Štev. iz (Tsk. račun s pošto. - C. C. ce&ia Posta}
V Trsta, petek 18. marca 1S27.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konaorcij Malega lista. Naslov; Mali list, Trieste, c^-sella centro 37, — Urad : .Via Imbriani 9-III.
Odgovorni urednik: dr. I.. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK.
NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 1. ..četrt Uta 3 L. - IZVEN ITALIJE eelo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE I
.-v-------------
Mali koledar.
Petek, 18. marca: Ciril Jeruzalemski; Salvator, Edvard. — Sobota, 19.: Sv. Jožef. — Nedelja, 20.: 3. postna; Feliks. — Ponedeljek, 21.: Benedikt; S era p ion. Za-č e t e k p o m 1 a d i. — Torek, 22.: Ben-vemut, Lea. Sreda, 23.: Viktorijam — Četrtek, 24.: nadangel Gabrijel. — Petek, s 25.: O z n a m j e n j e Marijin o.
MALE NOVICE
NaSa ,,Ljudska Pratika".
Dne 15. marca so bile izžrebane številke, ki dajo pravico dobitkov, označenih v maši «Ljudski Pratiki» za 1. 1927. Potegnjene so bile- te-le številke:
1. Dobitek (blago za moško ali žensko obleko) dobi št. 3816.
2. Dobitek (6 srajc moških ali žen.
skih) št. 8.
3. Dobitek (volnena odeja) št 74.
4. Dobitek (6 brisač) št. 737.
5. Dobitek (50 lir) št. 4350.
Vsakdo naj pogleda na zadnjem listu pratike spodaj, ali je zadela njegova številka. Ako je tako srečen, naj ta list izreže in s svojim naslovom pošlje na Upravo «Malega lista», Trieste, Casella centro 37. «Ljudsko pratiko« so dobili le tisti, ki so plačali naročnino za celo leto do 15. marca.
Odpis davčnih kazni.
S (kraljevim odlokom-zakonom od 13. februarja 1927. št- 203 je finančni minister pooblastil finančne intendante v novih pokrajinah, da smejo odpisati 25 udstotkov od .nad|pristojbin (sopratasse pr. ipni \ inskem davku), denarnih kazni (milite), s katerima so bali mnogi naši ljudje kaznovani v srni sl u raznih novih italijanskih davčnih zakonov. Po-pust 25 odstotkov zadeva predvsem kaziti, ki bi jih moraili prizadeta plačati rudi tihotapstva, radi prestopka pri prodaji soli in drugih monopolnih predmetov, sajenju tobaka itd. Popust je do-voljeni tudi pri vinskem davku in pri drugih davkih, S katerima je obremenje-na proizvodnja razmah izdelkov. Popust ni dovoljen za kazmi. katerim je stranka zapadla, ker mi vložila predpisanie prijave ali ker je napačno prijavila svoje dohodke pri direktnih davkih. Kdor pa je že plačal te kazni, ne more biti deležen tega popusta. FinainAn«, inten-djuice so pooblaščeno dovoljevati ta popust samo do 30. junija 1928.
Novi tajniki.
Za tajnika fnšistovske stranke na Tržaškem je bil imenovan inž. Gobol. Ime ga že izdaja, da je Tržačan, medlem ko prejšnji tajniki niso bdli iz Trst«. Tudi Gorica je dobila po dolgem pričakovanju inženjerja za tajnika v mi. Cacccese.
. Jezik za zobe l 446 j« te dni vršila obravnava proti imenitnima, ' časnikarju in proti advokatu. UMolž«^ sl4l m& da ^ v vlaku fllabo govorila o Mussoliniju. Prisluškoval je neki miličnik, m jib je tu_ di zatožil. Sodišče je oba oprostilo.
Ne pljuvaj na duhovnike.
Ljubljansko sodišče je obsodilo profesorja Birso, odgovornega urednika »Slovenskega Naroda«, na 2 meseca ječe in visoko denarno globo, ker je v svojem brezverskem listu pljunil na jugoslovanske škofe in posebno na ljubljanskega, češ da so delali proti Jugoslaviji.
Naše naročnike onkraj morja prašimo, naj nam poročajo, kako se jim godii v Argentimijii, v Braziliji, v Kanadi in. v drugih držat ah. Čitatelji se obračajo neprestano ma naš list, naj jim pove, kam bi kazalo izseliti s«. Ker no-#e)o 'nam vaifeti, jih bost« morda vi pr«-prlidli, da j« še najboljše «k>ma.
I rev»	-	'	»	-	’
MALI UST.» ■ T*- -
UCBJSKO KNJIGA (Dr Punte)
• UUBL.IAK
•>tink rsaka b^oeda ^	;	mastno	40 ut, beBeda ; z
I VELIKIMI ČRKAMI 60 «t. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Stavec v vlogi profesorja
Pred enim letom je bil sprejet v /norišnico v Turini neznanec, ki ni vedel ali ni hotel povedati svojega imena. Bil je 1o človek okoli 40. let, bledega obraza, potrt in ves razcapan. Zdravniki so ga vsak (lan izpraševali, odkod je, kako se kliče, ali ima starše, brate in sestre. «Ah, pustite me! O, vojska! Grozne bolečine... Pustite me v miru«. Po takih odgovorih se jo neznanec vtopll zopet sam vase; njegov obraz je kazal, da trpi »trašiie notranje bolečine. Zdravniki so ga res pustili na miru. Tako so v norišnici pretekli meseci in meseci. Dobra postrežba je neznancu dobro dela. Telo se mu je lepo zalilo, poredil se je za celih 20 kilogramov; zraistlo mu je tudi lepa brada. Počasi se mu je pričela vračati tudi pamet.. Čas je neznatni človek porabil za to, da je prebiral učene knjige o filozofiji. Druge norce je poučeval krščanski nauk in ti so ga strašno rada imeli.
Moj moč je !
Zdravniki .so se zarekli, da marajo rešiti uganko, kdo je ta človek. Njegovo fotografijo so dali v časopise. Sliko je zagledala v ili&tih tudi neka gospa v Veroni in vzkliknila veselo: «Moj mož je!« Njen mož je bil učen profesor latinskega jezika v Veroni. Bila sta komaj par let poročena, ko je moral Giulio na. vojsko. GiuMo je večkrat pisal svoji ženi in pošiljal pozdrave tudi svojima otročičema. Se z Oslavja je pfea’; nato so ga preložili v Macedonfijo v boj proti Bulgarom. Potem ni pisal več; deset let je že, odkar jo prispelo v Verono zadnje pismo. A tudi med mrtvimi ga niso našli. Starejši sinček je materi vedno pravil : «Mama, papa ni umrl«. «Ne, ne! On ni umrl. Saj je ta slika v časopisu n jopo' va. Še dane« se odpravim v Turini«. Tako je govorila žena.
