripisivati rđavim prilikama prehrane za vreme i posle rata ili su tome drugi uzroci, ne bih hteo ovde odlučiti. Bez da su bolesnici znali kakav učinak treba da imaju tablete, koje su dobivali, naglašavali su svi naročito njihov učinak pri ublaživanju bolova pri gutanju i uočljivo snižavanje nadražaja mučnog kašlja. Kratko vreme posle rastapanja tableta, mogli su bolesnici većinom nesmetano uzimati obroke hrane a isto tako je i nadražaj na kašalj, koji je smetao spavanju, izvanredno bio ublažen. Tablete su 6e uzimale svakog sata ili svaka 2 sata pre jela. One se polako rastapaju. Njihov ukus na kraju nekoliko peče, ali ne ograničuje ukus u ustima. Istotako ne traje vrlo dugo posle rastapanja Thyanol tableta drvenasti osećaj u ustima. Neprijatnih posledica nisam nikako mogao opaziti. Preparat je vrlo upotrebljiv i nudi sve ono, što se od njega s obzirom na symptomaticno lećenje može zahtevati. Naročito se može upotrebljavati kod izrazitih slučajeva tuberkulöse gornjih vazdušnih puteva sa prednošću pred drugima. Tabela 1. Tablica redosleda umiranja za Slovenijo s Prekmurjem za oba spola 1921—1922 Starostne skupine Število let v skupini Število prebivalstva 31-1-1921, distribuirano pojstarostnih skupinah1) Povprečno letno število umrlih v letih 1921/22 Na 1000 živih (prebivalcev) iste skupine je umiralo 1921/22 Število ostalih živih na začetku vsake sta-, rostne skupine od začetnih 100 000 živorojenih Vsota umrlih v vsaki starostni skupini od 100 000 začetnih živorojenih Srednje štev. živih iz kolone (6)lx Vsota srednjega števila živih v vsaki dobni skupini — težini Odnošaj srednjega števila živih nasproti štev. umrlih, reduciran na eno leto Obrok umiranja na 1000 oseb iz skupine preostalih živih Koliko let povprečno še lahko pričakuje oseba, ki se nahaja na začetku starostne skupine x/x-|-m m Dx PPx 1000qx L dx.m Lx T A X Lx/dx 000lx/Tx o ex l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 o„-o,0 1 28 6702) 5 095 160.144) 100 000 16014 91 993 4 276 102 5.74 23,38 42,76 bo “ 4,9 4 60 392 1 927 31,90 83 986 10717 76 331 4 184 109 28,49 20,01 49,82 5.0- 14,9 10 241 917 1 121 4,63 73 269 3 395 71 232 3 878 784 209,80 18,89 52.94 15,0 — 29.9 15 286 335 1 812 6,33 69 874 6 633 66 084 3 166 460 149,45 22,07 45,32 0,,—49,3 20 230 928 2167 9 38 63 242 11 869 57 307 2175 198 96,57 29,07 34,40 o0,„— 69,9 20 164 874 4 489 27,22 51 373 27 971 43 585 1 029 057 31,16 49,92 20,03 -d 0 1 305) 41 197 5 339 129,58 23 401 (90 974)s) 20 392 157 361 6,73 14,87 6,72 Neznano 606 j Vsota ali povprečno 1 054 919 21 1993) 20,81 1) Izračunano iz knjige „Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31.1.1921“ — publikacija Opšte državne statistike u Beogradu; Sarajevo 1932, str. 375. 2) Število živorojenih je znašalo 1921/22 povprečno 31816 na leto (izračunano iz podadkov prof. Marolta; v. opazko 3). 3) Če bi vpoštevali decimale, bi vsota glasila 21198,5. — Podatke za to kolono smo črpali iz „Letnih izkazov o zdravstveno-statističnih razmerah v letih 1921 in 1922“, ki jih je sestavil prof. Nande Marolt, a izdal jih je higienski zavod v Ljubljani. 4) Izračunano na temelju povprečnega števila živorojenih 1921/22 (v. opazko Če bi vzeli za temelj prebivalstvo 1. leta po popisu, bi znašala umrljivost v 1. letu (1000qx==l): l77,7lo/oo. 5) Število 100 000 se izčrpa po 77,72 let. Namesto m =30, bi morali postaviti 7,72. To zares ni posebno duhovito, vendar je potrebno, da izhodišče poznamo. Vzemimo namesto besed simbole. Žive označimo z „z , umrle z „u • Gornja enačba izražena s simboli bi se glasila : ž : u = ž : u (1) Prva sprememba ena'be naj bo ta, da nam leva polovica ostane rezervirana za absolutna števila, a desna za relativna. N. pr. 1225 (živih prebivalcev): 8 (umrlih od skupine živih) = 1000 : x (la) Odnošaj na levi strani enačbe je, razume se, empiričen. Na desni strani vzamemo konstanto 1000, a relativni odnošaj napram konstanti se računa. Ako iz formule (1) zadržimo levo polovico enačbe, namesto njene desn; polovice vzamemo desno polovico enačbe (1 a), dobimo splošen izraz ž : u = 1000 : x (2) Iz tega sledi, da ima splošni obrok umiranja s konstanto 1000 formulo x = 1000 • U~ (2a) ž t. j. da je enak 1000-kratnemu številu umrlih deljeno z odnosnim številom živih. Formulo (2a) si moramo dobro zapomniti, ker je splošnega značaja. Vzemimo sedaj, da razpolagamo s srednjim prebivalstvom, ki je distribuirano po enoletnih starostnih skupinah. Recimo, da imamo na enak način, po enoletnih starostnih skupinah, razdeljeno tudi število umrlih, ki se nanaša na srednje prebivalstvo raziskavane skupine. Postopek bi bil analogen kot prej, namreč, po formuli (2a). Imenujmo prebivalce v starosti od 0,0 do 0,9 (— 1,0) leta (dojenčki) „žj“, število umrlih dojenčkov u^ Dobili hi enačbo ži : Uj = 1000 : X] ali 1000 . v. V nadaljnjem to’;u bi dobivali formule: 1000. u2 1000. us , , „ 1000 . u„ ali splosno: xn = (3) z* Žg Zn kjer nam indeks n označuje katerokoli enoletno starostno skupino. Če bi izračunali celo vrsto kontinuiranih enoletnih starostnih obrokov umiranja —- imenujemo jih sedaj specifične obroke umiranja, za razliko od splošnih obrokov — bi dobili celo sklenjeno verigo obrokov. Narisana veriga specifičnih obrokov bi nam dala v Descartovem koordinatnem sistemu parabolo. Na abscisi parabole so nanešene starostne skupine, a na ordinati vrednosti specifičnih obrokov. Ta parabola oz. veriga spec fičnih obrokov nam daje pravico za ime „redosled umiranja“, ker nam kaže, kako si sledijo verjetnosti umiranja od poroda t. j. od leta nič do leta 100 120. Leto 120 smo vzeli kot verjetnostno najdaljše mogočo človeško starost. Bilo bi napak, če bi mislili, da je redosled umiranja enak tabl ci redo-sleda umiranja. Ne! Redosled umiranja je samo prva in osnovna funkcija tablice redosleda umiranja. V internacionalnih publikacijah dobiva simbol „1000qx Tablica redosleda umiranja ima pri raznih narodih razne nazive. Tako govore Nemci o „Tafel der Absterbeordnung“ ter je tudi naša skovanka sestavljena po vzoru nemškega termina. Drugi narodi, n. pr. Angleži, operirajo rajši z nasprotnim pojmom. Zato govore oni o „življenskih tablicah“, kijih imenujejo „life tables“. Prvo funkcijo redosleda umiranja, 1000qx , bi mogli imeti za zakon umiranja. Ta zakon o umiranju seveda ne velja za vse večne čase, temveč se spreminja. Zavisi od mnogih faktorjev ter se s časom menja. Ako se boljša ekonomski in zdravstveni standard naroda, potem se poedine vrednote zakona o umiranju zmanjšujejo, dočim se življenski izgledi povečujejo. Izračunani zakon o umiranju velja za prebivalstvo, ki je po svojem sestavu heterogeno. Nas bi zanimalo, kakšne so posledice, če bi imeli homogeno prebivalstvo ter bi ga eksponirali nekemu izračunanemu zakonu o umiranju. Razume se, da bi prišli do novih in eksaktnejših spoznanj. Vzemimo torej kot homogeno maso samo prebivalstvo ene generacije ter jo spremljajmo od rojstva do smrti. Recimo, da se je istočasno rodilo 100 000 otrok. Generacijo teh 100 000 otrok eksponirajmo nekemu zakonu o umiranju = 1000qx. Pa začnimo! Recimo, da znaša specifični obrok umiranja dojenčkov 160,14 °/oo (Slovenija 1921/22). Koliko bi umrlo dojenčkov v masi 100 000 novorojenčkov tekom vsega prvega leta, če bi jih umrlo 160,14 na 1000? Pomagajmo si z že znano formulo (2), namreč ž : u = 1000 : x Število živih z je znano ter znaša 100 000. Število u umrlih je neznano ter se išče. Konstanta 1000 se ne spreminja. Število x je znano in znaša 160,14. Če navedeno vpoštevamo, bi dobili enačbo 100 000 : u = 1000 : 160,14 (4) 100 000 160,14 ..... u =------------------= 16 014 1000 V začetku leta je bilo 100 000 otrok. Od teh 100 000 jih je umrlo tekom leta 16 014. Ostalo bi torej za začetek 2. leta 100 000 — 16 014 = 85 986 otrok. Daljnja naša naloga je, da ostalih 83 986 otrok eksponiramo nadaljnjemu umiranju v drugem letu. Specifični obrok umiranja naj znaša na pr. 48,57 %„. Uvedimo v formulo ž : u = 1000 : x nove vrednote, s številom živih ž = 83 986, s številom x = 48,57. Dobili bi, da je 83 986 : u = 1000 : 48,57 (4a) V tem slučaju bi bil 83 986 . 48,57 . u =---------------=4 079 1000 ter bi v začetku Iretjpga leta ostalo še živih 83 986 — 4 079 = 79 907. Na ta način lahko računamo stanje leto za letom (= števila ostalih živih članov) z odgovarjajočim številom umrlih v poedinem letu, dokler se število 100 000 v zadnjem letniku popolnoma ne izčrpa. Tako bi dobili dve koloni. V eni bi imeli vrsto števil ostalih živih v začetku leta, v drugi vrsto števil umrlih v posameznih letih. V internacionalni nomenklaturi se zove prva kolona lx (od angleške besede living = živ), a druga kolona dx (od angleške besede death = umrli). Zamenjajmo izraze v formuli (4), s splošnimi in internacionalnimi simboli! Vzemimo namesto 100 000 izraz lx in sicer lxlt namesto u raje dx in sicer dXl, namesto 160,14 raje 1000qx in sicer 1000qxi- Formula (4) bi se potem glasila lXl : dx* = 1000 : 1000qXl, ali 3Xi lxj . 1000qX[ 1000 lx2 Dalje bi sledilo, da je dx2 = 1000 : 1000qx2 itd., oziroma, da je Splošna formula bi se glasila dxn = 1000 : 1000qXn , oziroma, dx„ dx2 lx2 . 1000qx2 1000 Ixn • 1000qxn (4b) 1000 Če prevedemo v internacionalni jezik simbolov enačbo 100 000 (živih) — 16 014 (umrlih) = 83 986 ostalih živih, dobimo novo enačbo, ntmreč, lxi — dXl = 1X2, in dalje: lx2 — dx2 — 1x3, sli splošno Ixn — dxn =lxn4-i (5) V statističnem merjenju v splošnem nismo zadovoljni s početnim številom živih, kakor nam to predstavljajo števila funkcije lx. Zato si moramo izračunati srednja števila živih, to se pravi, število živih v sredini leta t. j-n. pr. 0,5 Najenostavnejši način računanja srednjega števila prebivalcev je aritmetična sredina. Če nam pomeni izraz Lx srednje število prebivalcev, potem bi bil na pr. lxi -(-lx2 _ r ali splošno: lxn -f~ lxn + , _ T -Xl, (6) Doslej so nam znane sledeče 4 funkcije tablice redosleda umiranja: 1000qx,Ix,dx in Lx. Iz njih si lahko izračunamo peto funkcijo t. j. Lx/dx. Ta funkcija nam kaže razmerje srednjega števila ostalih živih proti številu umrlih iste starosti. Anglosaška literatura imenuje kolono izračunanih od-nošajev Lx:dx kot „vitality“. Vitaliteta poedinega letnika je toliko večja, kolikor je srednje število ostalih živih (Lx) večje, a število umrlih (dx) istočasno manjše. Prehajamo v nov, nekoliko zapletenejši del razprave o principih metode sestavljanja tablice redosleda umiranja. V prirodi se skoraj nikoli ne dogajajo izolirani pojavi, kjer bi mogli opazovati odmiranje posameznih generacij. To je mogoče samo v ekspert mentu. Zato se skušajmo približati prirodnim pojavom. Vzemimo namesto ene generacije serijo generacij n. pr. okoli 100—120, ki se razlikujejo mr d seboj za eno leto. Vzemimo dalje, da gledamo z razširjenim horizontom člene funkcije Lx. Namesto da bi gledali v redosledu števil funkcije Lx eno generacijo, glejmo v njej serijo generacij, ki so vse odmirale po danem enakem zakonu o umiranju 1000qx Zato bi bilo seštevanje redosleda števil funkcije Lx čisto upravičeno. Vzemimo zadnji člen kolone Lxn t. j. srednje število ostalih živih zadnje generacije ter dodajmo srednje število ostalih živih predzadnje generacije (Lxn-i). Dobili bi vsoto ostalih živih zadnjih dveh generacij. Formula bi se glasila Lxn -p Lxn-1 -- Txn-1 Ce dalje seštevamo, v smeri proti prvemu členu, bi dobili: hxn “j~ hxn—j Fxn—2 Txn— 2 I.Xn “"i~ f-Xn — ] “f“ Lxn—2 "j- Fxn — 3 —— Txn —3 itd. ter bi prvi člen kolone Tx dobili iz formule: Lxn “I“ Lxn — 1 ..............+ Lx3 -j- Lx2 -j- Lxx = Txt (7) Označba novo dobljene kolone z izrazom Tx, se v slovenščini prav lepo vjerna z besedo težina ter bo tudi matematičar z njo zadovoljen. Zaključni člen reda Tx je v našem slučaju prvi člen ter predstavlja »idealno prebivalstvo“. To idealno prebivalstvo je važen izraz za primerjanje. Enako tudi za pravilno merjenje racionalnega gospodarstva s porodom. Ko imamo izračunano funkcijo Tx, lahko preidemo na računanje ostalih j 1 j . v r 1 •• 1000 lx in Tx funkcij tablice redosleda umiranja, namreč, na funkcije —^-- —:—. lx lx Poskušajmo primerjati računanje funkcije —— s formulo (2), to je: ž : u = 1000 : x V tem slučaju bi se formula glasila : Tx : lx = 1000 : x (8) ali z besedami: vsota srednjega števila ostalih živih vseh generacij, proti številu ostalih živih ene generacije, je enako razmerju konstantnega števila 1000, proti neznanemu številu x. Tako dobimo v specijalnem slučaju formulo: TXl : fXl =s= 1000 : x, (8a) Vsota preživelih je stavljena v razmerje s številom generacije, ki je eksponirana umiranju. Razmerje je isto kakor razmerje števila živih proti številu umrlih. To nam bo jasno, če izrazimo ves opisani proces v formulah. Število Ixi = 100 000 je enako vsoti števila umrlih vseh raznih enoletnih generacij t. j. lxi = dx„ -f- dxn-i 4“ dxn—2 4~..........-j- đx3 -j~ dxa -(- dxt (9) Formula je torej čisto analogna formuli težine (7). Razlika je samo v tem, da smo v formuli (7) operirali izključno s preživelimi, dočim operiramo v formuli (9) izključno z umrlimi. Upravičeno je torej, če rečemo, daje Txx : lxj = '■ ut = 1000 : xx Tx2 : lx2 — 1000 : x2 Sledi, da je «Xn 1000 Xn 1000 . 1 Xn Txn (10) (11) Formula (11) je analogna formuli (2a). Gre torej za obroke o umiranju stalnega (= standardnega) prebivalstva. Ker merimo na idealnem pre- bivalstvu, imenujemo gornji obrok 1000 . lxn Txn „idealni obrok umiranja“. Za razumevanje zadnje funkcije, to je —.—ki je bolj znana pod sim- Ix bolom !x, se moramo malo ustaviti pri terminologiji verjetnostnega računa. Formula ž : u = l : x odnosno x =4r z bi nam ugotovila, kolika je verjetnost, da bo nekdo iz skupine živih (ž), umrl (u). Verjetnost je velika —. N. pr. 1000 (dojenčkov) : 200 (umrlih dojenčkov) = 1 : x 200 1 X — 1000“ 5 Verjetnost, da bo dojenček v skupini 1000 dojenčkov umrl, je 1/5=;0,2. Kakšna je nasprotna verjetnost ? Če je celotna verjetnost, to je verjetnost, da bo slučaj umrl, plus verjetnost, da slučaj ne bo umrl — 1 ali v formuli Vu -f- Vž = 1, potem je verjetnost (V), da slučaj ne bo umrl enaka Vž = 1 — Vu, ali v konkretnem slučaju: Vž = 1 — Vi = 4/5 = 0,8 lx Dočim smo z obrokom =r~ merili verjetnost umiranja standardnega lx Tx prebivalstva, merimo z recipročnim obrokom-,^ obraten pojav, namreč ver- ix jetnost* doživetja. * Pojem verjetnosti v tem drugem slučaju ni istoveten s pojmom, ki je v rabi v klasični matematiki. Preje smo imeli razmerje Tx : lx = 1 : x, ci sedaj bi imeli Tx : lx = x : 1, ali ž : u = x : 1. izraženo z besedami, bi se glasilo vprašanje : koliko živih pride na gotovo število umrlih? Glede na to, da imamo enoletna razdobja in v vsakem enoletnem razdobju po eno generacijo, bi mogli iz formule Tx : lx = x : 1 izvesti vprašanje : koliko generacij žioih iz (Tx) prihaja na eno generacijo, kije eksponirana umiranju (k**). Vzemimo radi razumevanja sled. primer- TXl : lxi = Xj : 1 3 496 295 : 100 000 = x1 : 1 Po računu je = 3 496 295 100 000 = 34,96 To se pravi, da bi enoletna generacija potrebovala povprečno okoli 35 enoletnih generacij, da bi se popolnoma izčrpala, oziroma, da bi novorojenček mogel povprečno računati na 35 let. Kakor smo že prej omenili, je e* simbol za izgled na dolžino življenja. S tem smo v glavnih obrisih izčrpali opis principov in postopkov pri računanju raznih funkcij tablice redosleda umiranja. V uvodu smo omenili pomen tablice redosleda umiranja in govorili o njeni uporabi. V nekaterih naših raziskavanjih smo poskušali, da uporabo opisanih principov razširimo na dele epidemiološkega področja, ki jih dose-daj niso uporabljali. Tako n. pr. pri tbc., pri študiju prekuženja prebivalstva in pri poskusu računanja dolžine epidemiološke ère (konkretno na gibanju zagrebške tuberkuloze), nadalje pri študiju prekuženja Savske banovine z gol-šavostjo * 4 5). Posebno važna se nam zdi specijalna metoda redosleda leta-litete, ki smo jo sestavili po vzorcu opisanih principov (konkretno pri zagrebški diheriji) 6), ker jo lahko uporabljamo ne samo v epidemiologiji, temveč tudi pri študiju na kliničnem materijalu v bolnicah. Radi važnosti metode redosleda s pravico pričakujemo, da si bo metoda tekom časa priborila pripravno mesto v krogih onega zdravniškega naraščaja, ki se namerava posvetiti znanstvenemu raziskavanju, dočim bo vsak napreden, praktičen zdravnik stremel, da si prisvoji metodo v toliko, da bo s pridom čital izračunane tablice redosleda. Nadaljevanje sledi. ** Ix = S (dx) = vsota umrlih 4) V rokopisu 5) V rokopisu (študijo je nagradila 1931. leta zagrebška medicirska fakulteta) Solnčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne1) Dobrih 200 let je minulo od onega časa, ko je Primož Trubar, zanesen od versko-reformaiorske gorečnosii, apeliral na slovenski narod kot prvi s tiskano knjigo, pa do izdanja prve slovenske znanstvene medicinske knjige, ki je, kolikor je meni znano, 1. 1780 izdano delo Antona Makovica, kirurga v Ljubljani pod naslovom : „Poduzhenje sa Babize — Unterricht fiir Heb-ammen“. Doba prosvetljenega absolutizma v času pred veliko francosko revolucijo —Jožefinska era—je zasegla tudi slovensko ozemlje. Meščanstvo se je začelo dramiti, vzcvetela je znanost in umetnost. Da Slovenci v tem času ne moremo zabeležiti večjih del kakor je „Poduzhenje sa Babize“ je krivo dejstvo, da je bilo meščanstvo po večini nemško ali vsaj nemško orijentirano in za slovenščino ni imelo smisla, z edino častno izjemo mentorja in mecena barona Zoisa. Le ker babiškim učenkam ni bilo mogoče predavati drugače kakor v materinem jeziku, je bilo treba začeti z uporabo do tedaj literarno komaj poznanega jezika. Literarna tradicija reformacije je bila že do dobra pozabljena, še posebno radi nasilne ugonobitve celotne reformacijske knjižne produkcije, sledeča protireformacija pa je uživala prednosti politične zaščite v lagodnem brezdelju. Zato se ni čuditi dvestotim neplodnim letom. Da je ravno na polju porodništva izšla prva naša znanstvena knjiga, nam je dokaz, kako silo so imele ideje enciklopedistov 18. stoletja in v kako velikem radiju so se širile te ideje, da so razmeroma že jako zgodaj zasegle tudi naše kraje. Saj so Hrvati dobili svoje „Babištvo“ že tri leta pred nami v 1. 1773. Od Makovca pa do nastopa Jugoslavije smo doživeli 11 izdaj „Babištva" po sedmih različnih avtorjih. Slovenska predavanja so se vršila razen v Ljubljani še v Trstu, Celovcu in v Gradcu. V Gradcu od 1. 1828 do 1849 pod. profesorjem Ivanom Nep. Kommom2). Z babištvom je izčrpana predvojna zdravstvena literatura v strogem znanstvenem smislu. Drugih del ni bilo mnogo. Zanje ni bilo niti potrebe niti trga. Slovenska inteligenca se je še v čitalniški dobi posluževala nemščine kot občevalnega jezika in se nekako paradoksno sliši, kako so se zborovanja narodno-navdušenih čitalničarjev vodila v nemščini in kako so narodni prvaki uradovali nemško po svojih advokatskih pisarnah. Po vsem tem je razumljivo, da se znanstvena knjiga ni mogla razvijati v istem tempu kot ‘) Razprava je bila nagrajena z nagrado g. Dr. Fr. Debevca. 2) Dr. Ivan Pinter; Slovenska babiška literatura, L'eč. Vjesnik 1933/2. literarna. Zanje ni bilo prav nobene potrebe. Ne moremo si predstavljati takega idealista in bogataša, ki bi n. pr. 1. 1860 izdal slovenski repetitorij anatomije. Takrat je obstojala ena sama potreba: Predavati učenkam ba-biške šole v Ljubljani, Trstu, Celovcu in Gradcu v slovenskem jeziku, ker niso razumele nemškega. Za te učenke je bilo treba sestaviti učbenike, po katerih se je predavalo in po katerih so se učenke učile. Da se revolucija v Avstriji 1848 ni razblinila v nič, bi omenjeni repetitorij izšel mesto leta 1924 gotovo že 1860 in da ni Napoleon zgorel v zimski Moskvi, bi dobili ta repetitorij že recimo 1. 1815, tako pa je morala slovenska zdravstvena knjiga počakati rojstva Jugoslavije ali političnega osvobojenja. Koliko mnogo obetajočih početkov je bilo in koliko neuspehov, da se človek ustraši, če sedaj ne doživljamo morda tretjič in zadnjič mnogo obetajočega a neuspelega začetka. Vse drugače se je razvijala poljudno-znanstvr na zdravstvena literatura. Knjigotržni seznami obsegajo že lepe kopice knjig. V prvi vrsti so zastopane nalezljive bolezni, samo o jetiki so pisali že trije avtorji. Mohorjeva družba je v vseh časih svojega obstoja posvetila mnogo pažnje ljudskemu zdravju. To je pomembno dejstvo, ker so njene knjige zašle v vse kotičke naše domovine in se imamo za relativno visoko stopnjo higijenskega stanja pri Slovencih zahvaliti temu dejstvu. Spominjam naj samo na knjigo župnika Kneippa, čigar hidroterapevtične metode predstavljajo še danes v mnogih slovenskih hišah domnevno velik zaklad. Gotovo ni bilo v namenu razpisane naloge obdelati tudi poljudno znanstveno literaturo. Omenim pa naj na tem mestu veliko opasnost, ki je skrita v naših malih slovenskih razmerah. Razumljivo je, da bo hotel vsak sposobnejši znanstvenik izdati knjigo iz svoje stroke, kakor si to lahko dovoljujejo kolegi pri drugih narodih. Pri slovenskih razmerah je pa to skoraj nemogoče, ker mora vsak pisatelj računati, da bo njegovo knjigo, če bo namenjena samo znanstvenim krogom, kupilo in čitalo le par desetin ljudi. Da pa vkljub neugodnim razmeram vsaj delno nekaj dosežemo, radi napravimo kompromis med poljudno in strogoznanstveno smerjo knjige, pač z namenom dvigniti število odjemalcev. Prav gotovo se strinjam, da je nekaj boljše kot nič, vsebuje pa vendar imenovani jako praktični kompromis med poljudno in strogo znanostjo veliko opasnost, da nam uniči kvaliteto obeh vrst zdravstvenih knjig. To je senčna stran slovenske medicinske literature, senčna tembolj, ker jo bo težko odpraviti pri obstoječih političnih razmerah v Srednjih Evropi, da skoraj nemogoče, če ne premostimo to nemogoče brezdno izdajanja strogo-znanstvenih knjig z brezhibno organizacijo, o čemur bi si usojal na koncu tega dela staviti svoj predlog. Naslanjam se na vzgled Mohorjeve družbe, ki je uspela razviti se v representativno knjižno organizacijo slovenstva na. izborni organizacijski bazi. Ona nam daje vzgled, kako bi se z dobro organizirano in premišljeno produkcijo dalo rešili tudi problem strogoznanst-vene medicinske knjige. Zdelo se mi je umestno napraviti mal historičen uvod, čeprav ni ta v razpisu zapopaden. Gotovo je imel avtor razpisa isto misel kot jo imam jaz, ki se udeležujem tekmovanja — kako dvigniti, izpopolniti in zasigurati obstoj slovenski zdravstveni reviji, ko je v naslovu položil posebno važnost na revijalno literaturo. Naprej lahko ugotovimo, da je izdajanje take revije pri Slovencih tudi v tako zmanjšani domovini, kot nam jo je dalo 1. 1918 čisto lahko mogoče in celo tudi potrebno. Število slovenskih zdravnikov je preseglo znamko 500. To je za obstoj revije popolnoma zadostno število, saj tudi druga literarna glasila ne izhajajo v mnogo večjih nakladah. Eno pa je potrebno, da se vzbudi v vseh slovenskih zdravnikih resna volja do izdajanja svojega lastnega glasila in sicer pod vsakim pogojem. Lahko trdimo, da je šestletni tbsfoj Zdrav. Vestnika mnogo premlad z ozirom na 70-let-nico Slov. zdravniškega društva, ki moralno odgovarja za čast slovenskega zdravništva, čigar vrhovni predstavnik brezdvomno je in mora kot tak ostati. Vse kar bi se protivilo tej nalogi se mora že vendar enkrat umakniti. Hrvati izdajajo 56 letnik Lječ. Vjesnika, ko so z nami vred začeli istočasno orati ledino pri babištvu. Napredek Hrvatov je razumljiv iz poznanja političnih razmer. Hrvatska in Slavonija v Avstro-ogrski monarhiji sta bili za Hrvate ono, kar bi bila za Slovence „Združena Slovenija“ po 1. 1848, slovenski politični nikdar doseženi ideal. Slovenstvo, razvito v štiri kronovine pod vlado tujega plemstva in nemškega ali vsaj nemšlvu-prijaznega meščanstva se je le počasi in trudoma osamosvojilo. Prav težko si moremo predstavljati postanek slovenskega zdravstvenega glasila pred zmago slovenske stranke v deželnem zboru na Kranjskem. Od tistega trenutka pa je bila dana možnost, toda prilika se ni izrabila. Ljubljana kot nosilka univerzitetne ideje bi morala pripravljati teren za univerzo ne samo z zbiranjem denarja, ampak tudi z izdajanjem znanstvenih del, da bi pripravljala svoje moči za uresničitev nacijonalnih zahtev na znanstvenem polju. Se posebno se pa čudim, da ni niti 1. 1918 prineslo onega, kar je v razmerah že pripravljenega. Mi smo pa vendar morali čakati še polnih 10 let do prve številke Zdrav. Vestnika. Pri današnji hiperprodukciji inteligence se danes marsikak ozkogrudni praktičar veseli neuspeha slovenske medicine 1. 1918 pri ustvarjarju lastne fakultete. Označiti moramo tako stališče za ozkogrudno, sebično in brezskrbno, ker nikakor ne vemo, če se ne bomo kedaj ob spremenjenih razmerah bridko pokesali, da nismo bili v stanu v najugodnejšem trenutku ustvariti celotne fakultete. Ljubljana se je polagoma poleg Dunaja porajala kot samostojni kulturni center na jugu. Ta razvoj je bil v marsičem močno oviran po Dunaju samem, posebno pa še po Gradcu, ki pa po svoji pomembnosti spada mnogo bolj med provincijonalna mesta kot Ljubljana. Ni samo geografski položaj, ki predestinira Ljubljano za važen center, ampak je volja živega naroda, ki dviguje Ljubljeno iz vrst provincijalnih mest. Ob premišljevanju teh in podobnih dejstev se vedno čudim, kako se je mogla v Ljubljani postaviti celotna tehniška fakulteta, ki zahteva gradnjo poslopij, dragih strojev, veliko število učnega osobja, medtem, ko je vse to za medicinsko fakulteto že dano v glavnem z obstoječo bolnišnico in primarijskim zborom. Nobenih mož nismo imeli na tujih univerzah, ki bi jih poklicali v domovino, kakor so to storili na tehniški fakulteti, ki je imela čez noč zasedene katedre z evropskimi kapacitetami. Dobro vem, da moramo iskati yzroka za precejšno odpoved slovenskega zdravništva v usodnem momentu v privatni praksi, ki utesnjuje interese in delokrog zdravnikov v precej ozke meje. Vso to zgodovino razvoja naše univerze sem povedal zato, da bo postalo nam vsem jasno precej porazno dejstvo, da sedaj naenkrat niso krivi zunanji pogoji za anemičen razvoj slovenske medicine, pač pa je krivo pomanjkanje kvalitete, namreč pomanjkanje tiste kvalitete, ki nam danes še enako grozi, da se že zgrajeno zopet uniči. Kot najusodnejše pogreške smatram, da se ni v dobi kranjskega deželnega odbora izdajalo nobeno znanstveno zdravniško glasilo. Kar je bilo kvalitetnih mož, so pisali v nemške revije in s tem množili nemški kulturni zaklad. Kako vse drugače so bili Hrvati pripravljeni na prevrat, ker so v odločilnem trenutku že imeli svojo znanstveno-literarno tradicijo. Pri nas pa še danes doživljamo delni bojkot nad Zdrav. Vestnikom in sicer od onih, ki so poklicani po svoji poziciji, da vodijo in dajejo znanstveni vzgled mladi generaciji, je obupno dejstvo, da edina naša znanstvena revija še do danes ni od vseh strani priznana kot naše najdragocenejše imetje, je obupno, da se ravno danes zopet bori za svoj duhovni in materijelni obstoj. Nadalje je žalostno, da ta uboga revija nima lastnika v združenem slovenskem zdravništvu, ker to zdravništvo še danes ni združeno razen po sili zakona, da je njen lastnik lahko oni dobrovoljec, ki si upa prevzeti brigo za listovo eksistenco na svoje rame, medtem ko se celotni zdravniški kolektiv skoraj nič ne briga za svojo najvažnejšo nalogo. To niso samo senčne strani slovenske revijalne zdravniške literature, to se že lahko imenujejo sramotne strani slovenskega zdravništva. Smatram, da je za uspeh slovenske zdravstvene revije v prvi vrsti odgovorno zdravniško društvo, v drugi vrsti pa ravno tako naša medicinska fakulteta in zbor primarijev. Kar ne morem si predstavljati večje bolnice kakor n. pr. ljubljanska bolnica, koje naloga ni samo zdraviti bolnike po že priznanih metodah, pač pa mora delovati tudi na izpolnjevanju zdravniškega naraščaja, da bi taka bolnica mogla resno opravljati svoje naloge brez dobrega znanstvenega glasila. Sicer pa postaja po šestih letih obstoja Zdrav. Vestnika prilično jasno, da tako lahko izdajamo znanstveno revijo, kakor težko izdajamo znanstveno knjigo. Toda kako daleč se še nahajamo od tistega česa, ko bomo lehko rekli, da imajo Slovenci poleg svoje medicinske fakultete tudi svoj popo- len znanstveni list. Kako se sklada z vesijo in častjo večine slovenskega zdravništva, da se njihov list takorekoe vtihotaplja v njihove roke in da je i« lajatelj menda vesel, če ga prejemajo vsaj z enako dobro voljo kot kak Bayerov zlatoplatničasti „Terapevtski Vestnik“. Ne moremo nazvati te besede pretiravanje, saj je komaj ena petina vsega zdravništva dala svoj vidni pristanek na list. Kaj bi pa storile ostale štiri petine, če bi uredništvo postavilo ent ko zahtevo kot jo ima Lječn. Vjesnik (200 Din), ne moremo reči, lahko si pa mislimo. To niso več sence, ampak to je absolutna tema naše zdravniške, stanovske in racijonalne zavednosti. Opravičila ni nobenega! Kdor je storil mnogo, je kriv, da ni storil več. Tako je sedanje stanje stvari. Vprašanje nastane kako si zamislimo bodoči in popolni Zdrav. Vestnik in kaj sodimo po današnjem. Skoraj bi se mi zdelo, da n sem upravičen do ostre sodbe sedanjega stanja, če bi poleg te sodbe ne izrazil tudi smernic, ki naj vodijo v bo jše. List se nahaja vkljub vsemu v najlepšem razvoju, še dolgo pa ne bo ono, kar moremo od njega zahtevati in kar lahko postane, če ga prevzame vse slovensko zdravništvo v svojo skrb. Tekom zadnjih par let se je vsebinsko izčistil, da ne prinaša več člankov, ki spadajo v druge naravoslovne liste. Pridobil je na obsegu ca. štirikratno, otvcril je mnogo rubrik, ki pa niso doživele pravega razmaha, vestno poroča o zdravniških sestankih, referira iz jugosl. medicinske literature itd., torej razvoj v smeri, da postane neobhodno potreben vsakemu slovanskemu zdravniku, njegov učitelj in informator, skratka: nekako centralno glasilo, da postanejo vsaj za nespecijalista odveč vsi drugi časopisi. Huda zmota bi bilo misliti, da je mogoče doseči začrtani razvoj s požrtvovalnim delom posameznikov. Dokler ne postane medicinsko znanstvena revija naloga, ponos in veselje vsakega zdravnika, se bomo morali spričo naše maloštevilnosti zadovoljevati s polovičarskim in nedovršenim delom. Kako smo danes še oddaljeni od onega stanje, ko bo z vsako novo številko občutil vsak slovenski zdravnik izraženo tudi svoje hotenje ! Kakšna pota moremo predlagati, da se postavljenemu cilju čimbolj približamo? Vso moralno in materijelno odgovornost za list mora prevzeti Slovensko zdravniško društvo. To društvo se mora reorganizirati kot vrhovna instanca za vsa vprašanja izven stanovskega okvirja. Pravzaprav je reorganizacija nepotrebna, potrebno je samo priznanje takega društva od vsega zdravništva. Za čisto stanovsko službo obstojajo poleg zbornice še tri druga stanovska društva, zato ni potrebno niti pametno Zdravniški zbornici kot ostalim društvem natovarjati naloge, ki prekoračijo njihove delokroge in ki na drugi strani slabijo našega glavnega reprezentanta, to je Slov. zdravniško društvo. Odbor Sl. zdrav, društva skrbi za urednika oziroma za uredniški odbor. To so nalog z, ki same že polno desetletje vpijejo po rešitvi, rešilo se pa ni niti eno vprašanje, komaj da smo si dovolili praznovati 70-letnico društvenega obstoja. Drugi predlog bi bil ta, da prominentnejši znanstveno delujoči kolegi prevzamejo odgovornost, kakor je običaj pri Nemcih. Za naše razmere je po mojem mnenju primernejša prva zamisel, ker zainteresira dosti večji krog. Druga naloga je organizacija strogo-znanstvene zdravniške knjižnice. Že preje sem omenil, da je to vprašanje spričo naše maloštevilnosti rešljivo ugodno le ob izborni organizaciji. Kadarkoli pomislim na prepotrebno organiziranost slovenskega zdravništva, se spomnim na staro Mohorjevo družbo, ki je postala ponos slovenske kulture pred širnim svetom in ki je dosegla svoje uspehe le na sijajni organizacijski bazi. Naj iščemo to organizacijsko osnovo kjerkoli hočemo, vedno nam ostane Slovtnsko zdravniško društvo. Na prvi pogled je dosti nerazumljivo, da ravno zdravniški stan pri Slovencih ni sposoben za nikako organizacijsko napredovanje. V tem oziru smo dosti zaostali za Hrvali in Srbi. Trdoglavo individualiziranje uničuje smisel za subordinacijo skupnosti ter redi bohotno rast lokalnega patriotizma. Saj živimo že dosti dolgo v kulturnem sožitju zapada, ki je izobrazil organizacijo družbe, ter dodelil vlogo posameznikom. Ni pretiravanje, če trdim, da igrajo slovenski zdravniki kot stan vlogo statista med ostalimi stanovi. Novi časi, ki neizbežno prihajajo, nas bodo temeljito pretresli. Privatna praksa, jedro in ključ do razumevanja sedanjega zdravnika bo kmalu zgodovina. Imamo razlogov dovolj, da se kot stan vsej malo vzravnamo in postrumimo. Prvi znak zboljšenja vtem pogledu med zdravniki bo prostovoljna strnitev v strumni in reprezentativni organizaciji Slov. zdravniškega društva ter v dobri fundaciji izdajanja zdravstvene literature. Vsa slovenska medicinska literatura ima svojo veliko senčno stran v neveselem dejstvu, da te literature skoraj ni in ima svojo malo solnčno stran, da se iz srca veselimo tega, kar je bilo vendar ustvarjeno vkljub neprijaznosti sil in časov. PLATNICE L nujno i ZA ZDRAVNIŠKI VESTNIK 1934 Din 20 - PRI UPRAVI ZDRAVN. VESTNIKA — GOLNIK Biermer-jeva anemija in njeno zdravljenje z izvlečki jeter in želodca.