Moja žena I
Veselo je pihal vlak pinoti Milanu i.n dalje proti Turinu. V norišnici je hodil neznani človek gor in dol po dvorišču in se razgovarjal z zdravnikom. Žena ga je oiKizovala izza plota, da M videla, kako hodi, kako govori, kako maha z rokami. Nenadoma se je zdrznila, pot ji je zalil čelo, s[mstala se je v dir na dvorišče ter planila proti možu, da bi gu objela in vzkliknila: «Giulio Giulio!« Zdravniki, časnikarji in policaji so gledali in strmeli. Vsak se je vprašal, kaj poreče neznanec. «Ne poznam te žefft-ske», se je glasil mrzli odgovor. «Gaulio, Giulio, ali me res ne poznaš več?« Neznanec je uprl v njo svoj« mračne oči : «Vas ne pozinam«. Ženska se je vsem zasmilila. Vse njeno upanje je bilo v trenutku pokopano. Neznanec jo vzdihoval : «0, vojska ,vojska... Kje je moja družina!« Zdravniki so ga odpeljala v sobo. Zena je planila v sobo, vnovič objela neznanca in zajokala :	«Giulio,
Giuldo, zakaj me tajiš!« Moža je spreletela čudna mrzlica, zazdelo sie mu je, kakor da ga jc objel močan žarek svetloba Vzdihnil je ves utrujen; «M«Ja žena!« Spoznala sta Sfc.
Drugo ženitovanjsko potovanje.
v norišnici je bilo vse veselo, samo nekaterim norcem je bilo žal, da zgubijo tako dobrega prijatelja, ki jih je podučeval jn tolažil. Neznancu, ki ga je žena spoznala za svojega 'moža in ki je bil torej profesor, po imenu Giulio Canella, so pripravili vse potrebno za pot v Verono. Mož in žena ,sta ob srečna stopila na vlak. Videla se nista deset dolgih let; hotela sta prehiti v,saj nekaj dni v miru, daleč' proč od znancev, da bi se izognila neprijetnih obiskov zvedavih klepetulj. Zato sta se odpeljala raj.še v lepo viilo ob krasnem Desenizan-skem jezeru, kamor sta poklicala tudi svoje otroke. Sili moremo misliti srečnejšo družino na svetu ? Profesorja je prišlo obiskat veliko njegovih znancev: profesorjev, častnikov in duhovnikov. Vsi so spoznala v njem starega prijatelja prof. Caiiello.
Sleparija.
Tretji dan potrka na vrata vile v De-senzaani policijski komisar: «Piot Ca-nella mora iti z menoj nazaj v nor.išaia-co v Turin«. Ni pomagal noben izgovor. «No, je potolažil profesor ženo. morda gre za kako uradno pojasnilo«. Žena ni hotela pustiti moža samega in se je odpravila tudi ona z njim. V norišnici so jima dali lastno sobo.
Kaj se je vendar zgodilo? Policija jo prejela več pisem, da je človek, ki se izdaja za profesorja Canello navaden črkostavec slepar, goljuf in tat.
Prav pred enim letom so na judovskem pokopališču v Turinu aretirali razcapanega človeka, ko je hotel odnesti z grol>a lepo izdelano bakreno posodo. Aretirani ni hotel izdati svojega imena; ko so ga peljali k policijskemu komisarju, se je hotel vreči po stopnji cah, da se ubije. Spoznali so ga za neumnega in ga poslali v norišnico v Turin. Policija je sedaj zvedela, da ni ta gospod prof. Canella, am.pak črko-stavec Brun eri. Poklicala so v norišnico njegovo pravo ženo in sestre, ki so ga tudi spoznale. Prišlo je tud|i več njegovih prijateljev in vsi trdijo, da je to stavec Brumieri. On pa trdi da je prof. Ca-nolla.
Pika na hrbtu.
Pridni policaji so na podlagi roto-grafij tudi dognali, da ima neznanec drugačna ušesa kakor pravi profesor Canella. Tudi oditis palca namišljenega profesorja je enak odtisu taistega tatu, ki je kradel lana na pokopališču. Policija pa je tudi našla neznancu na hrbtu: onno piko, M kaže, da je bil ta človek operiran, medtem ko prof. Canella ni bil. Črkostavec Bru.neri je bil že večkrat obsojen radi tatvin in sleparij. Nazadnje pa je dokazal, dia znati «špilati« tudi profesorja. Čudno je le. da žena prof. Canelle še vedno trdi, da je neznanec njen mož in je vzela tudi diva advokata, da dokažeta pred sodnijo, da je neznanec res njen mož.
iVU H
BtNI
JAK
Enakopravnost.
V Rimu je mnogo cerkva. V eni od teh, nazvani S. Afidrea della Valle, je star običaj, da se v osmini praznika sv. Troh kraljev vrši sloVesmai služba božja visaik dan v drugem jeziku. Ved vzhodini obredni jeziki (grški, armenski itd.) in tudi staroslovenski pridejo trm. vrsto. Tam se 'tudii pridiga v živih jezikih maj-raznorrstnejših narodov. S tom bo hoče pokaaati, da Cerkev smatm vs» narode
za enakovredne. Čudfno: Cerkev katoliška tem lepšo proč vi ta čimbolj spoštuje in goji narodne jezike, države pa vidijo v narocDaah jezikih nevarnost za svoj obstoj. Katoliški narodi cenijo in ljubijo svojo Cerkev, ker je zares velikodušna in svobodoljubja. Da hi le vselej in povsod tudi posamezni cerkveni oblastnika delali v duhu Cerkve in apostolov ! Kjer se drugače ravna, tam vera ib ljubezen peša in hudič se veseli
uiupp. V soboto bova v Ricmanie šla, nUllLUi počastit svet’ga Jožefa:
lAIfFH1 To se bo> M*hec, zgodilo,
J H Iv L VI > ako nam bo vreme milo.
RICMANJE.
(Slavnost sv. Jožefa). Bliža 5« naš slavini praznik sv. Jožefa. Vljudno vabimo vse dobre romarje na .našo daleč znano božjo pot. Poskrbeli bomo za vse potrebno: vse bo v redu v cerkvi in na vasi, kakor se spodobi na tako svečan dan. Cerkvena slovesnost se bo vršala taiko-le: V petek, dne 18., zvečer Ob 7. tiri, sv. bagloslov in potem spoved; ako bo potrebno, ostane cerkev odprta tudi celo noč, drugače se odprejo vrata v svetišče sv. Jožefa ob 4. uri zjutraj. V soboto na praznik bo prva sv. maša ob 6. uri, druga ob 8. uri in tretja slovesna ob 10. uri. Ravno ob istem času bodo sv. nrnše v nedeljo. Poskrbljeno je za lepo petje v cerkvi, kakor je navadaiio v Racman jih.
Našim vaščanom .-paiporočlaaiio, da na praznik Sv. Jožefa gredo vsem romarjem v vsakem slučaju in potrebi na roko. Priporoča se tudi vaščanom, ki prodajajo kruh, sar, šunko in drugo, posebno pa kramarjem, da tega dno ne nategnejo cen. Gledata moranno da tegri dno posefrniko dobro postrežemo in ne predrago razačunamo. Sploh bi bilo dobro, da bi za ta dan občina sama določila cer.e jedi in pijači. Končno se priporoča sl. starešinstvu, naj tega dne izbere najboljše pritrkovalce; kajti lepo in ubrano pritrkovanije poveličuje slovesnost praznika.
DEKANI.
(Redek slučaj v naši Istri). Danes, v petek 18. t. m., na viljo sv. Jožefa obhaja Josip Toskaai 67. letnico svojega peva-nja na cerkvenem koru s sv. mašo na čast sv. Jožefa, njegovega patrona. Slav. lj-enec je nastopil kot deček že leta 1860. pod učiteljem ta organi sitom Kr. Golja; in nadaljeval pod učiteljem A, Grosmanom, pod g. Peršodja, pod Ivanom Ben-kotom, pod Ant. Biiteaicem in pod učiteljem Iv. Kuretom 18. let. Mnogo let je pel tudi pod A. Rudežem in nazadnje pod A. Gregoričem. Vse skupaj je pel 67 let na koru. Bog ga žavii !
Deveta obletnica ruske Rdeče armade.
Letos je sovjetska Rusija slovesno obhajala deveto obletnico od ustanovitve Rdeče aaimade. Vrhovni poveljnik je izdal armadno povelje, v katerem izjavlja, da je Rusija sicer miroljubna, da 'pa je tudi pripravljeaia na boj, če je treba. Pripomniti je, da bo ruska armada tekom par let tako močna, da se bo laliko kosala z vsakim sovražnikom. Zvezda repatica na vidiku. Izročala smo že, da borno junija videli zvezdo repatico. Zvezdama v Chicagu pa te dna javlja, da je že zagledala prve sledi repaitice PonsAVinecke. Napravila je 4e prve fotografl-ftne poenetke.
Ali ste naročeni na
Naš Čolnič"?
V šolo
Vsaka stvar ob svojem času. O Soli pa je prepozno govoriti, ko je treba že napravljati /mlademu študentu kovček ter ga odpraviti v mesto. Treba je mnogo prej to razmisliti, preudariti -in pripraviti vse,'kar je /k temu potrebno.
Ali je prav dati otroka v šote? Če so šole za kaj in otrok sposoben, mu ne bo škodovalo.
«Preveč inteligenčen.
To besedo popravimo. Preveč' je oseb, ki so med inteligenco prištevajo ter si vihajo nos in delo izbirajo. Takih je res preveč po svetu. «Inteligenčen v pomenu »razumnosti», «izobrazbe», pa ni nikoli preveč. Žaili-bog je tako, da ra-zini taki, ki so dve let.i več hodili v šole kakor vsak drugi državljan, mislijo previsoko o svoji osebi, o svioji učenosti in se dela -otresajo tam, kjer se nudi, ter ga iščejo kakor Ribničanu konja v tisti -dolini, kjer ga -hi. To :pa ni krivda više razvite’ pameti, ampak napačno vzgojene volje.
Prave izobrazbe ni nikdar pre-več, zato liodi /n-aša, skrb, da se mladi rod .šola, kolikor le možno, seveda po dobrih šolah.
Razume se, da moramo tudi -glede št/udiranja mladine voditi pameten račun tor jo navajati, kolikor -se to da naprej, do-ločevati, k takim) -poklicem, kjer se nudi večja možnost zaslužka, odvračati pa od' takih poklicev, kjer je vise prenapolnjeno.
Ne delajmo jare gospode.
Studi/ra -se ne zato, da človek postaine gospod čez -druge il-judn, ampak čez sebe in čez naravo. Srednja pol/štud-iirara-a -inteligenca tega ne umeva tako lahko in zato iira pretiran način «go/s-podo spila«. Da se v narodnem življenju ognemo- čim najbolj mogoče tej j-ari gospoščini, imejmo dva glavna ideala:	visoko	akadc-
mično izobrazbo vodilnih -stainiov im praktično strokovno šo-Ianje delovnih -stanov. Ti dvoji, če Inodo pravilno Solatni in- vzgojevani, se bodo med. seboj vedno prijateljsko razumevali.
Strokovno šolstvo.
Če govorim-o o /strokovnem šolstvu, i-m-amo v mislih vsakovrstne rodokel-ske šo-le in poljedelj/sfce šole. Za -dobrega rokodelca je dandanes potrebna šolsko izobrazba. Da pa mož ne postane «šni--har» ali «škric» mora biti šola praiktič. ma, taka, a ga navaja k -delu, ne k gospodovanju.
Tudi poljedelcu je šola nele koristna, ampak celo potrebna. Zadnjič smo v «Malem listu« pod «Gospodans/tvom» pokazali v številkah /im živih zgledih, da naše poljedelstvo -nikakor ni in-a. višku sedanje dobe. Če hočemo, da -so zboljša, dobiti imernmo izobražen ih poljedelcev,
_______________PODLISTEK______________
Iz življeija imenitnega Krašovca
Spomini molojca iz goriške bogoslovnice
»Mali. list« je priobčil pod naslovom «Iz življenja imenitnega Kraševca« podlistek v katerem je bilo popisano življenje kraškega rojaka. Kompareta; v podlistku jo -Mio tudi govora o borbi go-riških bogoslovcev za ohranitev sta-ro-slovenščine v istrskih cerkvah. O tej reči mam je edem izmed glavnih udeležencev znameniti publicist Fr. Terseglav l>o,šlal te vrsti-ce, ki /l>odo -marsikoga zanimale.
*
Dragi g. urednik 1 Z vesoljem sem zagledal v «Malem li-stu« li-stke o -pokojnem Komparetu. Zaradi zgodovi/n-e bi rad, če hi Vi. oziroma Va-š gospod pod-listkar sprejel od mene -sledeča poja-smi-la in jih dal v »Malem -listu« kot ad--n- e k s natisni-t i :
V	gori.Škem semenišču smo I. 1903. študirali med drugimi: moja malenkost, Berto Leban, Švara, Ciril Zamar, pozneje naiimonovnin-i «mol-ojci», ki smo bili
a_ daimo
mož, ki bodo imeli oko in, uho za vsak napredek, roko pa na drevesu-.
Napake ljudskega mišljenja.