* Malokrvnost (anemija) je zelo pogost pojav in precej zaposluje zdravnika v praksi. Prešla pa je tudi kot neka diagnoza v lajične kroge in se zato ne smemo čuditi, če zalagajo farmacevtske tvornice, razni laboratoriji, da celo posamezni lekarnarii trg s preparati — predvsem železa, arzena,, kina-skorje itd. — z lepo donečimi imeni in z več ali manj duhovito reklamo. Da se teh preparatov troši mnogo, vam lahko potrdi vsak lekarnar in kar je glavno: izdajajo se brez recepta. Mimogrede povedano je cena teh tvorniških proizvodov neprimerna, tupatam celo pretirana, prinaša pa seveda producentom lep dobiček. Koliko koristijo bolnikom, to vemo sami najbolje. Toda to še ni vse. Koliko teh tinktur predpisuje zdravnik sam, zlasti v hitrici blagajniške prakse. Problem malokrvnosti seveda s tem ni rešen, vendar je bolnik že s svojim „železnim vinom“ zadovoljen. Vzrok tem nedostatkom leži na dlani. Za diagnozo in diferenciranje anemij je potrebno v prvi vrsti, da ima zdravnik za bolnika čas. Drugič : da razpolaga s potrebnimi laboratorijskimi pripomočki in da obvlada tehniko krvne preiskave. Kjer ti pogoji manjkajo, naj napoti zdravnik bolnika v svrho konstatacije in klasifikacije malokrvnosti k specijalistu ali v zavod. Anemija je pojav zelo različne geneze, ki je danes le malo znana ali pa — kakor je to pri težjih vrstah — še popolnoma nejasna. Razlikovanje posameznih vrst anemij ni vedno lahka naloga. Pri poiskusu opredeliti te anemije v sisteme, je prišlo nehote do gotove chematizacije, ki pa je s kliničnega, še bolj pa s terapevtskega stališča bila potrebna. Tako poznamo danes več vrst delitev, iz raznih vidikov. Ehrlich je kot prvi delil anemij e \ embrijonalne in postembrijonalne oblike, kar bi odgovarjalo hiper- in hipohromnemu tipu. K prvemu bi pripadala Biermer-jeva perniciozna anemija (a. p.), k drugi pa večina ostalih. Ta princip delitve pa ni obveljal, ker premalo loči posamezne oblike. S pa-togenetskega stališča je na to skušal Pappenheim deliti malokrvnosti v dve skupini: I.: anemije, povzročene po večji potrošnji krvi. K tem je prišteval take, ki so posledica krvavenja, toksične (s sirupi industrije in obrti,, svinca itd.) parazitarna obolenja, luetične, posimalarične, anemije v nosečnosti itd,, končno še napredujoče perniciozne in kronične hemolitične anemije (icterus haemoliticus). II. skupina pa bi obsegala hipoplastične (tbc., carcinom, nefritis, kronični infekti) in aplastične, končno mielopatične pri novotvorbah kostnega mozga in osteoskleroze. Pozabiti pa ne smemo tudi na danes že bolj redko hlorozo. * Predavanje na XV. referatnem sestanku mariborskih zdravnikov ARCANOL^^ /Uea?eh &z az4 V Vašem sestavku so sledeče netočnosti, ki jih je treba popraviti: Vaš bolnik F. V. se ni dne 25. 9. 30. predstavil „Vam“, temveč je bil tega dne sprejet na okul. oddelek. Tam je bil preiskan klinično, serološko, nevrološko, otološko in rentgenološko. Anamneza, ki jo podajate v prispevku, je drugačna, kot pa je zapisana v bolniškem protokolu. V Vašem statusu od 25. 9. naveden vid, campus in refrakcija se ne ujemajo z onimi v bolniškem protokolu. Zamolčali ste rentgenogram radiološk. zavoda bolnišnice, ki je že takrat, t. j. točno 9 mesecev pred zagrebškim, ugotovil destrukcijo sedla. Zamolčali ste nevrološki izvid, ki opozarja na hiazmo. Dr. L. ješe, šef okul. odd. „O primeru operiranega tumorja hipofize“ Odgovor na prednjo pripombo dr. L. JESE-a Gospod doktor! Na Vašo željo izjavljam : Ad 1) Bolnik F, V. je bil res sprejet na očesni oddelek splošne bolnice 25. IX. 30, kateri dan sem ga v resnici tudi jaz preiskal še dopoldne in se mi je pri tej priliki predstavil. Ad 2) Anamneza, ki je v mojem članku, je res obširnejša in natančnejša kot v bolniškem protokolu ter sem jo natančnejše vzel radi tega, ker me je primer pač zanimal. Radi tega sem pacijenta za svojo uporabo natančneje pregledal in si napravil za sebe privatno natančneje beležke o celotnem stanju. Imam pa tudi prepis anamneze iz bolniškega protokola, ki sem si ga isti dan naredil, ker me je primer znanstveno zanimal in je samo nisem objavil, ker se mi ni zdela tako popolna kakor moja. Ad 3) Enostaven račun nam razjasni, da je 3/9 enako 5/15 (=1/3) in 3/36 enako 5/60 (=1/12). Priznavam pa, da sem spregledal iz bolniškega protokola, da je bil pri levem očesu zapisan vid —3D 3/36. V stvari pa ni tako važno, ker je —3D samo akceptiral, ni pa prineslo zboljšanja vida. Kar se tiče kampus a, sem ga zase vzel natančno po metodi g. prof. Lau-ber-ja (tedaj na Dunaju). Ta se tudi bistveno prav nič ne razlikuje od kampus-a v bolniškem protokolu, kar lahko vsak čas dokažem. Da je v bolniškem protokolu notirana za levo oko le miopična refrakcija in ne miopičen astigmatizem, je pač pomota. Ad 4) S tem, da nisem priobčil tudi rentgenograma ljubljanskega radiološkega zavoda, ki je res ugotovil destrukcijo sedla, nisem seveda hotel omalovaževati dela tega zavoda; vendar sem se raje poslužil rentgenograma in encefalograma zagrebške klinike, ker se mi je zdel izvid po 9 mesecih za mojo diagnozo in zdravljenje udarnejši, kot je bil oni prvi. Razven tega je bil pacijent službeno prestavljen v Zagreb in se je dal tam sprejeti na kliniko. Izvid s fotografijo sem dobil po prijaznosti g. kolege dr. B. iz zagrebške klinike. Poleg tega sem se bal, da bi z objavo tudi še tega, 9 mesecev starejšega rentgenograma po nepotrebnem izrabil že itak veliko uslužnost g. urednika. Ad 5) Očividno sem pomotoma čital pri bolniškem popisu chiasma za trauma. Ker pa trauma za ta primer ni bistven, sem ga izpustil. Dr. R. Bassin ALBERT KRECKE Zdravnik in bolnik* Mož pri 40-tih letih nenadoma zboli z vročino, mrzlico, zbadanjem v prsih, lahkim kašljem in izmečkom. Temperatura 39°. Pokličejo zdravnika dr. H. Natančna preiskava, zamišljen obraz zdravnika: „Določenega bolezenskega ognjišča ne morem najti, obstoji pa nevarnost pljučnice, ki jo moramo vzeti jako resno. Poskusil bom s primernim protistrupom zatreti bolezen v kali, injiciral bom serum.“ — Injekcija omnadina. Bolnik kakor tudi njegova družina, vsi so zelo potrti in s skrbjo čakajo drugega dne. Drugo jutro temperatura 36’8°, brezpomembna bronhitida. „Lahko ste srečni, da ste poslali takoj po mene, tako sem mogel preprečiti pljučnico“. Bolnik in njegovi se oddahnejo: „Kako izbornega, sposobnega zdravnika vendar imamo“. Po mestu pa govore: „Gospod N. je zbolel za težko pljučnico, več dni je bil v največji življenski nevarnosti. Takojšnim energičnim ukrepom g. dr. H. gre hvala, da je bolnik tako hitro premagal nevaren napad“. Ista bolezen: Pokličejo dr-ja. J. Ta natančno preišče bolnika: „Dragi g. N., preiskal sem Vas zelo natančno in mislim, da ste lahko Vi in Vaša družina brez skrbi. Imate sicer nocoj malo povišano temperaturo, toda vročina izvira le iz navadnega prehlada. Naj Vam napravijo moker ovitek, pijte čašo lipovega čaja in videli boste: jutri bo vse v najlepšem redu“. * Prevela A. Neubauer s prijaznim dovoljenjem založbe Lehmann — München iz knjige: „Vom Arzt und seinem Kramten“, ki jo na tem mestu vsem čitateljem vnovič najtopleje priporočamo. Pričujoče poglavje se imenuje v nemščini: „Die zuversichtliche Krankenbehandlung.“ G. N. je potolažen in noč dobro prebije. Zato pa dr-ja J. teži misel, ali se bo njegova prognoza uresničila, ker ni mogel s sigurnostjo izključiti možnosti pljučnice. Na vse zgodaj zazvoni telefon: „Tukaj N. Gospod doktor, jako sem Vam hvaležen za hitro pomoč, počutim se čisto dobro. Ni se Vam treba več potruditi k nam. „Svoji ženi pade: „Da moraš pošiljati za vsako malenkost po zdravnika, račun za obisk bi si bili lahko prihranili“. Drug primer: Gospa M., žena 40 let, odkrije nekega jutra v levih prsih nekaj trdega. V strahu, da bi bil rak, gre k zdravniku dr. A. Ta kaže zaskrbljen obraz: „Nočem Vas preplašiti, ali v prsih nastanejo lahko nevarne tvorbe. Svetujem Vam nujno, dajte se takoj jutri operirati“. Zena se silno prestraši. Pri operaciji pa izrežejo čisto nedolžen fibrom. Gospa H., ki je isto odkrila, pride v svojem strahu h dr-ju B. Po natančni preiskavi pravi zdravnik s prijaznim obrazom: „Imate nekaj čisto nedolžnega, to naj Vas nikar ne skrbi. Je samo navaden vozlič v vezivu, ki nima ničesar skupnega z rakom. Samo radi pomirjenja Vam svetujem, da si daste o priliki odstraniti drobno oteklino. V 4 dneh bo mala rana zaceljena“. Popolnoma potolažena zapusti ga. H. ordinacijo. Kako je mogoče, da sta dva zdravnika v istem slučaju tako različno pojmovala svojo nalogo, biti bolniku svetovalec in pomočnik? etko gleda zdravnik na svoje delovanje samo z vidika, kako odpravili bolezen, tedaj je najenostavnejše, da objektivno preišče dejansko stanje in ukrene vse potrebno brez ozira na bolnikove občutke. Brez veliko besedi daje potrebna navodila in čaka mirno ra nadaljnji razvoj stvari. Zalibog ali hvala Bogu ta metoda v praksi ni izvedljiva. Ker ima človek poleg svojega bolnega telesa tudi še dušo z mislimi, občutki in skrbmi, zato zahteva od zdravnika natančno pojasnilo o načinu in pomenu svoje bolezni. Zal si zdravnik ne zna vedno pravilno predstavljati razburjenosti, v kateri se nahajajo bolniki, ki ga sprašujejo za svet, čeprav je voljan, ozirati se na potek njihovih misli. Znanje o različnih obolenjih je prodrlo dandanes tako daleč med laike, da prav mnogo ljudi že pri najmanjših znakih bolezni takoj misli na najopasnejše možnosti. Da zadobi zdravnik pravilno sliko o tem načinu mišljenja, naj le enkrat premisli, kakšna bojazen se polašča njega samega pri najmanjši motnji zdravja. Saj so ravno med našimi kolegi v velikem številu zastopani tipi plašljivega in razburljivega bolnika. Ne govorim samo o mladih medicincin, ki mislijo v vedno novi premembi najti svojo lastno bolezen v bolezenskih slikah, ki jih jim učitelj pokaže. Tudi nad izkušene in včasih ravno nad najbolj izkušene praktike pridejo pri kakršnihsibodi težavah misli na težko obolenje. Vsak naj samo pomisli, s kakšnimi možnostmi je že sam računal pri malenkostnih motnjah svojega zdravja. Kaj še-le medicinsko samo na pol naobraženi laik. Cul je toliko o vseh mogočih obolenjih, da si naslika najhujše pri vsaki rahli slabosti. Da se boji pljučnice pri vsakem lahnem zbadanju v prsih, vnetja slepiča -pri bolečinah v trebuhu, to je še precej nedolžno. Na slabšem so že tisti ljudje, ki mislijo pri vsakem utripanju srca, pri vsakem tiščanju v osrčju na srčno hibo in tiste ženske, ki rade spravljajo bolečine v križu v zvezo s težko trebušno boleznijo. Najhujše skrbi pa trpinčijo te, ki gredo k zdravniku, ker mislijo, da imajo raka. Peče jih malo na jeziku, zbada jih malo v dojki, nedolžna zlata žila, vse mora biti v zvezi z rakom. Dalj časa trajajoče želodčne težave, motnje v črevesju, nenavadno napenjanje lahko tudi mlajšim bolnikom vzbuja sum na rakasto obolenje. Mlad zdravnik niti ne pomisli na to, kako obupne misli prekladajo taki bolniki v svojih glavah pri čisto brezpomembnih motnjah, in se močno začudi, ko ga vpraša bolnik ob koncu preiskave: „Torej le nimam raka, g. zdravnik"? S čisto vestjo lahko pomirimo v takem slučaju bolnika. Z leti jposta-jamo pametnejši. Poznamo svoje ljudi in po preiskavi pravimo načelno: „Raka prav gotovo nimate“. Vedno iznova bomo videli, kakšno olajšanje se pokaže tedaj na obrazu bolnika: „Torej res ne, hvala Bogu“. Ga. Zelnikova me je tako zastrašila. Ali se spomnite, g. zdravnik? Lani ste operirali gv. A. na raku, pri njej se je prav tako začelo“. (Seveda je bilo čisto drugače.) Ali: „Moj stari oče in moj stric sta umrla za rakom. Sedaj se govori toliko o podedovanju, pa sem mislil pri sebi na isto“. Z možnostjo raka računa danes mnogo bolnikov. Velik del teh bolnikov naptam zdravniku ne govori o svojem sumu. Da pa ga imajo, vidi zdravnik potem, ko jim sam od sebe vzame skrbi in načeloma izreče pomirjevalne besede o raku. V tem oziru se zdravnik ne sme čutiti oviranega. Mnogokrat misli pri sebi: „Bolnik se vendar ne bo bal raka, morda samo plašljiv postane, če o njem govorim“. Nasprotno je pravilno, bolnik je preplašen in hoče, da ga zdravnik pomiri. Ali je postalo človeštvo v zadnjem času bolj plašljivo napram boleznim? Težko je soditi o tem. Dokazov za ali proti ni moči doprinesti; čuvati se moramo govoriti o starih dobrih časih. Nekaj pa lahko rečem. V moji mladosti niso lajiki toliko govorili o boleznih kakor danes, osobito pa ne o raku. Prosvitljevanje človeštva, ki so ga začeli na vseh straneh, naraščajoče število zdravnikov, operacije skoraj v vsaki družini in ne nazadnje socijalna zakonodaja s svojim skrbstvom za vse mogoče, silijo človeštvo bolj in bolj, da se podrobno ukvarja s svojim zdravjem. Ali je takozvani napredek dober, s tem vprašanjem se tu ne bomo bavili. Mnogo je zdravnikov, ki vidijo v razvoju socijalne zakonodaje v poslednjih desetletjih vzrok po-mehkuženja našega* ljudstva, zmanjšanje čuta odgovornosti in varčnosti in vedno naraščajoči pohlep po rentah. Razvoj teh razmer je vzrok, da se mnogi ljudje vedno več bavijo z različnimi možnostmi bolezni in da trajno raste nemir med laiki. Pri sedanjem stanju stvari ne moremo kmalu pričakovati zboljšanja. Možno bi bilo tudi to s temeljito preureditvijo socijalne zakonodaje, ali s tem pri miselnosti pretežne večine nemškega ljudstva ni računati. Pač pa smo mi ‘Mišljeno je nemško ljudstvo. Bo-li pri nas bistveno drugače? (Opomba urednika.) zdravniki v stanu vzeti bolniku skrbi, če se zaupljivo bavimo z njegovimi stiskami. Zdravnik naj ne reče samo: „Imate pljučnico, priporočam Vam to in to zdravljenje“. Ne, brati mora v duši človeka in ne sme ga prepuščati lastnemu mukepolnemu premišljevanju. Današnji zdravnik se mora ozirati na duševno stanje svojega bolnika, če hoče biti res zdravnik in noče ostati samo medicinec. „Kar ne občutite sami, nikdar ne boste ulovili“. Eden pač zna, drugi ne. V šoli se tega nihče ne nauči; z razumom lahko marsikdaj pridobi, kar mu je odrekla narava; treba mu je le odprtih oči in ostrega opazovanja, potem bo že našel pravo pot do zaprte notranjosti bolnika. Toda zdravnik mora imeti tudi dobro mero nesebičnosti, ako hoče bolnika pomiriti in tolažiti. 2al tudi ta lastnost ni dana vsem ljudem, gotovo pa tudi ne vsem zdravnikom. Postati nesebičen je mnogo težje kakor uživljati sev dušo bolnika, o čemer smo ravnokar govorili. Zdravnik, ki zdravi v začetku navedenega bolnika z vročino, ne misli vedno: „Kako naj odvzamem bolniku skrb za njegovo zdravje“, ampak v prvi vrsti premišljuje: „Kako naj ravnam, ne samo da ne bi trpel moj zdravniški ugled, temveč da bi ga po možnosti še povečal?