«Mali -list« se -n,e /boji povedati /naravnost, da med našim ljudstvom vladajo -o št/udiranju zelo"- spačeni nazori. Posebno velja to o študiran ju-na višjih šolah. «Dal ga bom -študirat, -da se -ne bo ubijal z zemljo, kakor jaz«. Krivo. — «V šolo -pojdeš, da se -ti bo bolje godilo kakor mam kmetom«. Krivo. — «Za gospoda -se boš -učil, da boš bel kruh jedel«. Krivo. — «Če se boš pridno učil, boš vsak -dan meso jedel in vino pil«. Krivo.
Mar ni pravični Bog trpljenja odmeril vesm ljudem? In ti, ki -sam trpiš, delaš bedasto razliko, češ trpljenje je za kmeta, dobrote življenja pa -za gospodo. V-saj lastnemu otrokiu ne vtepaj -te krive vere! Če bo kdaj res izobražen in spodoben človek, bo že videl, kaj se pravi trpeti. Kdor nič ne tipi, j-e od Boga zavržen.
Ailii mi vsakemu ciganu zrastel želodec, da prebavi meso in bel kruh? In to prebavljanje naj bo ideal za mladega človeka, ki -gre v višje šole? Ni čuda, če se iz talkih potem nabira jara gospoda in socialna pokora.
V	današnjih čas/ilh', k-o je vse življenje prepleteno s tisočerimi socialnimi vezmi, se -ne more govoriti, da kd-o študira le za lastni trebuh. Kdor študira, zlasti višje nauke, študira tudi za druge in v prvi vrsti za -druge. Ali ni bila bolezen .prej kakor zdravniki?
Mislimo po krščansko.
Neminljiva modrost katekizma pravi: «Bog je človeka ustvaril, da ga spoznava, ljubi, mu služi in tako sebe zveliča«. Kdor nima čiste željo po spoznanju, veselja -za učenje radi -spoznanja samega, tak ni za višje nauke. Kakšen bo sodnik, ki ga pravne študije ne vesele, ampak se le -s -silo guli za izpite, da /pride d-o «kruha» im čisto nič več? Kakšen bo duhovnik, ki gre v ta stan zato, «da ho vsak dan im-eso jedel«? Kakšen bo učitelj, ki nima veselja do vzgoje otrok, ampak -le do «belega kruha«?
Za višje študije je nujno potrebno čisto srce. želja po spoznanju, hrepenenje po visokih idealih. Tako učite svoje otroke in če imajo talent, dajte jih radii v šolo: it-o /bo v čast Bogu, vam na ponos, v korist narodu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiHiimiiiiiii
To -je znamka, ki je natisnjena n-a 'A kg, zavojih izbornih te-stem-ira
„Pekatete“
Zahtevaj vodno le- testenine s to znamko.
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimHua
deklarirana o-pozicija proti sistemu ravnatelja dr. Gabrievčiča. Bili so časi mladostne borbenosti, naj višjega idealizma i-n največjo porednosti, inad katero je /bilo razlito prekrasno g-o-riško solnce. Naša revolucija je -obstojala v budenju ikrščalnislkoisolciialinie! zave stri, pi-ganfizira--nega katoliškega pokreta, ki ga tedaj na Goriškom in Primorju sploh še ni -bilo, -oziroma je bil šele v povojih, ter v zahtevi po večji sodobnosti i-n začenjanju novih živi jenski h problemov v katolicizmu, kor pa je bilo pri nas vse -odločno nacionalno usmerjano. Mirine duše lahko /rečem, -da srno bili mi pionirji /na tem polju na tleh goriškega semenišča, v katerem je diktatorsko kraljeval ipreikrasn-i, originalni, kakor jz železa izklesani naš ravnatelj Gabrievčič, prototip inaji-zr.a/zitejšegu .starimstva, sicer pa dober, a strog oče. Iz -te miselnosti je mod drugimi (bilo je več takih -reči!) izrastla, tudi -spomenica za ohranitev sta-roslovonščine v Primorju. Tudi v tem oziru se mi zdi, da smo bili mi prvi, -oziroma, da »mo mi opogumili ono duhovščin-o ter deželne poslance v Primorju, ki »o se obrnili 1. 1904. s podobni-
Socialni vestnik.
Trgovski lokali v Trstu
Ivo je .stopil v veljavo zakon o svobodnem prometu s stanovanji, -so bili trgovci z ozirom -na t-rgov/ske prostore še huje zadeti nego z o-ziinom na družinsko -stanovanje. Sicer je bila že -v dobi vezane /najemninsko /pogodbe -glede trgovskih lokalov svoboda; sedaj pa, ko je vsaka vez tudi za družinska -stanovanja odpadla, je po čudni -d-ušeslovni -zvezi (na-gan oderuštva, podtomačo rečen-o) prevladalo mnenje, da jo tudi za trgovske lokale šele sedaj prava svoboda i-n potreba poviška. Večina /trgovcev v Trstu je i/meil-a za trgovske prostore -svo-bodn/o pogodbo, narejeno v ‘povojmi dobi. Gospodarja pa so čutili potrebo vzporedno z višanjem/ -predvoj-ne družinske stanarine višati tu-dii povojno trgo-v-sko najemnino. Neka trgovina na prometnem kraju je plačevala pred leti 2000 lir, /n/a-to ji je gospodar povišal /n-a 4000, zopet čez eno loto (za 1920.) pa že na 8000. Ali je morda v 3 letih draginja zrast,!a za 300%?
Zakaj je trgovec v kleščah?
Privatno družinsko stanovanje ima to prednost, da je vseeno, v kateri -ulici so /nahaja. Za trgovs/ki lokal je pa -druga" če. Na dobrem, prometnem kraju trgovina do naša neprimerno v-eč kakor v skritem kotu. Ivo /se torej trgio-vec -dobro uredi, ali kakor se običajmo reče »vpelje«, tedaj mu ni lahka stvar, pokazati hišnemu gospodarju figo in poiskati drug lokal kjerkoli. Marsikateremu bi -o 'tn-ko selitvijo odjpadla vsa -klientela, selitev bi bila zanj pogorišče.
Te klešče se čutijo tem h-uje v Trstu sedaj ko je
kriza v trgovini.
Kadar je mnogo denarja in cvete kupčijo, n.i težko začeti trgovin-o iin v dobri konjunkturi -se -lahko «vpelje». Ko se pa demami vir pos-uči, ko začno lju-lje varčevati «v štuli« in vsak novčič trikrat obrnejo, predimo ga izdajo, tedaj začne tudi trgovcem slaba presti. Kakor -se /mornar v hu/dem viharju spomni jk>-izabljene Zdravem ari j e, tako se trgovci spominjajo -pozabljem-ih jezikov in vabijo vsakogar noter, -se uklanjajo, strežejo, razkazujejo, hvalijo in ponujajo svoje hla-go in kar je /njim najtežje — nižajo cer.c, popuščajo do skrajne možnosti.