“ Ce reče bolniku z malo povišano temperaturo : „Nič ne bo hudega, jutri boste popolnoma zdravi“, in ima ta drugo jutro izrazito pljučnico, je to težak udarec za zdravnikov ugled, kar ni ravno priporočljivo niti za položaj zdravnika, niti za duševno stanje bolnika. Ce pa govori o nevarnosti pljučnice in možnosti, da jo prepreči že v kali z neko injekcijo, tedaj zdravnik bolnika sicer hudo prestraši, rešil pa je svoj ugled in je zavarovan za vsak slučaj. Če ima potem bolnik pljučnico, pravijo: „Naš zdravnik jo je takoj pravilno spoznal;“ ako je pa nima: „Čast in hvala našemu sposobnemu zdravniku, nevarnost je takoj v kali zatrl“. Misel, da ne bi škodovali svojemu ugledu, žal preveč vpliva na naše zdravniško ravnanje. Gotovo, zdravnik naj pazi, da bo stal pred bolnikom vedno kot izkušen, siguren in previden mož, ki predvsem pri razlagi bolezenskih znakov ne pozna nobenih težkoč. To je vsaj ravno tako važno, kakor čutiti z bolnikom, ga pomiriti in duševno dvigniti. Le zdravnik, ki samozavestno nastopa, si pridobi in obdrži zaupanje bolnika. Ta samozavest zdravnika pa ne sme živeti na stroške duševnega miru bolnikovega. Nil nocere pomeni tu predvsem: Ne begaj bolnika, ne govori mu o nevarnostih, na katere moraš kot zdravnik pač misliti, temveč mu jih prikrij! Pri otroku z vročino, pri katerem objektivni pregled ni pokazal ničesar, pride lahko vse mogoče v poštev. Poleg navadnih otroških bolezni ima lahko pljučnico, meningitis, Osteomyelitis, sepso. Ali naj sedaj govorimo preplašenim staršem o vsem tem? Samo da pokažemo svoje sposobnosti? Veliko bolje je, da rečemo materi: „Otrok ima hud prehlad, ki ga bomo že odpravili s primernimi sredstvi“. Pameten, preudaren in samozavesten zdravnik bo vedno izbral besede teko, da ne bo prestrašil matere, pa mu vendar ne bo treba pokazati presenečenja radi morebitnih motenj v poteku zdravljenja. Mora li biti bolnik natančno poučen o vsaki motnji p svojem telesu ? Gotovo ima polno pravico, da izve kaj mu je, toda samo s pridržkom, da ne trpi njegovo duševno ravnotežje. Koliko ljudi boleha na srcu radi razburjenja in skrbi v poklicu in gre v strahu k zdravniku po nasvet. Mora li ta takoj najti srčno napako in ubogemu bolniku s strogim obrazom priporočati naivečjo previdnost? Vedno in vedno me preseneti veliko število bolnikov, ki pravijo, da imajo srčno slabost, srčno hibo, poapnitev žil ali napako Srčne zaklopnice. Ne pretiravam, ako trdim, da vpraša polovica privatnih bolnikov, ki pridejo k operaciji: „Ali jo bo izdržalo moje srce? Že zdavnaj so pri meni ugotovili srčno hibo“. Ne cenim ravno visoko svoje umetnosti v Srčni diagnostiki, zato dam vse bolnike preiskati po izkušenem asistentu. Redko, data konstantira kedaj kako pravo organsko hibo. V večini slučajev gre za nervozno utripanje srca, ki ima svoj vzrok v poklicu, družinskem življenju, v prekomernem uživanju nikotina, v telesni konstituciji in podobnem. Mnogo žena boleha za majhnim miomom, ki jim pa ne dela nobenih težkoč. Pri neki preiskavi so jim ga slučajno odkriti. Pokojni Karl Schroder nas je učil že pred štiridesetimi leti, naj ne govorimo ženi o takšnem izvidu, da je ne prestrašimo. In vendar, koliko jih pride v ordinacijo in pripoveduje, da imajo mali miom. Le nekaterim je to dejstvo ostalo brezpomembno. Večinoma st stalno potrte in žive v skrbi, da se bo tvorba povečala in dobila zli značaj. Zdravnik, ki prvi odkrije miom, mora imeti pogum zatajiti bolnici pravo diagnozo. Ne sme mu biti samo to pred očmi, da bi lahko prišel v sum, da je prezrl miom; misliti mora, da ne sme bolnica pod nobenim pogojem dobiti povoda, neprestano tuhtati o svojih trebušnih organih. Zdravnik pravilno ravna, ko izjavi bolnici: „Vaša maternica je malo povečana, kar Vas pa ne sme niti najmanj skrbeti. V ostalem so Vaši trebušni organi popolnoma zdravi“. Ce pa hoče biti še prav posebno previden, tedaj svetuje bolnici, naj pride vsako leto k ponovni preiskavi. Teh primerov bi lahko navedli še mnogo več. Najrazličnejše funkci-jonalne motnje prebavil, lahki katarji maternice, nekomplicirane spremembe v legi maternice, lahko vnetljive spremembe adneksov, vsi so potrebni v prvi vrsti pomirjenja kot edinega zdravljenja. Zdravnik mora videti svojo glavno nalogo v tem, da bolnike pomiri glede morebitnih težav in np, da jih razburja s prenatančnim razlaganjem dotičnih sprememb. Se manj pa sme škodovati živcem bolnika z dolgotrajnim nepotrebnim zdravljenjem. Drugačna je stvar pri res hudi bolezni. Tedaj je dolžnost zdravnika, da skrbno razloži bolniku resnost obolenja, a mu pri tem ohrani nado in pogum za življenje. Radosten optimizem naj sije iz zdravnikovih besed in dejanj. Večkrat je to najtežja naloga, pokazati bolniku, da motrimo njego- vo bolezen z vso skrbjo, ki jo zahteva njegova narava, ob enem pa tudi z gotovim zaupanjem na popolno ozdravljenje. Kdor zna tako vodili svoje bolnike z neko vedro resnostjo preko nevarnosti dolgotrajne infekcijske bolezni, težke poškodbe, globoko segajoče duševne depresije, kdor zna dalje uvaževati vse možnosti, ki bi mogle priti v poštev, a bolniku z neomajnim optimizmom ohrani vero na povrnitev zdravja, ta zasluži dejansko ime pravega zdravnika (larijp). Ohraniti bolniku upanje in zaupanje mora biti naša glavna naloga tudi pri tisti bolezni, ki navdaja človeka prav v zadnjem času s čimdalje večjo grozo — pri raku. Rakasto obolenje posega v življenje skoro vsakega zdravnika tako, da si mora biti vedno na jasnem, kako stališče naj zavzame napram njemu. Po predavanjih, po člankih in časopisih, po številnih poljudnih spisih, po mnogih operacijah je prodrlo znanje o raku med mlajši svet tako, da se je polastila človeštva neka nervozna bojazen pred njim. Kmalu ne bo več bolezni, za katero ne bi lajik vsaj sempatja vohal raka. „Nun ist die Luft von jenem Spuk so Voll, dass man nicht weiss, wie man ihn meiden soll“. (Goethe). Ce se bojujemo s polno pravico proti raku, ne bo kmalu manj važen boj proti bojazni pred rakom. Kakor je pomembno, pospešiti z vsemi sredstvi rano diagonozo raka, tako je tudi bistveno, vzeti človeku skrb, da trpi na raku. K temu spada poleg primerne duševne tismerjenosti zdravnika, velika mera medicinske naobrazbe, da niti majhnega znaka ne prezre. Težavna je naloga, dognati, če rak obstoja, ravno tako težavna pa je lahko tudi naloga, izključiti raka. V takem primeru pomirjevalno vplivati, je lep del medicinske in zdravniške umetnosti. Še težje, pa tudi še lepše je pomagati bolniku preko grozote resničnega raka. O tej nalogi sem že opetovano govoril drugje. Tu bi hotel povedati samo to, da po mojem občutku zdravnik nima niti pravice niti dolžnosti razodeti bolniku diagnozo : „Rak“. Beseda „rak“ sproži tudi pri najmočnejšem možu takšen duševni pretres, da od tega trenutka izgubi veselje do življenja in do svojega dela. Tudi žena na raku obolelega moža izgubi od takrat, ko izve pravo narav bolezni, vse upanje in zaupanje, ki ga brezpogojno potrebuje, da je možu v predstojećem težkem času opora in tolažba. Zakaj sporoče še danes zdravniki tako pogostoma bolnikom in njihovim svojcem diagnozo „rak?“. Ali je to samo resnicoljubnost? Ali je samo težnja, hoditi v praksi vedno po ravnih potih in biti odkrit na vse strani? Rad bi poznal zdravnika, ki pride brez — recimo — neiskrenosti skozi mnogotere težave v praksi. Bolniku, ki leži v zadnjem stadiju vnetja trebušne mrene, se ne bo upal reči noben zdravnik, da bo jutri mrtev. Bolniku v zadnjem stadiju jetike, ki dela še velike načrte za prihodnjost, ne bo hotel nihče vzeti upanja na izboljšanje. Za večino ljudi pomeni beseda „rak“ isto kakor konec življenja ali najmanje konec veselja do življenja. „Ewiges Düstere steigt herunter, Sonne geht nicht auf noch unter, Bei vollkommnen äussern Sinnen Wohnen Finsternisse drinnen“. Kljub vsemu našemu napredku je in ostane rak nevarno obolenje. Zakaj naj pomnožimo bolniku skrbi, če je v naših močeh, ga s pomirjevalnimi izjavami spraviti iz mračnega razglabljanja. Ni pa samo resnicoljubnost, ki sili zdravnika, izgovoriti napram bohr* kom in njihovim svojcem besedo „rak“. Kolikokrat so mi povedali kolegi: „Moram sporočiti bolniku in njegovi družini diagnozo. Sicer pri drugih kolegih zvedo pravo ime bolezni in jaz stojim tu kot ignorant“. Kolikokrat sem doživel to-le: Pisal sem kolegu: „G. X. boleha po naših preiskavah na začetnem raku pilora. Da ga ne prestrašim, sem zamolčal pravo bolezen in govoril samo o zožitvi želodčnega izhoda. Za ozdravljenje bolezni smatram operacijo za neobhodno potrebno“. Kot odgovor na to pismo, v katerem so bili izvidi preiskave in diagnostična vprašanja temeljito obravnani, je prišel bolnik čez nekaj časa zopet k nam. Pripravljen je bil, podvreči se operaciji in je rekel: „Moj zdravnik mi je prebral Vaše pismo in na to sem takoj prišel, da me operirate“. Brezdvomno so robustni ljudje, ki besede karcinoma ne vzemo pretežko. Velika večina pa je drugačne narave in je izročena za vedno potrtosti in obupu, čim izve o raku. Se iz enega razloga je komodno, izreči diagnozo rak, ker smo s tem takorekoč odvezani dolžnosti, da bi bolezen tudi zdravili. Tu se ne da pomagati, tako se glasi sodba družine in javnosti in tako bolnika lahko prepustimo njegovi usodi. Seveda je ta metoda bistveno enostavnejša kot da s prijaznim prigovarjanjem vzamemo bolniku skrbi, da mu previdno razložimo nujnost operacije ali pa mu pomagamo — pri inoperablih primerih — preko vseh grozot neozdravljivega raka, Pač najtežja vseh zdravniških nalog je, obiskovati dan za dnem neozdravljivega bolnika, si izmišljati vedno nove izgovore, zakaj se stanje ne izboljša in iznajti vedno nova sredstva za olajšanje naraščajočih težav. To ravnanje ne velja samo nasproti bolniku samemu, Koliko žena sem pustil v nejasnosti o pravi naravi raka njihovih mož. Po moževi smrti sem jim seveda povedal pravo diagnozo. Vse so mi izjavile, kako so hvaležne, da sem jim zamolčal bolezen; samo radi tega jim je bilo mogoče ohraniti napram možu sigurnost in vedrost. Priznati moramo, da se sempatja očita zdravniku, češ ni pravilno spoznal raka. Kdor je pravi zdravnik, bo znal prenesti ta očitek v svesti, da je storil svojo dolžnost. Ako pa hoče biti zavarovan za vsak slučaj, naj razodene stanje dobremu prijatelju ali družini bolnika. Velika previdnost v izbiri je tu na mestu. Ljudje so neprerečunljivi, posebno še dobri prijatelji. Poleg nastopa, ki vzbuja neomajno zaupanje naj si prisvoji zdravnik v težkih položajih neko radostno vedrost. Neverjetno je, kako natančna WSWSBUà LEON Die neuesten Forschungen der Eisentherapie beleuchten die Schwierigkeiten der peroralen Aufnahme von Mineralstoffen mit aller Deutlichkeit. Nach Starkenstein wird nur Ferroeisen resorbiert. Ferrieisen wirkt als Jon eiweißfällend innerhalb der Zelle und entzieht sich daher der Resorption; und doch gibt es Komplexbindungen des Eisens, die diese Eiweißfällung nicht vornehmen und sich tatsächlich der Einwirkung der Magensalzsäure und der Verdauungssäfte im Darm entziehen, sodaß das Eisen auch nach tryptischer Verdauung nicht als ionisiertes Eisen vorliegt. Im Körper selbst ist der Übergang vom dreiwertigen zum zweiwertigen Eisen (vom Ferri- zum Ferroeisen) die Grundlage für die Oxydationsvorgänge, denn hierdurch wird der Sauerstoff transportiert. Der zweite Katalysator, die Phosphorsäure, ist nur in löslichen Verbindungen resorbierbar, denn schon bei Hinzutritt von Kalk scheidet sich unlösliches Calciumphosphat aus. Durch Phosphorsäure aber wird der Abbau der Kohlehydrate über hexose phosphorsaure Salze innerhalb der Zellen ermöglicht. DieseMineralstoffe,Eisen und Phosphorsäure, dem Körper ohne Schädigungen oder Nebenwirkungen auf peroralem Wege zuzuführen, ist ein Problem, das seit Jahrzehnten der Lösung harrte. enthält die beiden Katalysatoren des menschlichen Körpers: Eisen und Phosphorsäure Im Lecin fand ein neuer Gedanke Verwirklichung: Die Mineralstoffe werden nicht mehr in ionisierter oder ionisierbarer Form zugeführt. Lecin, nach den Patenten von Prof. Dr. Ernst Laves hergestellt, ist das einzige Eisenpräparat, dessen Eisenkomponente bei der Zufuhr ohne jede Mageneinwirkung aufgenommen wird. Es enthält Eisen, das mittels Phosphorsäure an Milcheiweiß angelagert ist. Im Laufe des Fabrikationsganges hat das Eiweiß einen Verdauungsprozeß durchgemacht, so daß es den Magen und sauren Dünndarm ohne jede Einwirkung passiert. Selbst nach tryptischer Verdauung im alkalischen Dünndarm ist das Eisen und die Phosphorsäure nur in Spuren ionisiert nachzuweisen. Daher wird mit dem Eiweiß das Eisen und die Phosphorsäure restlos resorbiert. Einen einheitlichen kolloidalen Mineraleiweißkomplex stellt Lecin auch selbst nach der Verdauung dar. Während sonstdieMineral-salze im Speichel, im Magen und im sauren Dünndarm den Einwirkungen unterliegen,—ja selbst im liquor ferri al-buminati wird das Eisen von der Eiweißkomponente gespalten,woraus Magenbeschwerden resultieren — wird Lecin auch von empfindlichen Magenkranken glänzend vertragen. Es zeigt keine Schädigungen an den Zähnen, keinen Reiz auf Mund- und Magenschleim- häute, ja, selbst bei Magengeschwüren und von Diabetikern wird Lecin gern genommen und gut vertragen. Durch die ausgiebige Resorption des Eisens und der Phosphorsäure führt Lecin dem Körper für die Synthese des Hämoglobins sowohl wie für die Oxydationsvorgänge innerhalb der Zelle die so notwendigen Mineralstoffe zu. In der Rekonvaleszenz nach großen Blutverlusten sind Hämoglobinsteigerungen von 30 — 50°/0 nach 14 tägiger Gabe oft bestätigt. Durch den hohen Gehalt an Phosphorsäure bewährt sich Lecin bei Erschöpfungs- und Schwächezuständen und hat seit Jahren in vielen Kliniken eine Sonderstellung unter den Roborantien behauptet. Da die Resorption der Mineralstoffe auch unabhängig von der Magensalzsäure ist, ist Lecin gerade geeignet, bei mikrocytären, hypochromen Formen der Anämie, bei achlorhydrischer Anämie, nach post-hämorrhagischenAnämien,ja,selbstbei perniziöser Anämie, bei der sich die Lebertherapie so glänzend durchgesetzt hat, wird eine zusätzliche Eisen- bzw. Eisen-Arsen-Therapie sich empfehlen. Lecin sowie Arsa-Lecin in flüssiger Form werden bei empfindlichen Patienten bevorzugt und sind therapeutisch durch die feine Verteilung der Wirkstoffe vorzuziehen. Die wirtschaftlichste Verordnung sind Lecin-Tabletten, Arsen-Lecin -Tabletten, Jod - Lecin -Tabletten. .heiwsj^nrw LECIN Jm Magen kei ne Verä nderung und daher keine Ionisierung des Eisens ' {ÄJvHtung^ des Stoffwtcksiifi des MtwurgMiHS LECINWERK D R. ERNST LAVES -HANNOVER IS LECIN ist die neutrale, zuckerfreie Lösung von Eisen-Eiweiß-Metaphosphat mit 0,55% Fe und 0,3% P2O5. Anwendungsgebiete: Appetitmangel, Entkräftung, nach großen Blutverlusten, in der Rekonvaleszenz, zurVermeidung von Entwicklungsstörungen, Nervosität, Anämien jeder Art. Packungen: Weinflaschen zu 600 g RM 3.60 • Flaschen zu 250 g RM 1.80. Dosierung: 3 mal täglich 1 Kinderlöffel voll bei den Mahlzeiten, Kinder die Hälfte. CÜUisCL LECIN ist Lecin mit 0,01% As 2 O 3 an Eiweiß gebunden, und ist für solche Fälle bestimmt, bei denen zugleich Arsen-Zufuhr zweckmäßig erscheint. Anwendungsgebiete: Bei Erschöpfungs- und Schwächezuständen, zur Kräftigung besonders in der Schwangerschaft und Stillzeit, sowie bei und nach Tuberkulose, bei nervöser Abspannung, Anämie,Chlorose, Hysterie, Neurasthenie, sowie in der Rekonvaleszenz, ferner bei Hauterkrankungen, Pruritus usw. Neben der Leberbehandlung bei perniziöser Anämie. Packungen: Original-Flaschen zu 400 g RM 2.70 • Flaschen zu 250 g RM 1.80. Dosierung: Wie bei Lecin, auch als spezifische Arsenkur, innerhalb 3-4 Wochen ansteigend von 2 mal 1 Kinderlöffel auf 4 mal 1 Kinderlöffel täglich und absteigend. nicht erwünscht sind, verordne man die gleich wirksame Wo flüssige Präparate Tablettenform. enthalten pro Tablette 0,3 g Lecin sicc. und 0,1 g Tricalcol (kolloides Kalk-Eiweiß-Phosphat). Packungen: Original-Röhre zu 40 Stück 0,5 g RM 1.10. Dosierung: 2-4mal täglich 1 Tablette langsam auflutschen, Kinder die Hälfte. n nmi couvert fiii enthalten pro Tablette 0,3 g Lecin sicc, 0,1 g Tricalcol und 0,001 g As 2 O 3. Packungen: Original-Röhre zu 40 Stück 0,5 g RM 1.10. Dosierung: 2-4mal täglich eine Tablette, Kinder die Hälfte, oder in 3-4 Wochen von 2 mal^täglich 1 Tablette aufsteigend auf 5 mal täglich 1 Tablette und absteigend, Kinder die Hälfte oder weniger. 