V soboto po konč-anen -del-u je šel neki delavec v Trstu v trgovino kupit par čevljev. Tokom svoje prisotnosti je -bil on edini kupovalec v lokalu. Gospodar mu je -pripovedoval: »Vid/i-jc! danes ste -sami tukaj. Za va/mi pride m-o-rda- še ede.n ali dva, potem borno zaprli. Nekoč smo imeli ob sobotah cel večer do pozne ure vse polno -ljudi, talko da nismo mogli dovolj hitro tekati in streči«.
mi spomenicami na papeža, oziroma primorske škofe. Naša spomenica iz 1. 1903. je v «Malem listu« po -smislu dobro izvlečena; ven,dar bi dobesedna objava lvol j poka/zala nošo izhodno tof-ko, ki je še datn-os aktualna: zedinjenje krščanski h cerfcv-a, pred vsem rimsko in grške, oz. ruske, tesn-a vez med verstvom in n-aradn-o kulturo Slovencev in Hrvatov ter zajezitev /liberalizma, oziroma «marod-nega cerkvenstva«.
Zanimivo je, kako smo to spomenico sestavili. Iniciator je bila moja -oseba, tudi sestavil sem jo jaz, maloj-stvo jo je seveda -moralo odobriti, -kot se je pri nas delalo vse po paula.memitarnjh principih. Nastala je /na podlagi /nekega odloka kongregacije obredov, ki je i-mol -urediti rabo glagolice, in sim-o se hali, da /ne bi škof dr. Nagi, ki jo prav ob tistem času zasedel tržaško stolico, to reč izpeljal v škodo staroslovemščiine, ker smo rajnika imeli za hudega Avstrijca in latimoa. Za. spomenico smo kmalu pridobili -skono vse slovenske in li-rv-atsko Jx>gaslov-ce, /kar n-i bilo malo delo spričo ogromnega strahu, v katerem je trepetalo se-mein-išče pred našim
Kar je povedal tisti trgovec, povedo tisočeri.
In ra,vmo v ti -krizi pride hišni gospodar in zviša n-aj-e/minino za trgovski prostor. Tako mora trgovec več plačevati za stanovanje /svoje družine in več tudi za sv/o-j trgovski pro/sto-r. Pa ravno v času, ko kupčije stoji, ni prometa, ni denarja, hi kredita.
Kaj pravi liberalizem.
Trgovci so po ogromni večini liberalnega mišljenja. Zdaj jih njih lastna vera bije, da se ji/rm -dela črno pred očmi. Liberalizem pravi: «Čo ne moreš živeti, pogini. Če mo moreš plačati, pogini. Če ne moreš -konkurirati, pogini«. Liberalizem ne ve nič o pravici in lju-bezni, ampak le o «železnih zakonih« ekonomije. Marsikateri liberalec danes kolne te železne. ekonomske zakone, ko vidi, da -mu po teh zakonih gre v nič njegovo po-djetje pri vsi /njegovi skrbi in p-ridino/sti.
Trgovcem poje liberalizem /letos takole postilo pesem: Čo stanarine tako visoke ne /moreš, opusti trgovi-no, vzemi otroke im žen/o in pojdi po svetu iskat .nove eksistence. V Braziliji in Kanadi je dosti zem-lje, -!>osta -gozde posekali i-n kmetije naredili. Tvoja gospa bo drva prenašala i.n kopo žgala, -otroci bodo koze in krave posli, spali boste v leseni kolibi in jedli polento, če j,o lw>ste anali skuhati. Boste videli, kaj je Robinzon in Tendopoli.s.
Socialno skrbstvo
ne sme izključevati trgovskega stanu, ko se le-ta nahaja v težkem položaju. Tudi v Trstu je javna -oblast spoznala, da preti socialna /nevarnost -tudi s te strani. Das-i so odi spravnih -komisij izključeni trgovski -klikali, se je vendar vršilo posvetovanje med zastopniki hišnih gospodarjev i-n- trgovcev te-r se je ustanovila /posebna, spravna, komisija, ki uraduje v prostorih deželnega trgovskega si/ndikoita v ulici G/iorgio Galatti št. 20, -samo za spore glede najemnine ali odpovedi prodaj a-raiih lokalov.
Illllllllllilllllllll
Vsled opustitve manu-fakturnega blaga, bodem isto prodajal po znižani ceni 21. marca do 10. a-prila 1927.
Josip Biščak, trg. v Šmihelu
\r
pri St. Petru na Krasu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiHiiiii
ravnateljem. Odl-očivmo je bilo, -da se je postavil ma našo stran .največja avtoriteta med n-a mi in tudi ravnatelju naj--Ijubši glavni prefekt in č.etrtoletnik Ukmar, z nj/i-m pa Tul (če se prav spominjam) i-n /nepozabni Čo-k, ki ga danes krije črna. ruša. Veliko so iriskirali, ker »o /stali deloma pred mašniškim posvečenjem in so se ma t.a -način kaj slabo vpeljali pri svojem no-vem ordi/nariusu.