'd-ocL enthalten pro Tablette 0,3 g Lecin sicc., 0,1 g Tricalcol und 0,025 g Jod an Eiweiß gebunden. Packungen: Original-Röhre zu 40 Stück 0,5 g RM 1.55. Dosierung: Wo Jodtherapie erwünscht, besonders bei Skrofulöse, Arteriosklerose, Augenentzündungen, luetischen Erkrankungen usw., auch für Kinder sehr geeignet (Mandel-hyperplasie usw.), 2-4mal täglich 1 Tablette, Kinder die Hälfte oder weniger. PULFRICH-PHOTOMETER ostane za vse koiorimetrično-analitične določitve v medicini preizkušeni standardni instrument Pri najnovejšem modelu se lahko vidi ekstinkcijski koeficient naravnost na merilnem bobnu. Tiskovine in nadaljna obvestila brezplačno Zastops vo za Jugoslavijo: M. PAVLOVIČ - BEOGRAD M. Draškovićeva (Sremska)9 CARL ZEISS - Pri kolapsu najrazličnejše etiologije injiciramo najpreje CORA MIN INTRAVENOZNO SUBKUTAN O Pri kroničnih motnjah dihanja in krvotoka naj vzame bolnik trikrat na dan po 30 C ORA MIN-kapljic Gesellschaft für Chemische Industrie v Basel-u (Švica) Zastopnik : Mr. Ph. Dragutin Eaiser, Zagreb Preradovićeva 40 ZA PROFILAKSO IN TERAPIJO HRIPE INFLUENCE staro preizkušeno sredstvo v učinkoviti obliki PREHLADA KININ Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (CO„) kopelji vJugo-slavlji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralne vode Zdravilna, Kraljeva, Oizela, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50% popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratisl Prospekti, brošure gratis! CHININ-PULVERPILIEN „ORIGINAL Vporaba : ugodna rezorbcija : sigurna Amsterdamsche Chininefabriek HOLLAND (Nizozemska) WhiMlAiilMiMtoA ___________________ učinek: popoln Zastopstvo za kralj. Jugoslavijo: „KAŠTEL“ d. d. Zagreb Orig.-Röhre 12 Tabl. l,o Mk. 1.— Klinik-Packung 120 Tabl. l,o Mk. 6.80 Abends eine Tablette möglichst tief in die Vagina einführen. Nicht zum innerlichen Gebrauch. Die Casil-Vaginal-Tabletten verbinden die desinfizierende Wirkung des Casil mit der physiologischen Wirkung der Milchsäure. Nach Heurlln, v. Jaschke, Salomon*) u. a. ist die Scheidenflora ein Maßstab für die Beurteilung des physiologischen und anatomischen Zustandes des weiblichen Genitalapparates; andererseits kann aus der Bakterienwelt der Vagina auch auf eine ev. Pathologie extragenitaler Organe geschlossen werden. Das normale Scheidensekret ist schwach sauer. In saurem Nährboden gehen pathologische Mikrobien (Anaerobien) zu Grunde, während die nichtpathologischen Vaginalbazillen (Stäbchen) in richtig eingestelltem sauren, besonders in mildisäure~ haltigem Nährboden wachsen und die Anaerobien unterdrücken. In neutralem oder alkalischem Nährboden werden aber die Vaginalbazillen abgetötet, während die pathologischen Keime gedeihen. Heurlin spricht von 4 Reinheitsgraden der Scheidenflora. Umgekehrt ist es möglich, durch Casil-Vaginal-Tabletten das Wachstum der Vaginalbazillen künstlich zu fördern, die Entwicklung der pathologischen Keime zu hemmen und dadurch bei vorhandenem Fluor wieder physiologische Scheidenverhältnisse zu schaffen. Die chemisch nicht gebundene Milchsäure (pro tabl. 0,1 g) ist bei den Casil-Vaginal-Tabletten adsorbiert an hochvoluminöses Kieselsäure-Gel und wird im Gegensatz zu anderen Präparaten, die durch schnelle Bildung der Milchsäure in der Vagina auf chemischem Wege die Flora schädigen, nur ganz langsam ausgelöst, entsprechend den jeweiligen Erfordernissen der Vagina (je saurer das Sekret ist, desto langsamer). Durchschnittlich werden innerhalb der ersten 3—4 Stunden ca. 25% und innerhalb 24 Stunden Insgesamt ca. 75% frei, sodaß eine Übersäuerung in jedem Falle vermieden wird. Das Kieselsäure-Gel besitzt außerdem infolge seines Volumens eine starke Saugkraft für Streptokokken usw., sodaß im Verein mit der kieselessigsauren Tonerde eine weitgehende Reinigung von pathologischen Keimen erfolgt, ohne Schädigung der Vaginalbazillen. Eine ätzende Wirkung wie bei Spülungen wird also vermieden. Tritt nach Anwendung der Casil-Vaginal-Tabletten spontan wieder | Fluor auf, ohne daß eine spezifische Genitalerkrankung nachweisbar ist, so ist die Ursache meist in einer extragenitalen Erkrankung zu suchen, j Hier gibt das Präparat also einen Fingerzeig für die Diagnose. Auch bei spezifischem Fluor sind Casil-Vaginal-Tabletten, eventl. mit anderen Medikamenten zusammen, zumindest ein wertvolles Hilfs-mittel, zumal sie auch desodorisierend wirken. Der praktische Vorzug der Tabletten besteht auch darin, daß die Patientinnen die Tabletten nach Anweisung des Arztes selbst einlegen können, da das Präparat infolge eines Zellulosequellstoft-Zusatzes leicht zerfällt. Dies ist vor allem auch für die Kassen-Praxis von Bedeutung, um Zeit und Kosten zu sparen. Literatur über Casil-Vaginal-Tabletten auf Wunsch Lecinwerk Dr. Ernst Laves / Hannover proučuje bolnik dušo zdravnika in kako pazi na vsako spremembo v izrazu, pogledu in glasu govora. Ni ireba, da postane zdravnik igralec. Mora pa vedeti, kaj dolguje bolniku, da ga ne prestraši s potrtim obrazom. Ce najdemo bolnika s pljučnico hipno v nevarnem kolapsu, če ugotovimo pri tifoznem pretečo krvavitev i? črevesa, če doživimo pri bolezni na požiralniku predor v mediastinum, tedaj ne smemo pokazati bolniku, da nas je ta stvar presenetila ali celo pretresla. Pri vsej resnosti, primerni težkemu položaju pa ne smemo pustiti bolniku nikakega dvome, da se ne bi mogle te motnje zopet z lahkoto odstraniti. Ta trdna nada, spojena z radostnim izrazom obraza in govora, nej odseva na bolnika in vso okolico. Kdor si zna kot šef to lastnost vedno ohraniti in jo tudi pri svojih sodelavcih vedno znova vzbujati, ta bo mogel dati bolnikom, ki so se mu zaupali, tudi v težkih časih najboljše in bo znal širiti v bolniških sobah radosten optimizem. BBIZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Umrljivost zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu novembru 1934 V mesecu novembru 1.1934 je po dospelih prijavah umrlo 178 delavcev in nameščencev, od teh 141 moških in 37 žensk. Za nalezljivimi boleznimi je umrlo 77 oseb, od teh 57 za pljučno tuberkulozo 32°/o> 6 za trebušnim legarjem, 5 za piemijo, 3 za dizenterijo, 2 za gripo, 2 za tbc. peritonitis, 1 za difterijo in 1 za tbc. meningitis. Za ostalimi boleznimi je umrlo 76 delavcev in nameščencev. Samomor je izvršilo 9 delavcev, ponesrečilo se jih je pri delu 11, izven posla 5. Z ozirom na poklic je bilo od umrlih 22 uradnikov, 61 kvalificiranih delavcev, 15 vajencev in 80 nekvalificiranih delavcev. Največje število umrlih odpade na delavce gozdno lesne industrije (21), zatem sledijo trgovski nameščenci (20), delavci industrije oblek (15), tekstilne industrije (13), kovinski in strojne industrije (12) ter hišna služinčad (11). Delavci ostalih strok so zastopani z manjšim številom umrlih pod 10 (n. pr. grafični delavci 3). Naj večje število umrlih je bilo zavarovanih z — mezdo — Din 48' — in to 37 delavcev in nameščencev. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev v mesecu novembru 1934 je bilo izplačano za pogrebnine skupaj Din 138.056. O te vsoie^ odpade na bolezensko zavarovanje Din 129.680, a na zavarovanje za slučaj nesreče Din 8.376. Naknadno so prijavljeni še 3 umrli delavci in nameščenci iz meseca julija (2 moška in 1 ženska), 4 umrli delavci iz meseca avgusta (4 moški), 16 umrlih delavcev iz meseca septembra (13 moških in 3 ženske) m 30 umrlih delavcev iz meseca oktobra (20 moških in 10 žensk). Rodbinam teh umrlih delavcev je izplačano za pogrebnine Din 30.969‘50. Število naknadno prijavljenih umrlih delavcev v novembru bo objavljeno v naslednjem poročilu za mesec december 1934. Suzor. M IHIIIIMiii ■in pli Innii! IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV inpiiiii 111111 ll lllllill ■11 ll ininiiin ■ii n Podelitev nagrade g. dr. Fr. Debevca — Ljubljana V 4. številki Zdravniškega Vestnika za 1. 1934 je bila razpisana nagrada dr. Fr. Debevca v znesku Din 1500 za najboljšo razpravo o temi: „Solčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne. V določenem roku (do 30. sept. 1934.) je poslal v oceno tozadevno razpravo samo en zdravnik, in sicer dr. Tomaž Furlan, asistent zdravilišča Golnik. Ocenjjvalni odbor, v katerem so se nahajali univ. prof. Dr. A Serko, docent dr. Ivan Matko, predsednik Slov. zdrav, društva dr. V. Meršol in poklonitelj nagrade dr. Fr. Debevec, je ugotovil, da poslana razprava ustreza v razpisu predpisanim pogojem in sklenil, naj se dr. Tomažu Furlanu nagrada v celoti podeli, kar je bilo tudi izvršeno. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani čestita dr. Furlanu k prejeti nagradi, stočasno pa obžaluje,- da za nagrado ni tekmovalo več z dr a vn i kov, posebno mlajših, ker glavni namen razpisa nagrade je bil, vzbuditi med zdravniki medicinsko literarno delavnost, kar se žalibog ni posrečilo. Slov. zdravniško društvo v Ljubljani. Sestanek jugoslovenskega radiološkega društva Beograd 5. in 6. maja 1935 Dragi in velecenjeni g. kolega! Po dogovorih s kolegi iz Beograda smo sporazumno določili, da se 5. in 6. maja 1935 v Beogradu vrši II. sestanek Jugoslovenskega radiološkega društva. Prevzeli smo nalogo organizacije tvz. znanstvenega dela samega sestanka. Razven znanstvenega dela bo na sestanku predmet pogovorov načrt zakona, s katerim bi se ure dilo slanje naše renfgenologije. Kot tretji del sestanka so predvidena predavanja priznanih tehničnih strokovnjakov iz Nemčije in Holandske in to o poslednjih znanstvenih rezultatih na tem polju. Kot organizatorji nam odrejenega dela imamo predvsem časi, da Vas pozovemo, da na sestanku sodelujete. V pričakovanju Vašega pristanka Vas prosimo, da nas o tem čimpreje pismeno obvestite. Obenem Vas prosimo, da sodelujete na sestanku tudi s kakim predavanjem ali poročilom iz naše široke. Glavne teme za znanstveni del nismo odredili in mislimo, da bo ravno ta raznolikost komunikacije zanimiva. Bilo bi nam posebno drago, ako se Vaše delo ne bi nanašalo samo na kazuistiko. V slučaju, da ste se odločili, da pri znanstvenem delu sestanka sodelujete s predavanjem ali poročilom, Vas prosimo, da nam najkasneje do 15. februarja javite naslov Vašega dela, ter da nam tudi sporočite na kratko njegovo vsebino Vam vedno na razpolago z informacijami se Vam zahvaljujemo v naprej za vse ler ostajamo z odličnim spoštovanjem in kolegijalnim pozdravom. Prof. dr. Laza Popovič 1. r. predsednik Jugosloven. radiol. društva VABILO na redni občni zbor Pokojninskega zaklada za zdravniške vdove in sirote ■ki se vrši V nedeljo 24. febr. 1935 ob 2. uri popoldne v restavraciji „Zvezda* v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora 2. Poročilo revizorjev 3. Določitev letnega prispevka in pokojnine 4. Volitev dveh revizorjev 5 Eventualia. Ljubljana, 3. februarja 1935. Dr Ernest Mayer t. č. predsednik VABILO na redni občni zbor Zveze blagajniških zdravnikov, ki se vrši v nedeljo, dne 24. februarja 1935 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta 20 v Ljubljani. Dnevhi red: L Poročilo odbora 2. Poročilo revizorjev 3. Volitev odbora 4. Eventualia. Ljubljana, 3. februarja 1935. Dr. Ernest Dereani t. č. predsednik. jugoslovanski zdravniški kongres na Bledu od 8.—10. septembra 1934. Letošnji kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva (JLD) je bil po redu šestnajsti, odkar obstoja Jugoslavija. Kongresi so se do sedaj vršili v raznih krajih naše domovine, v zadnjih letih predvsem v zdraviliščih, tako predlani v Vrnjački banji, lani pa v Crikvenici. Za Ljubljano in Rogaško Slatino je bil to tretji kongres, ki se je vršil na ozemlju dravske banovine. Kongresa se je udeležilo okrog 500 zdravnikov, ki so prihiteli iz raznih krajev Jugoslavije, da deloma sodelujejo pri zborovanjih, deloma, da se navžijejo prirodnih lepot Bleda in okolice. Razmeroma največ je bilo zdravnikov iz Beograda in dunavske banovine, pa tudi iz drugih banovin je bila udeležba dovolj številna. Slovenskih zdravnikov je bilo o priliki kongresa na Bledu okrog 80. Kongres je bil sicer namenjen jugoslovanskemu zdravništvu, dobil pa je slovanski značaj s prihodom delegatov iz Bolgarije (4), Čeho-slovaške (3) in Poljske (1). Glavna zborovanja kongresa so se vršila v lepi kazinski dvorani Park-hotela, ki se odlikuje po tem, da je direktno iz dvorane razgled po jezeru ter da ima premakljiv steklen strop, ki je bil ob lepem vremenu odprt, tako da so se vršila zborovanja na svežem zraku pod milim nebom. Ravno radi tega pa obstoja pomanjkljivost dvorane, da ni dovolj akustična. Večina zdravnikov, posebno iz oddaljenejših krajev, je prišla na Bled že v petek 7. IX. Predvečer kongresa je bil namenjen predvsem medsebojnemu seznanjenju gostov. Poleg tega se je pozno zvečer po prihodu predsednika dr. Stefanoviča vršila seja širšega odbora. Kongres je otvoril v soboto 8. septembra ob pol enajsti uri predsednik )LD dr. Stefanovič. Prečital je naprej vdanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru, na to pa je pozdravil zastopnike oblastev, goste in zdravnike. Nj. Vel. kralja je zastopal pri otvoritvi kongresa njegov ordo-nančni oficir kapetan I. ki. Jovan Petrovič. Posebno toplega pozdrava so bili deležni zastopniki zdravnikov iz bratskih slovanskih držav. Bolgarske zdravnike so zastopali tajnik bolgarske zdravniške zveze dr. Cipe v, dalje dr. Rosenfeld, dr. Jankov, in g-a dr. Vasiljeva; zvezo čehoslovaških zdravnikov predsednik dr. Kotynek, tajnik dr. Malik in dr. Jesensky; kot poljski delegat pa se je udeležil zborovanja prof. dr. Mogilnicki. V svojem zanimivem uvodnem govoru je predsednik dr. Stefanovič orisal pomen in namen kongresa : zdravje naše vasi, našega podeželje, socialno in zdravstveno zavarovanje najširših plasti naroda ter problem preosno-vanja medicinskega studija so tri glavne točke kongresa. Po uvodnih besedah dr. Stefanoviča je pozdravil kongres — sam toplo pozdravljen — zastopnik čehoslovaških zdravnikov dr. Kotynek, kije naglasil potrebo po tesnejšem sodelovanju čehoslovaških in jugoslovanskih zdravnikov. Za njim je po prisrčnem pozdravu vseh zborovalcev spregovoril bolgarski delegat dr. Cipev, ki je povdarjal, da mora vezati bolgarske in jugoslovanske zdravnike ne samo medicina, ampak tudi srce. Razumniki obeh narodov bodo preko vzajemnih strokovnih interesov najlažje našli pot do tistega globljega duhovnega zbližanja, za katerim težimo. Dalje je pozdravil zborovalce zastopnik poljskih zdravnikov prof dr. Mogilnicki, ki je zlasti naglašal uspehe, dosežene z zamenjavo zdravnikov med slovanskimi državami. Za predstavniki gostov je dobil besedo zdravstv. inspektor banske uprave g. dr. Mayer, ki je pozdravil zborovalce in jim želel popoln uspeh v imenu ministra za socialno politiko in narodno zdravje, v imenu ministra za notranje zadeve in v imenu bana dravske banovine. V kratkem, globoko občutenem govoru je povdarjal veliko poslanstvo, ki je namenjeno zdravniku med narodom. Zdravniški poklic je tako prežet z idealizmom in tako tesno spojen z nesebičnim človekoljubjem, da mora biti vsakdo, ki se posveti temu poklicu, v prvi vrsti človek, poln ljubezni do bližnjega in pripravljen na vse mogoče žrlve za dobrobit onega, ki išče pri njem pomoči in utehe. Samo dober človek more biti dober zdravnik. Tak idealen zdravnik naj bo vsem pred očmi pri reševanju vprašanj materialnega značaja, pri katerem naj jih vodi načelo, „salus aegroti suprema lex medici.