Spo-mie.n-i.co je bilo treba spisati v tolikih izvod/ih, -kolikor je -bi-lo takrat duhovni/kov v tržaški i« poreški škofiji (Če se /namreč ne mo/tim, smo jo tudi le-tem poslali). Ker nismo imeli kopirnega stroja in «U/n/derwo/od» takrat, menda še ni bil iz/n-ajdem-, se je vpreglo vseh 41 slovenskih in hrvatsikih bogoslovcev, da jo /prepiše. Listkar «Mal ega lista« se namreč moti, ko piše, da -smo jo naslovili samo -na ’ rajnega Kom/pareta. V »študiju«, kjer smo -bogoslovci po dnevu .sedeli pri kaj izvirnih, ,ata/rimskih in meizročno norodnih pultih, smo, zamaskira/ni za ogromnimi -pokrovi, on dan ali dva /spomenico prepisovali; naši italijanski fcologi -pa -so bili skrajno začudeni, kaj neki tako navdušeno po-
med
M
Deseti
brat
lovci
Nenavadno živo lice je iimela vas Bu-bovje pretečeno dneve. Avtomobili, kori-jere, kočije vse je' drvelo v vas, na zbirališče izredno velikega lova na volka, .ki je bil straih celi okolici, srnam ,pa smrtni sovražnik. Videl sem voziti čudno mrežo v.' različnimi zastavicami, pan-Selčki, bandircami, podobno velemestne-11111 «tai!Kllerju» ki prevaža svoje cuinjo P° ulicah, ali .pa nekdanji tržaški prodajalki. ki je nosila na veliki palci trak v vseli barvali in vpila :	traka,	traka,
«'akn. Lovoi, jagiri. bošnarji, feršnarji, oIjci foi-š|imajstri i.n še vse polno drugih v£“leosolmosti je bilo povabljenih, na te-Sa drznega gozdnega divjaka. Še celo R p po štev >iz Ivrtoonošev jo bil med pohabljenci in v moje začudenje je bil ta neuavtudini lovec oborožeai s «flinlo» na stroj, čudila mreža je bila raztegnjena, tja daleč' do «pasjc poti« in še naprej
čez samotne podnanoške kotline. Nakazana .so nam bila mesta po lovskem revirju in prav srečen sem bil, da sva dobila jaz in Repoštev «štant» pri tako-imenovani ledeni jami, ali pri spodmolu, ki je služil svo j ©časno pokojni. Sortovki kakor skladišče za kresivno gobe. Raketa poči, -znak, da se lov začne. Brlizganje, ploskanje, lajanje kakor da bi se bil sam zlodej odvezal in dr u z ega šundra je bdio — tako kakor na Kirlibaiba v hudii krpotski ofenzivi — ali, divji navihanec, je celo odlično lovsko karavano za nos potegnil ter mimo tam za cerkvico na Nainom srnjakovo pleče hrustal:	ja,	nekdo ga je zasačil
na Jurjevcu, ki je imel čudno inendšov-isko kuto na glavi: Varaždina« s piščalko ga je pa srečal pod «Ivonko» v elegantnem pustnem kostumu, tako da je ta zver res kaikor nekdanji strah ina «Voitsch;bergu». Pust je bil v Gorenjah živahen, ter končal s krvav jim obiskom v gosititoi. Načrt, dia bi zmešali desetemu bratu «pulfra.» med tobak za v (dajta« je pun&airi spodletel.
Pustil sem Gorenje im jo ureza;! cez plan« v Stiudeno. Opazil sem da imajo v Ivoverkovi hiši ples: šel sem noter in J videl nad 15 let stare deklice, ki ®e do-'lajo posebne časti domači vasi, ki je bila do sedaj še nekako v moralnem oai.ru dostojna. Matere onih deklet zaslužijo pošteno 25 z mojo potno palico. Kar sem še na onem plesu opazil, bom takoj, ko mi bojo prstje na roki ozdraveli, povedal.
Kaj nam z dežele pišejo
•Lokev pri Divači.
Za pust je bil ples im tudi intriga in Prepir med vaškimi fanti in bntovšci. Le-ti so se vzeli skupaj in pokopavali Pusta. Pesem, ki jo je zložil domač 'posnrtk, piupovedmje tako:
Potem pride gospod brigadir in praša, kakšna je ta zvir.
Fantje niso nič odgovorili, piusta 'le najprej nosili.
Ravno so pusta na tla djali, da bi ga slovesno zažgali.
Nato so karbinirji prišli:
«Galt, fantje vi!»
Pogrebni stroški 'bodo baje na vsakega pogrebca 00 lir. Pa saj denarja no Manjka za ineumniositi...
VIPAVSKI POPOTNIK.
Na pust, ki je menda ']X>I praznika, ■sem &e napravil v Vipavo, da obiščem nek Janj e vojaške tovariše, s .katerimi «ie nisem videl od Velikega Šmarna, ko smo se sešli v Logu. S korijero sem prišel do Ajdovščine, potom sem jo mahnil pe<š po cesti. Zavil som po stezi proti Dolgipoljani. Tam sem poklical četrt vina. ker sem enkrat, čditail, da je kislo, i>a setm videl, da jo seda} ‘prav
dobro. Pol litra sem ga spil in potem ubral pot proti Budanjam. Po tisti lepi poti bi moral kmalu podnevi luč rabiti. Tam sem zvedel od prijatelja, da je prišla neka fabrifca v konkurz in to menda samo radi jezika. Nadaljeval sem pot v Duplje. Ondi sem slišal, da so imeli na pustno nedeljo krst .in birmo že priletnega moža brez župnika in škofa. Mlajši. pa so poskušali, kdo zna lvolje plavati v gnojnici, sedaj ko ni žab. Brzih nog sem bežal, da me ne bi tam noč' zalotila. V Vrhpolju sem slišal, da sle .boje za svojega župnika, da ne bi šel proč. Prišadši v Vipavo zaslišal sem godbo in šel bliže gledat, pa nisem nobenenga poznal, ker so bile same šeme — parldon, maškare se reče bolj olikano." Prespal sem v Vipavi in se drugo jutro vrnil na svoj domi s korijero.
Iz PIRANSČINE.
Živimtw> v času, ko nam svet n<j n.udi mnogo lepih zgledov. Nalašč se razgalja v svoji umazani pahujšljivosti, ker zgublja vero v Boga. Posebno naša mladina se potaplja v breznu zapravljanja, lišpaimjm, pijančevanje in razuzdanosti'.
kujajmo in so v naše pulte škilili. Bili ‘srno pa stvar tako izborno organizirali, da ravnatelj, ki jo sicer imel povsod 'nastavljene svoje oči in ušesa, do /<k linj ega n>i imitesar izvedel in smo spo-.mcnico mogili nemoteno odposlati na vse dekane, župnike i« kaplane istrske. Zatoženi smo Mi šele po falt accompld-ju, kar je bilo tudi pričakovati; kdo •nas jo ju kako, ne vem.
Ali mam je na spomenico sploh kdo govoril, se več ni' .spominjam; ie to-šo vem, da so se nekteri go.s]x>dje, 'Posebno j7, vrhov, o njej in nas zetlo ne-izrazili, češ da nismo poikil.i-da vprašanja ne razumemo, da re-s,rr|e orditnem div im im et. hnmanuna in Podobno, kakor je pač starina .navajena ' takih slučajih zavračati miladino. Ve-*ka večina jm, jo bila. gotovo za nami, 'tief'* V 8tvari' kakor dokazuje temu sle-I ',l akcija duhovščina, kateri je stal,
^ se danes lahko i>ove, na čelu baš 'l,ni Kompare. Z njim sem se seznanil ob tej priliki, ko sem bil kot-glavni uec primoran iskati zjiislombe in sem v° '1'a^®l v njem, ki jo bdi 'takrat, dekan (>»pu. Tudi Komparo, se mi zdi, na
v Ospu. Tudi Kompare, se mi zdi, na našo spomenico nii odgovoril pač pa sva. se v sledečih počitnicah v tej zadevi sestala in je nato on ,z vso vnemo in energijo pri škofu dr. Naglu zaurae intervenirat, da me inii zadela disciplinarna kazen, oziroma tla senu )>o ceni ušel. Pri tej priliki sem spoznali vso plemenitost tega značaja in ga bom nosil do konca v svojem srcu; saj je bil Kompare edini svečenik, ki se je takrat, neustrašeno za nas postavil. Kar se afere saimie tiče, sem jaz dobi 1\st rog ukor, se mi zdi; hujše iso jo pa občutili četrtoletniki, ki so morali podpisati nek preklic. V obče pa mor«m roči, da se je upoštevala naša mladostnost in se je stvar tretirala očetovsko; špirituat je bil takrat, častiti gospod Brumat, sedanji ravnatelj go* rišikjega semmniišča, ikojega milolio ifn uvidevnost, bač ob tej priliki ne bom nikoli pozabili. Gospodi je skuša,1 vplivati n n, nas samo z dobro besedo in podukom; meni je posodil Thalboferje-vo liturgijo, da se tam o vprašanju obrednih jezikov povčim in mi >ni nikoli zaradi tega rekel žal besede ali pokazal kakšno averzijo.	F.	Terseglav.
Če pogledamo malo v notranjost modernega dekleta, vidiimo da mu manjka predvsem volje do saimoz,atajevanja. Tukaj mora poseči mati vmes. Materina beseda naj velja neizkušenemu dekletu vsak čas, ker je 'mati prevzela odgovornost, za svoje hčere. Poglejmo samo na plesišče. Kadar gre mlada deklica, prav za prav še otrok, enkrat na ples, resnično napravi prvi korak v 'propast. V naših krajih imamo ples za plesom. Ob nedeljah srečaš ob vssiki uri ponoči na cesti ali drugod po par otrok skupaj, izdelanih po nezdravem plesu ki se vračajo. Matere, ne pričakujte posvetne sreče od svojih hčera, aimpak zahtevajte pamet in poštenje od vsakogar, ki se približa vašemu otroku.
SEMPAS.
Težlki časi so začeli pri nas. Draginja postaja neanosina; kmet prodaja po ceni, kupovati mora pa vse drago. Vinskega pridelka ne moremo prodati. Precej pa ga jo .pokupila «Vinarska zadruga«. Upanje je že da bode dobro uspevala in tako pospeševala blagostanje naše občim«. —- Tudi naša Mlekarna pridno dela. — Kimet.j e oprimimo se teh naših zadrug ker edina naša rešitev je v zadružništvu. — Naše pokopališče je zelo v slabem stanju, ker niso prejšnji občinski upravitelji uredili te stvari zato, prosimo g. podeštata, naj se on zavzame za to zadevo.
DIVAČA.
Dolgo se Ti nismo, dragi «Mali ilst», oglasili. Torej poslušaj, kako smo prebili predpustni čas. V primeri z lanskim norenjem dokaj dostojno. Običajno po-kopovanje pusta se leto ni vršilo. Baje je vmeis vladina prepoved. Tudi brezglavo popivanje in veseljačenje po gostilnah ponehuje. Vzrok višja sila: davki, draginja, pičli dohodki. Še bolje bi bilo, ko bi se sami od sebe spametovali, brez zunanjega pritiska. Tudi trgovina z lesam je skoro popolnoma prenehala. Marsikdo si je pri njej prste opekel. Zakaj pa smo še vedno tako zaupljivi! Poroki ste bili v predpustu dve.
ZABI6E pri II. Bistrici.
Redko kdaj gre glas iz naše vasi; saj tudi nimamo nič dobrega pisati. Letine so slabe, zaslužki majhni, draginja velika. Pridelke prodajamo na pol zastonj in še jih ne moremo prodati. In vendar so naše gostilno zmiraj polne, ob nedeljah in praznikih in tudi ob delavnikih. Ali ni to sramota za nas, posebno v 'teh časih? Starši, kam mečejo denar vaši otroci? V naši vasi je že 10 dni neki komedijant,. Sam se je pohvalil, da zasluži vsak večer 400 lir! Če pa je treba plačati gozdnega čuvaja ali organista, nima noben občinar niti 2 iliri v žepu.
l Jakob Bevc !
?	urarna In slatarna	\
S TRST * Čampo S. IHCHD št. 5 Z
y ZLATO kupuje v vsaki množini po *) (o	'najvišjih cenah.	to
KRONE plačuje više kot vsi drugi. 9 V* ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. (®
Lepa domačija na prodat.
Hiša z gospodarskimi poslopji v najboljšem stanju, lepa solu Sna lega in zraven csrkve. V hiši mlekarna in lasten vodovod Pripravna za vsako obrt. Zraven 2 gozda, senožeti, njive in sadovnjak. Redi se 6 glav. Na željo se odda tndi manj, kakor tudi res živ in mrtev inventar ali brez. Ponudbe nt:
Jožef Bizjak, Otalež 189 p. Cerkno.
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo
v IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15-17h.
Izšel ie žepni koledar
VEDE2
zet 1. 1927
dobiva se v trgovini
J. Štoka-Trst
Via Milano 37
in v vseh trgovinah pa deželi.
.iiiiiiiiaiiiiiiitiiiaiEiiiiiiiiiiniiiii..
ji	Primarij kirurg sanatorija
j:	Vida S. Giusto in občinske
:■ bolnišnice v GORICI
1 m. LOJZE lisil
prej asistent na dunajski vseučiliščni ;I kliniki profesorja Hohenegga, spreje*
;! ma vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon Štev. 196.
i".V.V.V.V.V.V.V.‘.VV.V.V.V.V.V.V.V%W«WV
SOE
BOC
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordlnira
v Trstu
via M. R. Imbrlanl 16, lil.
(Pral vla S. Glovannl)
od 9-12 In od 3-7.
j
alŠ
eevtjapnica FORCESSJJV
odlikovana v Pamtuu in Gmnovi 1924. m vmltho praml/Oi M/rtoma In zlato svetin/o
IrSt vta Cmvpin 3 jw»f Sv. Jakobu Jf$t
Zima pritiska.
Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za adravo življenje se glasi': glavo hladno, noge tople 1
Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-buta.
Obrnite se na
FORCESStNMt
Gospodarstvo
Globa za davčno zamude. Kakor zr.u-no, se po tukajšnjih 'postavah, -davek plačuje v šestih obrokih. Kdor pri tne.se denar na ietirjevalnico le en sa.m dan poianeje, mu ■ zaračunajo globo. Ta je do zda j znašala 4% od’ ‘davčne svote; za naprej se odstotek zvliša na 6. Pazi torej, da ne .prineseš prepozno. Ceneje ti bo plačati diva meseca pred obrokom, nego en dan po obroku.