“ V imenu prosvetnega ministrstva je pozdravil kongres prosvetni šef prof. Breznik, ki je naglašal potrebo sodelovanja med prosvetnimi delavci in zdravniki. Ljubljanski mestni fizik dr. Rus je izrazil v imenu ljubljanskega župana dr. Puca zborovalcem željo, da bi poleg znanstvenih dobrin ponesli tudi obilico lepih vtisov iz Slovenije. Za Rdeči križ je pozdravil kongres inspektor dr. Wester, ki je naglašal, da naj bi bil vsak zdravnik tudi član te humane institucije. Za Zvezo zdravniških zbornic je v lepih besedah pozdravil kongres predsednik zdravniške zbornice za dravsko banovino dr. Košir. Nadalje so pozdravili zborovalce še sreski načelnik v Radovljici dr. Vrečar, blejski župan Anton Vovk, v imenu blejskih zdravnikov dr. Češarek, prof. dr. Matija Ambrožič pa kot predsednik Združenja jugoslovanskih pediatrov. Pozdravne brzojavke so poslali: Minislrski predsednik Nikola Uzuno-vič, minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Novak, minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič, Zveza poljskih zdravnikov, ljubljanski župt n dr. Puc, predsednik zveze apotekarskih zbornic g. Zimmermann, načelnik sanit. oddelka g. dr. Milanovič in Glavna zveza zdravstvenih zadrug. Po teh pozdravih se je častni predsednik jugoslovanskega zdravniškega društva in predsednik jugoslovanskega odbora Vselovanske zdravniške zveze senator dr. Ivkovič v prisrčnih besedah obrnil na bolgarske, čehoslovaške in poljske delegate z željo, da bi se med nami ne počutili samo kot gostje, marveč kakor pravi bratje. S tem je bil oficielni del otvoritve kongresa zaključen. Po kratkem odmoru so podali društveni odborniki pregled društvenega delovanja v preteklem letu, na kar je dobil odbor na predlog dr. D ere-anija absolutorij. Pri volitvah v novi odbor je bil soglasno izvoljen za ,predsednika dr. Svetislav Stefanovič, za podpredsednika dr. Pavel Ćulumović in dr. Valentin Meršol, zatajnikadr. Župič iz Zagreba in dr. Na u novic iz Beograda, za blagajnika dr. Mi o drago v ič. Nato se je predsednik spomnil umrlih članov v minulem letu, od katerih je posebej omenil sledeče: Dr. Mihajlo Petrovič, prof. kirurgije, Beograd; Or. Fran Jankovič, minister na r., Maribor; Dr. Praunseis Alojzij, zobozdravnik, Ljubljana; Dr. Vladimir Jelovšek, urednik Liječ-ničkega Vijesniku, Zagreb; Dr. Julije Domač, bivši predsednik Zbora in Lekarske komore v Zagrebu; Dr. Aleks. Kuhar, bivši mestni fizik v Zagrebu; Dr. Fedor Heinz, primarij kirurgije v Zagrebu. Udeleženci kongresa so umrlim tovarišem izkazali spoštovanje z vzklikom : Slava jim! Društveni tajnik je na to prečital listo članov Jugoslovanskega narodnega odbora Vseslovanske zdravniške zveze. V odboru so med drugimi iz dravske banovine dr. Rus, dr. Šlajmer, dr. Zalokar in dr. Meršol. Za svoje častne člane je imenovalo Jugoslovansko zdravniško društvo prof. Stroganov-a in Leningrada, prof. Kirov-a iz Sofije, prof. Mogilnickega iz Lodza, dr. Kotynek-a iz Prage, prof. Faurea in Sergent-a iz Pariza, in prof. Szentgyorgyija iz Segedina. Za dopisna člana pa sta bila imenovana dr. Čipev iz Sofije in dr. Malik iz Prage. V članstvo JLD sta bila sprejeta: Društvo jugoslovanskih pediatrov in Zdravniško društvo v Sarajevu. Glede članarine se je določilo, naj posamezna društva vplačajo za vsakega člana po 10 Din na leto. Kot mesto prihodnjega kongresa je bil določen Beograd. Glavni temi bodeta: 1. Rak; 2. Vprašanje bolnic. Med samostojnimi predlogi je treba omeniti predlog odbora, da naj bodoči kongres traja 4 dni in sicer: 1. in 4. dan v plenumu, 2. in 3. dan pa zborovanja sekcij. Predlog je bil sprejet. Po kratkem odmoru se preide na znanstveni del kongresa. Predvsem so bili na programu referati, ki so razpravljali o glavni temi: A. Zdravstvo na deželi. Uvodno predavanje je imel dr. Stefanovič, ki je orisal žalostne zdravstvene razmere po mnogih naših vaseh. Docim so mesta še dokaj dobro preskrbljena z zdravniki in zdravstvenimi zavodi je pa naša vas, zlasti v nekaterih delih države, skoraj brez zdravniške pomoči in to navzlic temu, da se neprestano govori o nadprodukciji zdravnikov. . T Profesor dr. Zalokar je govoril o temi: Porodništvo na deželi. Na-glašal je, da je prvi pogoj za napredek naroda higijena ob rojstvu. Število babic je mnogo premajhno. Jugoslavija ima danes isto število babic kot pred 15 leti, dasi se je prebivalstvo pomnožilo. Da bi se število babic povečalo, bi bilo treba ustanoviti več babiških šol in skrajšati učno dobo. Predavatelj je dalje podal glavne smernice za dosego pravilne higijene ob rojstvu posebno za prebivalstvo na deželi. Zanimivo je bilo predavanje zdravstvenega inšpektorja dr. Lapajneta o „Higijeni kmetske hiše“. V svojem referatu se je poglobil v nepraktičnost in nehigijeničnost današnje kmetske hiše, ki bi se morala v doglednem času do temeljev preurediti. Zelo lepe misli je podal v svojem predavanju dr. Marko Bašič, občinski zdravnik v Vinici: O pospeševanju zdravstva na vasi. Z največjo pozornostjo se sledili udeleženci kongresa izvajanjem dr. Simonovič-a, občinskega zdravnika iz Sombora, ki je v svojem predavanju „Zdravstvo na vasi“ povdarjal, daje nesmiselno in za narodno zdravje škodljivo pospeševati razvoj velikih mest na škodo zdravega in gospodarsko trdnega podeželja. Predavanja so se nadaljevala v nedeljo 9. IX. Prvi je predaval v češkem jeziku dr. Formanek : Skrb za zdravstvo na deželi na Č e h o s 1 o v a š k e m. Direktor Higij. zavoda dr. K. Petrič je na podlagi mnogoletnih izkušenj zavoda podal glavne smernice za izvajanje asanacijskih del na podeželju, ki se posebno v dravski banovini vrše z veliko vnemo. Sledilo je zanimivo predavanje dr. Vaclava Haza iz Prage: Ekonomska misija jugoslovanskega zdravnika. V svojem predavanju „O delu občinskih zdravnikov“ je dr. Sava Vukovič podal glavne smernice za zdravniško delo po kmetskih občinah, dr. Milan Mišič pa se je pečal s splošnimi principi epidemiologije in zatiranja nalezljivih bolezni na deželi. Dr. V. M e r š o 1 je v referatu „Problem difterije na deželi“ ugotovil, da v zadnjih letih število slučajev in smrti vsled difterije pri nas raste, ter je v svrho preprečevanja difterije predlagal potrebne mere. Zelo važno je bilo predavanje šef-zdravnika sanatorija na Golniku dr. R. Neubauerja, ki je povdaril važnost vprašanja tuberkuloze na deželi in omenil najvažnejše smernice protituberkulozne borbe. Dalje so predavali: Dr. V. Fuksa: Higijenske razmere v bilogorskih vaseh. Dr. Edo Fišer: Zdravstvene razmere na dobrovoljskih kolonijah v Podravini. Dr. M. Zelić: Iz higijene ruske vasi. Omeniti je treba važno predavanje dr. Vladimira Vrečka, sre-skega san. referenta iz Ptuja: Pouk o higijeni v osnovni šoli. Polno zanimivosti je bilo predavanje dr. Milenka Berič-a: Zena na vasi in v mestih. B. Proste medicinske teme: Radi projekcij rentgenogramov sta v blejskem kinu predavala: 1. Dr. S. Kadrnka: Napredek v diagnostiki bolezni prebavnih organov s pomočjo rentgenološkega pregleda sluznice. 2. Dr. SI avčo Davidov: Aktualnosti iz zobozdravništva. Zvečer dne 9./IX ob 9. uri je bil v kazinski dvorani banket, katerega je priredila udeležencem kongresa Zdraviliška komisija na Bledu. Banketa se je udeležilo okrog 400 zdravnikov in gostov. Na banketu so govorili: V imenu JLD je prvi govoril dr. St e f a n o vi č, ki je nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, predsedniku čehoslovaške republike Masaryku in predsedniku poljske republike Mošciskemu; dalje so pozdravili udeležence blejski župan g. Vovk, zdravstv. inšpektor dr. Mayer, dr. Kolynek, dr. Cipev, dr.Mogilnicki, dr. Ambročič, dr. Brdlik, dr. Klisič dr. Vu-lovič in dr. Dereani (v latinščini). V ponedeljek 10./IX. so se predavanja nadaljevala. Predavali so:v 1. Dr. Ljub. Zivkovič: Patologija pokončnega človeka civilizacij e. 2. Dr. B. Berger: Bolezni ust in zob z ozirom na organe in splošne bolezni. 3. Pro f. Stein (Dunaj) : Novejša naziranja v vprašanju f o-kalne infekcije. 4. Dr. M. Zelič: Sredstva proti s po če tj u v cilju omejevanja porodov. V daljšem predavanju je predavatelj povdarjal, da so vsa sredstva proti spočetju nesigurna in za ženski organizem škodljiva, zato bi se ne smela prodajati niti priporočati v dnevnem časopisju. 5. Dr. Svet. Stefanovič: Problemi medicinskega pouka. Predavanje je bilo globoko zasnovano, samo škoda, da se ni mogla razvili obširnejša debata radi pomanjkanja časa. Popoldne je referiral dr. Klišič o temi: Spremembe v zakonu o bolnicah. O tem predmetu se je vodila daljša debata. Važnejši zaključki so bili pozneje sprejeti v resoluciji. O zdravniškem sindikatu je referiral dr. Ku s ku ti s. Povdarjal je posebno važnost zdravniške sindikalne zadruge, ki ima za cilj medsebojno pomoč v slučaju nezaposlenosti, iznemoglosti in invalidnosti. To je treba ločiti od sanitetne kreditne zadruge, v kateri so lahko člani tudi nezdravniki. Dr. Miroslav Slezinger je govoril o temi: Splošno zavarovanje prebivalstva. Predlagal je, da naj bode zavarovanje obvezno za vse osebe od 16 do 65 leta in podal podroben načrt v ta namen. Kongres je sklenil, naj se načrt odstopi Ministrstvu za socialno pol. in narodno zdravje, da ga prouči in skliče anketo zastopnikov raznih uradov in organizacij, ki so na tem vprašanju zainteresirane, da o njem razpravljajo in sklepajo. Nato so bile sprejete sledeče resolucije: /. Na podlagi mnogoštevilnih referatov o glavni temi kongresa: Zdravstvo na deželi smatra Jugoslovansko zdravniško društvo za potrebno: 1. Da se skrb za zdravstvo na deželi sprejme v program državne politike. Za podlago naj služi gospodarska zaščita kmetskega prebivalstva. Predvsem naj se izvaja zaščita mater in otrok na kmetih. Potrebno je, da se vsaj v treh letih izvede zakon o zdravstvenih občinah po celi državi in tudi po kmetskih občinah nameste zdravniki. 2. Kot temelj zdravstvene kulture na kmetih naj se vzame družina. 3. Naj se zagotovi obvezna zaščita zapuščenih otrok, brez obzira na zakonsko stanje staršev. 4. Ustanavljajo naj se dispanzerji za tuberkulozo in za zaščito mater in otrok, zgradijo v oddaljenih krajih male bolnišnice in zdravstveni domovi. Da se ta program izvede, naj se izvrši sledeče: a) Pri Ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje naj se ustanovi poseben oddelek za zdravstveni napredek podeželja s posebnim odsekom za zaščito mater in otrok. b) V vseh banovinskih središčih naj se ustanove zdravstveni odbori, v katerih naj bodo zdravniki in zastopniki prosvetnih in drugih ustanov, ki naj se brigajo za to, da se ta program izvrši. c) Zdravniki, ki hočejo stopiti v državno službo, morajo biti pred tem vsaj dve leti zdravniki na deželi ali v banovinski službi. Ta služba se jim mora pri vstopu v drž. službo računati za napredovanje in penzijo. d) Naj se ustanove nove in razširijo dosedanje šole za pomožno sanitetno osobje, tako za zaščitne sestre, za babice, bolničarje itd. Upravniki vseh teh ustanov morajo biti zdravniki. e) V gradbeni zakon naj se sprejme odredba o zgradbi kmetskih hiš, v komisije za dovoljenje in nadzor hiš pa dodele poleg drugih zastopnikov oblasti tudi zdravniki. f) Za izvajanje navedenega programa naj se ustanovi poseben fond socialne zaščite. V ta fond bi spadal poleg drugih davščin in doprinosov tudi obstoječi davek na samce, ali poleg tega naj se obdavčijo tudi družine, ki nimajo svojih ali adoptiranih otrok. II. Medicinski pouk. Kongres ¡e pooblastil Izvršni odbor JLD, da izdela svoj načrt uredbe o medicinskem pouku v smislu resolucije lanskega kongresa in da ga na sledečem kongresu da na dnevni red. III. Glede sredstev proti spočetju in za kontrolo rojstev-kongres zahteva, da se prepove prosta prodaja takih sredstev. Ravnotako naj se prepove publikacija popularnih spisov o teh sredstvih kakor tudi inseratov. IV Glede zakona o bolnišnicah kongres zahteva: 1. Da se izvrši popolna administrativna ločitev klinik od državnih bolnišnic. 2. Da oddelki v bolnišnicah ne smejo imeti več kot 60-100 postelj. 3. Da se zdravnikom volonterjem prizna čas, ki ga prebijejo v bolnišnicah, za napredovanje in penzijo, ako pozneje stopijo v državno ali banovinsko službo, ter da se jim ta leta štejejo za specializacijo in konkurs. 4. Da se vsem zdravnikom, ki so državni uradniki, prizna stalnost v službi. Za popolno penzijo naj se jim prizna 30-letna služba. 5. Ministrstvo soc. politike in narodnega zdravja naj osnuje fond za zgradbo bolnišnice za zdravljenje in proučevanje raka v Beogradu. V. Resolucija občinskih zdravnikov. 1. Zahteva se, da se tekom prihodnjega leta popolnoma izvede zakon o zdravstvenih občinah. 2. Ministrstvo za notranje zadeve naj zapove vsem občinam, da se pri določanju položaja, dohodkov etc. občinskih zdravnikov vse občine ravnajo po zakonu o občinah, pa zakonu o zdravstvenih občinah in finančnem zakonu od l. 1927/28. 3. zdravniki v občinski in mestni službi naj napredujejo po grupah kakor zdravniki v drž. službi. 4. Sefi oddelkov za socialno in zdravstveno skrb po mestnih občinah naj bodo zdravniki. Resolucij a Zveze jugoslovanskih stomatoloških društev Kongres zahteva: 1. Da se v novem zakonu o zdravnikih jasno označi, da zobozdravniki spadajo pod pojem zakona o specialistih in da se izločijo iz zakona o specialistih za bolezni ust in zobovja ter zobnih tehnikov, ker Jugoslovansko zdravniško društvo nikakor ne more vrištati na to, da se posamezne medicinske stroke razpravljajo z nezdravniki in izven zakona o zdravnikih. 2. Ministrstvo soc. politike in nar. zdravja naj objavi vsem društvom in ustanovam, da je dogovor za zdravljenje ust in zobovja svojih članov dovoljen samo s specialisti zobozdravniki, ker edino oni imajo pravico na vse zdravljenje v ustih. 3. Zahteva se, da Ministrstvo strogo pazi, da se redno izvršuje ona določba v zakonu, ki pravi: „Dentistom in dentistom-tehnikom prepove-je dana vsaka krvava operacija v ustih razen izdiranja zob.“ Pod krvavo operacijo se razume vsako prekinjenje tkiva, torej tudi vsaka injekcija v svrho anestezije ali s kakšnim drugim namenom, ekstrakcija pulpe, zdravljenje pulpe, incizije, ekscizije na zobnem mesu itd. Podrejeni organi naj izvedejo kontrolo v delavnicah dentistov tehnikov in naj zaplenijo ves tozadevni instrumentarij. Pri ponovnem prestopku proti zcikonu naj postopajo po onem paragrafu zakona, ki predvideva kazni radi kršitve zakonskih predpisov. 4. V zadnjem času se krivo tolmači in zloupotrebljava izraz ordinacija, pod katerim se od nekdaj razume samo delo zdravnikov, ne pa delavnica kakšnega laika. Zato prosimo Ministra za soc. pol. in nar. zdravje, naj odredi, da podrejeni organi strogo pazijo na to, da se ne bi izraz ordinacija uporabljaj tudi za prostore, v katerih delajo zobni tehniki in dentisti. 5. V novi zakon o zdravnikih naj se sprejme tudi odredba o ustanavljanju obrambnega sodišča pri zdravniških zbornicah. Po sprejetju resolucij je predsednik dr. Stefanovič ob 19, uri zaključil kongres. Istočasno s kongresom JLD se je vršil na Bledu I. Pediatri j ski kongres, kateremu je predsedoval p r o f. dr. A m b r o ž i č. Na kongresu je bilo mnogo zanimivih predavanj, le škoda, da se jih mnogi zdravniki, ki so morali sodelovati pri kongresu JLD ali v sekcijah, niso mogli udeležiti. Poleg tega so za čas kongresa zborovali zobozdravniki, blagajniški zdravniki, bolniški in občinski zdravniki. Dalje se je vršilo zborovanje Zveze zdravniških zbornic, ki je prineslo važne zaključke. Kongres JLD je v vsakem oziru dobro uspel. Bil je velik po važnosti glavne teme in po številu udeležencev. Udeleženci so odnesli najlepše vtise tako o kongresu kakor še posebno o lepotah Bleda in okolice, k čemur je mnogo pomagalo lepo vreme prva dva dneva kongresa. Zadnji dan kongresa pa je lil dež, ki je na drugi strani pripomogel k živahnejšemu delu na samem kongresu, ker se ga je udeleževalo veliko zdravnikov, ki bi bili sicer odšli na izlete. Od zdravnikov drugih držav, zastopnikov Bolgarov, Cehoslovakov in Poljakov smo dobili izjave, da se na Bledu počutijo kakor doma in da so nad vse zadovoljni. Da je kongres mogel tako dobro uspeti, je pripomogla mnogo vsestranska pomoč in podpora Zdraviliške komisije na Bledu z županom g. Vovkom na čelu in ravnateljem g. Lettis-om. Ravnotako je treba izreči vse priznanje hotelirju g. Kendi za vso uslužnost ves čas kongresa. Omenili je treba tudi vsestransko pomoč blejskih zdravnikov, kakor tudi izreči zahva'o drugim činiteljem, ki so dali na razpolago dvorane za zborovanje sekcij ali drugače pomagali. In tako ni čudno, da so udeleženci kongresa pri odhodu rekli ne samo zbogom, ampak na svidenje še večkrat na našem Bledu. Dr. V. Meršol. IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV Medicinski pregled — decembar 1934. Prof. dr. D. Antič : O dijagnostičkoj vrednosti anamneze. — U novije vreme sve se manje poklanja pažnja anamnezi, oslanjajući se jedino na tekovine današnje tehnike. Pisac iznosi važnost anamneze i želju da se ovoj pokloni veča pažnja, jer nam ona mnogo više koristi pri stavljenju diagnoze, nego što se to, izgleda, misli. Dr. Gostimirović i dr. Miranda: Biološka studija sistomenzina. — Iz corpus luteuma su Seiiz, Wintz i Fingerhut izolovali luteolipoid, koji ima tu sposobnost, da kod žena, koje boluju od genitalnih krvarenja benignog karaktera, hemostiptički dejstvuje. Autori su pravili probe na životinjama i došli su do sledečih rezultata: luteolipoid (sistomensin) ne dovodi do trajnog izlečenja kod svih genitalnih krvarenja kod žena, već samo kod jednog dela, te bi trebalo pokušati sa jačim dozama tretirati neizlečene, da bi se videlo dali bi tada bilo podpunog uspeha. Dr. Radojevič: O anatomskim uzrocima češće pojave varikokele na levoj strani. — Postoje mnoge teorije za objašnjenje ovoga pitanja, koje, po piscu, nikako ne mogu zadovoljiti. Za to autor daje sledeče objašnjenje: da bi se stvorila variko-kela, potrebna je predispozicija samog organizma u tom smislu i drugo, što je variko-kela skoro uvek na levoj strani, leži uzrok u topografsko-analomskc m odnosu, a naročilo prisustvo reno-azigo-renalnog luka koji katkad otežava oticaj krvi iz leve sper-matične vene. Dr. M. Valjavec : 3 uzrocima rahitizma. — M. G. NOVE KNJIGE Dr. Ivan Matko: Higijena in oko. Ljubljana 1934. Banovinska zaloga šolskih knjig. G. Dr. Matko je obogatel naše pičlo medicinsko slovstvo z novo knjigo. V predgovoru pripominja, da je to le del knjige o celotni šolski higijeni, ki bo v doglednem času izšla izpod njegovega peresa. Obdelal je v njej anatomijo in fiziologijo očesa, optiko, anomalije v refrakciji in kratko patologijo. Obširneje se peča s kratkovidnostjo in njeno profilakso. Knjige sem se lotil z veseljem in neko radovednostjo, žil sem jo razočaran odložil. Našel sem v nji toliko iudi bistvenih pogrešk, da je prav, če g. pisatelja nanje opozorim. Najprej nekaj pripomb k terminologiji. „Die hintere Kammer* se pravi po naše „zadešni“, ne .zadnji* prekat. Prekata sta dva, oba pred lečo. Prostor, ki je napolnjen s steklovino, ni prekat. Zonula Zionii imenuje avtor enkrat vesilo, drugič žarno ploščico, corpus ciliare pa enkrat žarno telo, drugič žarkovno elo. To moli, in razun tega označbe niso ločne. Mislim, da se nam latinskih tujk ni treba tako zelo otepali. Vidni škrlat imenujmo rajši škrlatovino. Izraz vidnik za vidni živec je nov in se mi ne zdi primeren, ravno tako ne vidni-kovo niije za „Sehr.ervenfasem.* Faser ni nit, temveč vlakno. Chiasma imenuje enkrat križ, drugi: presečišče. Tracius oplicus imenuje nerimerno vidnikovo snopje, „Sehbahn“ pa vidno žarkovje. Označba obkrajni za temporalni in srednji za medijalni se mi ne zdi srečna. Izraz škripcev trnek (trochlea) je kar nemogoč. S strelno osjo hoče pisatelj izraziti sagitalni premer zrkla. Os je (neskončna) pre* mica, premer pa je (na obeh koncih omejena) daljica. Na drugem mestu imenuje avtor ta premer vidino os, kar je čisto napak. Tudi ne more biti „os prekratka.“ Os je premica, ne kratka ne dolga, temveč neskončna. Meibomove žleze niso znojnice, temveč lojnice. Za saccus conjunctivae ne vem dobrega izraze, a izraz žepiček ni dober. Demi-nutivum od žep je žepek. Na drugem mestu imenuje saccus vrečico. Namesto strop očnice bi se boljše reklo svod ali obok. Črti, ki tvorita zorni kot, ne gresta skozi križišče očesa, temveč skozi žarišče ali gorišče njegovega optičnega aparata. Delitev kratkovidnosti v srednje hudo in zelo hudo obliko ni dobra. Boljše je taka srednje in taka višje stopnje. Metastazam vendar ne moremo reči odlenki! Izraza prekrvavljen za hiperemičen ne odobravam. Flikten, infiltrafov in čirov na veznici in roženici ne kaže imenovati mozolčke in mehurje, To je malo preveč po domače. Pri Irahomu berem, da sličijo zrnca žabjim krakom! „Ausgedehnte Narben“ niso razširjene, temveč obsežne brazgotine. Izraz veka (Lid) se je udomačil in bo najbrž ostal. V svoji terminologiji (Liječ. Vjes. 1920.) sem rabil za „Lid“ trepalnico, za „Wimper“ pa vejico. Ker pravijo tudi naši sosedje veka, izgleda, da bo ludi pri nas prišla v rabo. K obdelavi snovi pripomnim sledeče Zdi se mi odveč, da obravnava knjiga, namenjena lajikom, histologijo mrežnice. Pri opisu funkcije očesnih mišic bi se reklo pravilnejše, da preme mišice sukajo, obračajo zrklo, poševni mišici pa ga vrlila okoli sagltalne osi. Definicija za zorno polje ni pravilna, ker zorne osi ne moremo fiksirali. Velikost in oblika zornega polja pa tudi pri zdravih očeh ni vedno enaka in je odvisna od anatomskih prilik okolice, obrvi, nosu itd. Poglavje o akomodaciji ni jasno. Pogrešam primerjave s fotografičnim aparatom. Dandanes že vsakdo fotografira in večina amaterjev, vsaj iz srednjih šol, pozna dobro optični ustroj eparala. Primerjava z zrklom bi se dala izpeljati prav nazorno. Pojma bližišče in daljišče nista dovoli jasno definirana. Da ima normalno oko bližišče pri 10—12 cm, ni res. Lega bhžišča normalnega očesa je odvisna od staro>ti. Tud: ni res, da je bližišče kratkovidnega očesa 5—8 cm. Tudi lega bližišča kratkovidnega očesa je podvržena starostnim spremembam leče. Pojma akomodacijski obseg (drugič „okoliš“) in akomodacijska širina ne bodeta nikomur jasna. Akomodacija je pri gledanju na daljavo nepotrebna le pri normalnem in kratkovidnem očesu, ne pa tudi pri daljnovidnem. Kratkovidno oko ne potrebuje akomodacije pri delovni (ne „zorni*) razdalji. A lo velja samo za kratkovidno oko, ki ima daljišče v delovni razdalji, za nižjo kratkovidnost pa ne. Proti številkam o gibanju kratkovidnosti na ljubljanskih srednjih šolah, ki jih navaja pisatelj po dr. Bassinu, imam zelo tehtne pomisleke. Kdor dosti dela z refrakcijo pri mladini, ve, kako pogost je spasmus akomodacije. Kratkovidnost izgleda dostikrat višja kot je v resnici, oziroma je sploh ni, kjer izgleda, da je. Tudi to se zgodi, da najdemo kratkovidnost, kjer je oko v resnici daljnovidno. Pravilne številke o razširjenosti in stopnjah kratkovidnosti na šolah (pri mladini) je mogoča dobiti le, če se preiskuje pri umetno ohromeli akomodaciji. Tega pa dr.B. ni delal in zato njegovi rezultati niso pravilni. Tudi njegova event. nadaljna cpazovanja o porasti kratkovidnosti ne bodo pravilna, ker bodo slonela na napačni podlagi. Taka pomankljiva dognanja zato ne spadajo v knjigo, ki hoče biti tudi znanstvena. Med svarilnimi znaki kratkovidnosti navaja avtor tudi vnetje zrkel in prekomerno solzenje. Oboje mi je neznano. Izraz vnetje zrkla vrh tega ne pove nič in ni znanstven. „Kratkovidni vidi slabo predmete tudi v bližini in si napenja oči, da bi bolje videl“, piše pisatelj. Oči napenjati ne pomeni nič. Kratkovidni napenja orbikularno mišico (mežika), da pripre zenico in dobi tako ostrejšo sliko. Akomodacijske mišice n. pr. pa ne napenja, ker bi potem še slabše videl. Da bi se kratkovidno oko že nazunaj dalo spoznati po mežikanju, široki zenici in izbuljenosii, tega bi g. pisatelj lajiku ne bil smel napisati. Pri kratkovidnih zorno polje ni zmanjšano. „Pri najvišjih stopnjah kratkovidnosti se doseže zorna razdalja (razdalja jasnega vida) še le, ako se približajo oči predmetom na 5 cm“, bi se glasilo pravilno: ako se predmet približa do daljišča (ne baš na 5 cm). V točki 43. priporoča avtor krepitev očesnih mišic; priporoča jih zlasti kratkovidnim, „kajti naočniki oproščajo mišice naravne funkcije in jih zaradi tega slabe.“ Res je nasprotno: očali prisilijo akomodacijsko mišico kratkovidnega, da normalno dela. Ta trditev bo vrh tega rodila med lajiki nasprotnike očal in bo zato v kvar prizadevanju očesnih zdravnikov. Vaje, ki jih predlaga za okrepilev, so odveč. Očesne mišice, gibalne kot akomodacijske, so ves božji dan „na nogah* in bi se „čezurnemu“ delu uprle. istega mnenja sem o umivanju oči s hladno ali mlačno vodo in masažo večkrat na dan. Nikar ne priporočajte stvari, ki jih nihče delal ne bo, kvečjemu kak penzionistl Pa še to: vse ni dobro za vsakogar. „Izravnava kratkovidnosti mora biti popolna“ (točka 45). Tako kategorično to ni. V gotovih primerih je treba postopati drugače. Kakor kratkovidnega, tako lajik tudi daljnovidnega očesa ne bo mogel spoznati že na zunaj po manjši obliki, plitvejšem prekatu, ožji zenici itd. Smelo trdim, da ne bo spoznal nobeden lajik — pa naj je prebral še toliko takih in podobnih knjig — kateri od dveh prekatov je (in vivo) globlji. Tak pouk ne spada v knjigo za lajike in bo le pomagal vzgajati tisto zoperno sorlo bolnikov, ki vse bolje ve kot zdravnik. Naštevanja različnih vrst astigmatizma lajik ne bo razumel. Poglavje bi bilo lahko izpadlo krajše. Zadostovalo bi popolnoma, če bi pisatelj nazorno razložil pojem astigmatizma vobče. Pri sestavljenem astigmatizmu ni oko v enem meridijanu daljnovidno, v drugem pa slabovidno, temveč v obeh meridijanih daljnovidno ali kratkovidno, le v različni meri. Astigmatizem se določa danes z oftalmometrom in ne s keratoskopom. Pri pouku o motnjah svetlobnega čuta bi se bil g. pisatelj rajši omejil samo na opis takozvane idiopatične hemeralopije (kurje slepote). O njej res velja, da je njena prognoza dobra, o drugih vrstah pa ne. Nasveta škilečim (str. 201) „naj gledajo na predmete, ki so najmanj 9 m oddaljeni od očesa. Kajii daljnovidno oko more še na to daljavo ekomodirati, kar zmore človek z normalnim vidom le na razdaljo 6 m“, ne bo nihče razumel, jaz ga fudi ne. Pisateljevo stališče, naj se škilavega otroka ne operira pred 12. letom, ni pravilno. Dandanes stremimo za tem, da otroka po možnosti operiramo pred šolsko dobo. V poglavju o preiskavi vidne ostrosti je avtor napravil hudo pogreško. Steklo, s katerim se vidi najbolje, n i korekcijsko. K poglavjem o očesni patologiji imam te-le pripombe: Ječmenček ni prav nedolžna bolezen in ne brez nadaljnih posledic. Blepharitis squamosa et seborrhoica imenuje avtor običajno vnetje roba vek in svetuje odstranitev trepalk s koreninami. Oboje, izraz običajno vnetje in zdravljenje z odstranitvijo vejic, je pogrešno. Poglavja XIII—XVII bi lahko izostala, alt bi se k večjem prav na kratko obdelala. Obolenj mrežnice, žilnice in vidnega živca lajiku pač ne morete raztolmačiti. Osobito je poglavje o gliomu (živčnjak!) odveč. Nasvet, naj se prt insolaciji kapa v oči kokain, je poceni in kvaren. XX. in XXI. poglavje, ki obrovnavata običajni in zrnati kalar in trahom, sta nejasna Diferencialna diagnoza med trahomom in folikularnim katarjem je celo za strokovnjaka često težka in pri prvi preiskavi dostikrat nemogoča. Zato ni prav, da se v knjigi opisuje lajiku klinične znake. Navadno se dogaja, da se diagnosticira (od zoravnikovl) trahom tam, kjer ga ni. Bojim se, da bo lajik, ki bo z zanimanjem prebiral knjigo, „imel“ kmalu trahom. Jaz bi opis folikularnega katarja izpustil in omenil rajši pri opisu trahoma, da eksistirajo trahomu podobna obolenja, ki pa jih more pravilno ločiti le strokovnjak. K tej stvari še nekaj popravkov: „običajno“ vnetje veznice ni kužno in ne prenosno. Po opisu sodim namreč, da misli pisatelj conjunct, simplex. Če pa je menil opisati conjunct. catarrh., povzročeno od mikroorganizmov, tedaj pa ne bi bil smel napisati, da bolezen „nahajamo pri kmetih in voznikih“. K XXII. odstavku pripominjam, da je odveč, če se zahteva, da se mora otroka s kapavico in davico veznic izločiti od obiska šole. Vsled težkih bolezenskih znakov se taki otroci sami „izločijo“, še predno je diagnoza postavljena. Razen tega sla obe obolenji v šolski dobi prava redkost. : Naslednje poglavje o poškodbah bi bil g. avtor prav brez škode lahko omejil na tujke v veznici in roženici. O ostalih poškodbah bi zadostovalo, da bi zabičil poškodovancem in učiteljem, da poškodovanega takoj pregleda strokovni zdravnik. Odveč je zlasti preveliko polaganje važnosti na poškodbo s tintnim svinčnikom, ki je redka in le izjemoma tako resna, kot jo opisuje avtor v nekem primeru. Prav je, da se v knjigi opozarja učitelje in stariše na važnost izbire poklica pri slabovidnih. Ne strinjam pa se z naštevanjem vseh mogočih in nemogočih poklicev. Kajti poklicev kot n. pr. gosposki kočijaž, izdelovatelj stezmkov, jahač, pahljačar, predstojnik kovnice, suknostrižec, zlatorezec, izdelovatelj smodk, odvozač (?j, strižec ovac, šofar, pri nas dandanes ni več. Imajo jih mogoče še Nemci, a še ti nekatere od teh le še v slovarjih, Te opazke k novi knjigi so se mi zdele potrebne. Odstavkov ö higijeni se 'namenoma nisem dotaknil. ■' y,; f t,: Knjiga ima lep in razločen tisk, risbe in slike, ki so deloma barvane, so dobro izpadle, posrečene in nazorne. Nekaj tiskovnih napak bo čitatelj lahko sam našel in popravil. G. pisatelj je z veliko marljivostjo zbral potrebno gradivo in gotovo z ljubeznijo spisal knjigo. Pozna pa se delu, da ga je spisal zdravnik, ki v shoki ni podkovan in nima/ lastnih izkušenj. Predno pride knjiga v rabo na šolah, je na vsak način potrebno, da se iz nje odstranijo vsaj načelne napake. Škoda je, da pisatelj ni dal svojega dela pred tiskom kakemu strokovnemu zdravniku na vpogled. Ne konec knjige bi spadala literatura, iz katere je pisatelj črpal. Dr. L. Ješe; Priv. doc. F. Mandel: Theorie und Praxis der Krebskrankheit. — Založba W. Maudrich Wien IX. — je izdala 1. 1932. za praktičarja prepotrebno monografijo o rakastih obolenjih. — Jasno in brez vsakih hipotez nam referira autor, kar sta dognali klinika in experimenfalna patologija do najnovejših časov, tako da služi knjiga v najboljšo informacijo tudi medicincem in takim gg. kolegom, ki si želijo razbis'riti in poglobiti znanje tudi na tem važnem polju človeške patologije in terapije. — V splošnem delu se prav pregledno vrstijo članki o statističnem in socijalnem problemu te bolezni, kakor tudi o teorijah nastanka raka, o zdravljenju po operaciji (Nachbehandlung) in končno še o recidivih in metastazah. — V specijalnem delu je zelo pregledno podana razdelitev po organih in povsod izčrpno obdelana patognostika, diagnostika in diferencijalna diagnostika. Prognoslika in metoda izbora zdravljenja vsakovrstnih form raka sta razvidni še posebej iz specijalne tabele (oag.37). Vsako poglavje je kratko, jedernato in izredno poučno. Pohvaliti je treba tudi tekoč in lahko umljiv slog, kakor tudi dober tisk na prvovrstnem papirju. Vrednost knjige povečuje naposled še 28 instruktivnih slik. Knjiga stane RM. 8,— in jo toplo priporočam vsem zainteresirani kolegom, predvsem pa bolnicam. Dr. Jos. Cholewa Dr. josef Siegl: Bauchschmerzen im Kindesalter. — Archiv f. Kinderheilkunde, Verlag Ferdinand Enke, Stuttgart 1933, broš. RM 3.S0. Otroški zdravnik obravnava trebušne bolečine v otroški dobi s stališča praktičnega zdravnika, podaja pregled o simptomato-logiji in semiotiki tega poglavja otroške patologije. Čeprav ie preiskava trebuha pri otroku nekoliko lažja, ker ne pride v pošiev toliko bolezni kakor pri odrasli osebi, je vendar zelo otežkočena radi otrokovega odpora in — ker ni zanesljivih subjektivnih navedb — tolmačenje simptomov skrajno nesigurno. Avtor razlikuje 3 velike skupine trebušnih bolečin: I. pri obolenjih v trebuhu. II. pri obolenjih izven trebuha III. neurogene trebušne bolečine, kakor na primer recidivirajoče popkovne kolike, kjer ni organskega izvida. Simpatično je povdarjanje konkretnih simptomov, kakor jih lahko opazuje vsak zdrav, nik, ne da bi pozabil na njih znanstveno razlago; tudi v tehniki preiskave se je omejil na to, kar je vsakemu zdravniku dostopno. Važna je opazka, da manjkajo refleksi trebušne stene v vsakem primeru akutno vnetljivega procesa v trebuhu (ampak tudi pri furunkulozi trebušne stene) in sicer odgovarjajoči lokalizaciji ognjišča n. pr. pri apendicitidi obojestransko. Skratka dober pregled in analiza poedinih simptomov v tem sicer zelo nepreglednem in samotanem poglavju — a nič bistveno novega. V. StaCul Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana Miklošičeva cesta 16 ' Telefon 31-33 priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosti, kakor tudi druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku* navedene meoicinske knjige in časopise dobavlja najhitreje. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolje dajemo vse informacije in nasvete glede knijg. Ne naročajte pri inozemskih tvrdkah in potnikih, temveč vedno le pii domači tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti. 11 ¡II IH— mul DROBNE NOVICE j lil Rockfellerjeva ustanova je v letu 1933 izdala še 9.890.000 amer. dolarjev za dobrodelne, večinoma zdravstvene namene. To je sicer precej manj kot prejšnja leta, toda še vedno ogromna vsota, od katere odpade več kot en milijon na medicinska raziskovanja. Začetkom 1933 je bilo v Sovjetski Rusiji 76.000 zdravnikov. To število je seveda mnogo premajhno za ogromno deželo. Zalo je vlada sklenila, da se mora število dijakov, ki se posvetijo medicini, povečati na 103.000 do leta 1937 (leta 1928 26.000). Posebno hočejo pridobiti za ta študij moške, medtem ko pripada že sedaj 74% vseh medicincev nežnemu spolu. Obenem pa hoče vlada podaljšati študij medicine od 2 in pol na 5 let. Slavni prof. Röntgen je svoj vsakoletni dopust večinoma preživljal v Engadinu. Občina Ponlresina je učenjaku na čast imenovala najlepše sprehajališče „Röntgenovo pot.“ Tam je sedaj nemška Röntgenova družba postavila spominsko ploščo enemu največjih raziskovalcev vseh časov. Tvrdka Siemens in Halske je izdelala merilo za šume, ki dovoljuje popolnoma objektivno, od vseh subjektivnih vtisov neodvisno merjenje šumov. Visoka duhovščina anglikanske cerkve v Angliji se je pred kratkim zelo energično izjavila proti kontroli porodov. Birminghamski škof je celó zahteval, da bi morali biti v vsakem zakonu vsaj 4 otroci. Čisto drugače v Ameriki, kjer so protestantski duhovniki s precejšnjo večino glasovali za kontrolo porodov. V Zedinjenih državah štejejo letno 1 do 2 milijona splavov, pri čemer izgubi svoje življenje 15.000 do 30.000 mater. (Miinchn. med. Wchschft.) Dne 1. decembra 1934 so v Rimu slovesno otvorili Istituto Mussolini, ki ima zavod za raziskavanje tbc. in obenem najmodernejšo kliniko za to bolezen s 1.400 posteljami. V Italiji so v proslulih Pontinskih močvirjih delali poskuse z novim sredstvom za iztrebljenje Anopheles. Sredstvo so imenuje „Antilarval“ in ga pridobijo iz starega obrabljenega olja od strojev in avtomobilov. Poskusi so baje dali popolnoma zadovoljiv rezultat. Cena tega sredstva je zelo nizka. Tudi v Mesianu pri Trentu so pred kratkim otvorili zdravilišče za bolne na pljučih z 200 posteljami. Neki angleški zdravnik je sporočil listu „British medical Journal“ primer superfe-tacije: Neka multípara je baje rodila s presledkom 56 dni dva popolnoma normalno razvite, zdrava otroka. Na Ceylonu je v zadnjem času zahtevala malarija, ki je nastopila v obliki hude epidemije, 3000 žrtev, med temi posebno mnogo malih otrok. Univerzitetna klinika v Kumamotu (japonska) je postala žrtev požara, ki jo je /popolnoma vpepelil. Škoda znaša 5 mil. Yertöv. Umrli : Dr. Vin ro Gregorič v Novem mestu. Slava njegovemu spominu. Na Dunaju znameniti ortoped prof' Hans Lorenz. V Lausanni v starosti 75 let znani kirurg Cézar Roux. V Heidelbergu anatom prof. K a 11 i u s s. V Hallu a. S. eden največjih nemških fiizeologov K. H. B 1 ü m e 1. Medicinska fakulteta na Dunaju priredi od 11. do 24. febr. t. 1. svoj 54. nadaljevalni tečaj, ki bo veljal „otroškim boleznim s posebnim ozirom na terapijo“. Informacije deje: Kursbüro, Wien IX. Alserstr. 4. Popravki: V spominih na svetovnovno vojno: sir. 655 : vrsta 10 odop. — mesto : „izstrelki topov i z aeroplanov“ čitaj : topov i n aero-planov (jedna napačna črka je napravila nesmisel, — aeroplani nimajo topov). — str. 658: vrsta 17. mesto: prof. Škrbinom — čitaj Skrbinškom. — Gospod urednik je (res okorno besedo) spoprijatil premenil v sprijaznil. A to ni isto. Prijazen sem bil z vsakim in z nobenim skregan, torej se nisem sprijaznil, — pač pa sem z marsikom postal prijatelj. — * • * Znani preparat tvrdke Miškovič & Komp. se imenuje Skalin in ne Skalim, kakor ga je tiskarski škrat v inseratnem delu našega lista krstil. VII. talil mn m' uiunuii uhu n lil lililí lil Hilli Hilli lililí IZ UREDNIŠTVA II ¡lililí II lllllllllll 1 lili «»lililí 1 IlllUlilll! lil lililí lllllllllll ¡lili Hill lil Hill llillllllllllll II I!lllllllll!!llillllllllll!l lililí III Hilli VII. letnik Z. V. je začel. Smer in cilj lista ostaneta nespremenjena. Pri tem računamo na nadaljno naklonjenost vseh gg. tovarišev in na njih sodelovanje v še širšem obsegu. Preželi z optimizmom, ki ga upravičuje dosedanji razvoj lista, upamo, da nam bo letos mogoče uresničiti marsikateri načrt, ki je bil dosedaj neizvedljiv. Še vedno iščemo sodelavcev zlasti za stanovsko in socialno-higiensko rubriko Zdravn. Vestnika. Tudi gmotno stanje lista čaka še na nujno potrebno ureditev. Do tedaj pa bomo še vedno navezani na dobro voljo in uvidevnost naših čitateljev, predvsem gg. kolegov». Urednik * • • Evgenika Mesto rubrike „Iz Evgenike“ bo izhajala od februarja t. 1. dalje v dvomesečnih presledkih „Evgenika“, nova priloga Zdravn. Vestnika, pod uredništvom priv. doc. dr. Božo Škerlja. To prilogo bodo lahko naročevali tudi nezdravniki za malenkostno naročnino din 20.— za celo leto. Gg. tovariše in druge čitatelje Zdravn. Vestnika prosimo, da na „Evgeniko“ opozarjajo interesente iz krogov razumništva, predvsem pa, da sami krepko sodelujejo. Urednik. * * Navodila gg. sodelavcem. 1. Rokopisi naj bodo čitljivo pisani, če le mogoče na stroju, vedno pa brezpogojno enostransko. 2. Z. V. je bolj kot drugi listi prisiljen k največji varčnosti. Zato bomo v bodoče morali odkloniti objavo vseh predolgih člankov, razen če prinašajo res važne izsledke. 3. Tudi naj večji listi odklanjajo preobsežne tabele in slike. Plačilo za klišeje prevzame pisec sam, razen ako se je z urednikom v posebnem slučaju drugače dogovoril. Slike, skice in diagrami morajo biti narisani s tušem ali brezhibno f oto gr afična reproducirani. 4. Znanstvena poštenost zahteva, da navede pisec na koncu članka medicinsko slovstvo, iz katerega je črpal. Rezime v kakem svetovnem jeziku pa dvigne ugled članka in lista. 5. Korekture bo v bodoče ptejel avtor sam s prošnjo, da jih nemudoma, to je n a j-kasneje v 48 urah vrne, sicer bi se jih ne moglo vpoštevati. Kdor ne zna korigirati — tudi to se je treba naučili — naj prosi uredništvo, da prevzame korekture. 6. Uredništvo bo bolj kot doslej gledalo na brezhiben jezik in enotnost tehničnih izrazov in bo vse nepotrebne tujke brez nadaljnjega črtalo. 7. Posebne odtiske dobijo gg. avtorji samo, ako to željo najkasneje do korekture sporočijo upravi Z. V. 10 posebnih odtiskov lahko vsak avtor dobi brezplačno, za ceno večjega števila naj pravočasno vpraša. 8. DeV, ki so bila že objavljena drugod, ne sprejmemo. Uredništvo. • • Za tiskovni sklad Zdravn. Vestnika so prispevali; Din 150,— : Dr. Iv. Eržen — Kranj; po din 100.— : Dr. J. Cholewa — Brežice, Dr. A. Novoseljskij — Kranj, Dr. Fr.. Pestotnik — Novo Celje.; din 90.— : Dr. Klara Kukovec — Maribor; din 60.—: Dr. A. Gregorc — M. Sobota; po din 50. — : Dr. P. Avramovič — Ljubljana, Dr. L. Brenčič — Ljubljana, Dr. J» Malerič — Črnomelj, Dr. J. Sekula — Maribor, Dr. J. De Gleria — Bled, Dr. Švajger — Ljubliana; po din 30—: Dr. Ign. Pavlič — Novo mesto, Dr. J. Rebernik — Celje, Dr. Sl. Grum — Zagorje: po din -20.— : Dr. Ad. Zorec — Ruše, Dr. Lukman — G. Lendava. Prisrčna hvala! HEPRACTON Merck !Min!liit!UU!lllHlllllllllllllllil!lllllillllll!ll!!lllllll!llllllllllll(llllll!ilf!llllllllllll!llllllllll|||!l!ll Visoko vredni, koncentrirani preparat jeter. Za terapijo vseh vrst anemij, posebno perniciozne anemije PAKIRANJE: Za peroralno terapijo: HEPRACTON-pulvis steki enieica s 50 g HEPRACTON-tablete omot z dvema cevčicama a 12 tabl. = 24 tabl. Za intramuskularno terapijo: Hepracton pro Iniectiore ampule a 1 ccm škatlje po 10, 25 in 100 amp. ampule a 2 ccm škatlje po 5, 25, ICO amp. 5. MERCK, Darmstadt znanstveni oddelek za Jugoslavijo ZAflREB, Mošinskoga 14 'p • PHHTHESIK mm odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd. (Panfhesm-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgntti). vorm. Sandoz, Basel SANDOZ Chemische Fabrik Vsebina: Stran Dr. Mikic Fedor: Slovenija v luči tablice redosleda umiranja . . 1 Dr. Furlan Tomaž: Solnčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne.................... 10 Dr. Lutman Stane: Biermer-jeva anemija in njeno zdravljenje z izvlečki jeter in želodca..................................................... 16 Dr.Kocjančič Viktor: Uporabljivost pernoktona v privatni praksi ... 23 Pomenek: Dr. Ješe L.: K čl. dr. Bassina : Primer operir. tumorja hipofize 25 Dr. Bassin R.: Odgovor na prednjo pripombo dr. L. Ješe-a . . 25 Albert Krecke Zdravnik in bolnik................................ 26 Iz soc. zavarovanja: 33 lz zdravn. društev: Podelitev nagrade g. dr. Fr. Debevca — Ljubljana ... 34 Sestanek Jugosl. radiol. društva Beograd 5. in 6. m8ja 1935 34 Vabilo na redni občni zbor Pokojninskega zaklada za zdravniške vdove in sirote...................... 35 Vabilo na redni občni zbor Zveze blagaj. zdravnikov . . 35 Jugosl. zdravniški kongres na Bledu od 8.—10. sept. 1934 35 Iz med. časopisov: Medicinski pregled — decembar 1934 ................... 42 Nove knjige: Dr. Matko Ivan — Higijena in oko.................... 42 Priv. doc. F. Mandel — Theorie u. Praxis der Krebskrankheit 45 dr. Josef Siegl — Bauchschmerzen im Kindesalter ... 46 Drobne novice: 46 Popravki.............................................. 47 Iz~uredništva: - 47 Mali oglasi: . ............................................. X IWUIUI UiiBinuiBiuiniiniHiiin igUIllIllBEII 1! IniNiiii inn liuiuiniiiiiiiini! ¡111111 Bil MALI OGLASI l!yi|{|!llllllllllll|j|!!!lll!§||||| llllllll ■lil Kupim takoj ginekološki stol. Ponudbe na upravo Zdrav. Vestnika pod .Ginekolog*. • * Prodam razne, jako dobro ohranjene zdravniške instrumente. Vprašati: Uprava Zdrav. Vestnika — Golnik. ADOLF MOSTBECK BEOGRAD ZA „RUSKIM CARJEM“ 0BILIĆEV ¥£NAC 32/1. TELEFON 21-9-14. Generalno zastopstvo specialne medicinske založne knjigarne Urban & Schwarzenberg dobavlja in pošilja pod najpovolj-nejšimi pogoji vse strokovne medicinske knjige, učbenike in časopise v vsakem jeziku Sa poliklinike gospodina profesora P. Hajmana, Berlin NW 0 hyangol - tabletama od sanit. savetnika dr. E. Littaur, Sarlotenburg Uzrok teškoća pri gutanju može biti vrlo različit, on može biti prouzrokovan jednostavnim promenama usled zapalenja sluzokože, ždrela, kao kod različitih oblika Pharyngitis-a. Na drugoj strani dolaze u obzir anginozna, večim delom infekcijozna obolenja tonzila i njihove okoline: angina, follicularis, difterija i mešane infekcije. Najveći deo teškoća pri gutanju zauzimaju ulcerativni procesi Pharynx-a, delom tuberkulozne, delom luetične prirode. Bolovi pri uzimanju hrane su u ovim slučajevima većinom nepodnošljivi, oni se povećavaju još pri piću 1 pri takozvanom gutanju na prazno. Nezavisno od lečenja glavne bolesti, koje sasvim prirodno zahteva duže vremena i stručnog lekara, mi se moramo truditi, da pacijentima ublažimo mučne bolove pri uzimanju hrane, koji se pojavljuju u toku bolesti i da te bolove učinimo po mogućnosti nezavisnim od lekara. Bolesti same po sebi reduciraju snagu bolesnika u velikoj meri. Otešeno, više puta skoro nemoguće uzimanje hrane dovodi bolesnike do potpune iscrpljenosti. Ako se uspe simptomatičnim lečenjem postići ublaživanje (olakšanje-), onda se mora svako sredstvo, koje taj cilj postizava s veseljem pozdraviti; a naročito, ako je bolesnik u stanju, da bez pomoči lekara, sredstvo na licu mesta sam aplicira. Dosada su to bile Narkotika, koja su se najčešće upotrebljavala i do gotove mere postizavala svoj cilj. P. Heymann u knjizi: »Handbuch der speziellen Chirurgie des Ohres und der oberen Luftwege« u poglavju »Lokalna anastezija« piše: Kokain i druga lako rastopiva anaesthetika izazivaju ovde samo prolazna olakšanja. Ovi slučajevi sačinjavaju glavno polje upotrebe drugih netopivih, ili bolje rečeno, jako teško topivih sredstava. Eihom i Heinz zahtevaju od jednog anesthetikuma za otklanjanje (od-stranjanje) bolova: 1. da mora biti neotrovan, 2. težak, t. j. da se polako resorbira. Kokainove soli ne ispunjavaju ove uslove. Radi njihove otrovnosti one se mogu samo u ograničenoj meri upotrebljavati i pošto su jednako topive u kratkom vremenu se resorbiraju tako, da se njihov učinak brzo izgubi. Kemična industrija se trudi, da kombiniranjem više sredstava, koja ublažuju nadražaje i bolove, ne dakle narkotične prirode, napravi preparate, kojih konzistencija i način topljenja omogućava duže ostajanje đelotvomih materija na obolelim đelovima. P. Heymann preporučuje grupu Orthoforma kao i Antipyrin i njegove derivate n. pr. Tolypyrin; Anaesthesinbonbone, koji se na sličan način upo-trebljuju. Tvrtka dr. Thilo & Co. Mainz je donela na trg preparat pod imenom »THIANGOL« u obliku tableta, koje su sastavljene iz Anaesthesina, Phena-cetina i malih množina Menthola, Thymola i Ol. Eucalypti. Anaesthesin, jedan p- Amydobenzoesäureaethylester, je već dugo u La* ryngologiji poznat Anestheticum sluzokože, koji je u internoj medicini kod ćireva želuca i u dermatologiji kod Pruritusa kože činio dobre usluge. Phenacetin deluje kao otrovniji Antipyrin, ublažujući bolove a u isto vreme ugodno na opće osećanje. Eterična ulja, upotrebljena u malim dozama deluju anti-baktericidno a u isto vreme pospesuju izlučivanje (sekretio). Tvrtka dr. Thilo & Co., Mainz je sva ova sredstva kombinirala i donela ih u obliku pastila. Ove pastile su se pokazale kao vrlo upotrebljiv preparat za ublaživanje bolova kod gutanja, bez obzira na to, kojom glavnom bolešću su bili bolovi prouzrokovani. Ja sam upotrebljavao ove tablete nekoliko meseci na poliklinici gospodina prof. P. Heymanna i u svojoj vlastitoj praksi u dosta velikom broju najrazličitijih slučajeva i postigao jako dobre uspehe. Najpre u različitim slučajevima grozničavih angina, u kojima su pacijenti obilnim lučenjem sluzokože prisiljeni, da stalno na prazno gutaju. Tu su se iskazale Thyangol tablete kao izvanredno delotvorne (lekovite) protiv povećanim bolovima pri gutan ju; bolesnici naglašavaju ponovno poboljšanje opšteg osećanja, koje se može smatrati moguće kao učinak u preparatu sadržanog Phenacetina, ili moguće samo kao posledica boljeg uzimanja hrane kad otpadnu bolovi. Kod suhih Pharyngitida, kod kojih se tvrdo drže osušeni komadići sluza, čije izbacivanje uspeva tek posle teških napora, osećali su bolesnici olakšanje sekrecije, a učinak sredstva delovao je vrlo ugodno. Najveće uspehe imale su Thyangol tablete kod teških bolova pri gutanju usled ulcerativnih procesa u Pharynxu i Laryniu, kao što se nalaze kod različitih zaraznih bolesti a naročito kod tuberkulöse. U to vreme imali smo na poliklinici izvanredno veliki broj delom vrlo teških slučajeva tuberkulöse na posmatranju. Dali je ovo učestvovanje (umnožavanje) pripisivati rđavim prilikama prehrane za vreme i posle rata ili su tome drugi uzroci, ne bih hteo ovde odlučiti. Bez da su bolesnici znali kakav učinak treba da imaju tablete, koje su dobivali, naglašavali su svi naročito njihov učinak pri ublaživanju bolova pri gutanju i uočljivo snižavanje nadražaja mučnog kašlja. Kratko vreme posle rastapanja tableta, mogli su bolesnici većinom nesmetano uzimati obroke hrane a isto tako je i nadražaj na kašalj, koji je smetao spavanju, izvanredno bio ublažen. Tablete su se uzimale svakog sata ili svaka 2 sata pre jela. One se polako rastapaju. Njihov ukus na kraju nekoliko peče, ali ne ograničuje ukus u ustima. Istotako ne traje vrlo dugo posle rastapanja Thyanol tableta drvenasti osećaj u ustima. Neprijatnih posledica nisam nikako mogao opaziti. Preparat je vrlo upotrebljiv i nudi sve ono, što se od njega s obzirom na symptomaticno lećenje može zahtevati. Naročito se može upotrebljavati kod izrazitih slučajeva tuberkulöse gornjih vazdušnih puteva sa prednošću pred drugima. ■ ■Bllilllllllttlillllllll „KAŠTEL“ tvornica kem. farmac. proizvodov d. d. ODIO „SANABO-KAŠTEL“ ZAGREB HOGIVAL „SANABO-KAŠTEL“ zelo zmožen, v vodi topljiv seksnalni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednot po Alien- Doisy-ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta M ayer-ja, Berlin Indikacije: Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenOreja, metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi). Vzorci in literatura na zahtevo. PRI KOLAPSU akutni in kronični insuficijenci krvotoka brzo in sigurno učinkuje TONOKARDIN derivat azo-formamidina in piridina „KASTEL“ draži vazomotorni center ojača in regulira delo srca „KAŠTEL“ poboljšuje cel krvotok III „KAŠTEL“ deluje brzo In trajno Origin. steklenice z 10 ccm solucije, Orig. škatljice s 5 ampulami po 1,1 ccm „KAŠTEL“ tovarna kem.-farmac. proizvodov d. d. ZAGREB Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. v Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.