Kaj dobi eksekutor. Finančni minii-ster je izdal odlok, ki -odreja, koliko morajo plačati zamudni davkoplačevalci eksekutor ju, ki izvrši eksekucijo' radi iztirjanja davkov, ki niso bili plačani v določenem roku po opominu. Če anaša dolg do 3 lir, dobi eksekutor 65 stotink, potem pa ise stopnjuje : od 3.05 do 5 lir eksekutor 1.25, od 5.05 dlo 10 — 2.50, od 10.05 do 15 — 3.75, od 15.05 do 20 — 5, od: 20.05 do 30 — 7.50, od 30.05 do 50
— 10, od 50.05 do 100 — 15, od 100.05 do 200 — 2250, od 200.05 do 500 - 43.75, od 500.05 do 1000 - 75, od 1000.05 do 2000 — 120, od 2000.05 do 5000 — 180, od
5000.05 do 10.000	. 240, od 10.000.05 do 25.000 — 300, od’ 25.000.05 do 50.000 — 360, od 50.000.05 do 100.000 — 410, od 100.000.05 do 250.000 — 460, od 250.000.05 do 500.000 — 510, od 500.000.05 dalje
— 560. Da ne boš plačeval poleg davkov še eksekutorja, skrbi za redno plačevanje o pravem času im varno shrani vse pobotnice.
Sejte j aro pšenico. Z ozirom na po-ma/njkainije pšenice v Italiji in temu primerno visoko ceno, naj kmetovalci letos posejejo tudi kaj -pomladanske (ja-re) pšenice. Izplača se jo sejati namesto ovsa. Med pšenico se lahko poseje lucerna (erbaspanj-a) ali detelja. Poskusite !
Denarni trg. . Napetost na evropskih denarnih tržiščih je tekom 1926. 1. znatino popustila. Obrestna mera je pričela naglo podati. To je posebno oči-vidno postalo v tekočem letu. Nemčija je ina pr. že znižala obrestno mero na pet odstotkov. Avstrija je tekom tega leta že dvakrat znižala eskomptno obrestno mero in celo Francij a je pred kratkim šla na 5.5 odstotkov. V primeri s stanjem v početku leta 1926. je uradna obrestna -mera padla v Nemčiji od! 9 na 5 odis-totkov, v Franciji od 7.5 na 5.5 odst., v Avstriji od 9 -na 6 odst., v Češkoslovaški od! 6.5 -na 5.5 odst., v Poljski od 12 ina 9 oidiat, v Ogrski od 7 na 6, v Belgiji od 7 na 5.5, v Norveški od 5 na
4.5 odst., v Danski od 5.5 ina 5 odstotkov.
Vedno več denarja imajo v Jugoslaviji, Ljudje v splošnem ne, a bajnlke
"pač. To -pride od tod, da se je med občinstvom uitlrdjilo izaupainje v stalnost denarno veljave in v moč države. Denar, skiriit poprej -po omarah in -colo v zemlji zakopan, nosijo ljudje v hranilnice in banke. Obrestna mera je vsled tega padla nazaj na pavadno številko. Banke razpolagaj-o z obilnimi’ -zalogami razpoložljivega, denarja.
Državni papirji v Jugoslaviji so v zadnjem času jeli -pridobivati zaupanje na svetovnem trgu. Porastli so zlasti papirji vojne odškodnine. Za te papirje se oglašajo kupoval-ai iz Prage, Dunaja, Berlina in drugih borstnih središč. Drug tak papir so zemljiške -obveznice, ki se obrestujejo po 4%. T-uidi te kupujejo močno tujci.
Tržaška trgovina. Upadla je zlasti -pomorska trgovina. V januarju 1. 1926. je dovoz in odvoz po morju znašal še 1,945.928 stotov, -letos 1927. pa le 1,829.244 stotov. Promet po železnici pa je bil v letošnjem januarju vočji kakor v lan-sžkem, vendar ne odvaga morskega primanjkljaja. Celoten promet -ipo -suhem in po vodi jo bil v januarju 1. 1926. 3,937.030 stotov, L 1927. pa 3,928.372 stotov. Zmanjšal se je torej -za 8.658 stotov.
Izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo. Radi nenadnega • porasta -rom-umskega leja od 2.70 na 3.20 nia cu-riški borzi, -se bo po mii-ernju gospodarskih krogov povečal izvoz jugoslovanskega lesa zlasti v Italijo, ker bo aed&j lažje konkuriral e ro-SKunskikn blagom.
Po čem je lira?
Dne 16. marca si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 39.05 L. za 100 č. kron — 65.65 L. za 100 fr. frankov 86.50 L. za 100 šilingov — 316.— L. za 1 dolar — 22.07 L. za 1 funt — 107.20 L.
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimtiiiiiiiiiii
Objava
Srečko Krpan, absolvent srednje teh. šoto v Ljubljani, naznanja sl. občinstvu, dia j-e otvoril v II. Bistrici
stavbno poslovalnico
Sprejema v-sa v to obrt -spadajoča dela te-r razpolaga z lastnim gradivom. Proračune in projekte nudi -bezplačno ter daje pojasnila glede istih.
(Renče)	IL.	BISTRICA.
IIHIIIIIIIIHtRHUHIIIiinilHIIIIIIIIIUIIIItinillllllllllllllllllllllllllltll
lepa knjižnica
je kras slovenske hiše. Pa ni dovolj, da -imaš v hiši mnogo knjig. Treba je, da so vse vezane, kajti samo tako se bodo dolgo ohranile. Kje naj bi jih vezali? V Katoliški ») tiskarni v Gorici, Riva Piazzutta 18. (t
= ZOBOZDRAVNIK
Dl. L
sprejema
vGoriniilniMUi
Il11lilllillll!!llll!llllllll!lllil!ll!llill!lllllillilll!lill!lli[:i!lllilil!llll!l
^llIillllUllilllllllllllliailF
MALI OGLASI
BIŠČAK JOSIP, trg. v Šmihelu pri St. Petru na Krasu, imaim v zalogi br. zoparilnike, železnino, manufakturo, drobnarije vsake vrste, jestvine, domačo slivovko in tropinovec, ki je ku--han na modemi hotel, kateri je veliko boljši kot iz malih kotlov -tar istrsko vino doma pripravljeno. — V-se po -nizkih cenah !
ftfSTILQ ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno vpo arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na Vt 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli z/ob, se dene par kapljic samega «Ideala« na vato im. se položi v zob. Priporoča se pošebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, nared-i zobe bele, ovira zobni ka rnon, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciierat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrica.
SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolam se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost,- obnemoglost. Izdelek lekarne Castedlonovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizini in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno Bredsivo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. sv prodaja samo v lekarni Castellanovich Trst, Via Tliuliani 42 (Pri Sv. Jakobu blizu slovenske šole).
BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se
rninnrio 2 se nrittornČH S1 občin«!'’-’
VELIKA ZALOGA papirja, paplrn ttlli vrečic. Uvoz ki izvoz aa v»a kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Ga**on* Dolinar, Trat . Via Ugo Polonio 9.
Irta les. Sisli s l Vidovicii
je preselila
svoje -do-biro zal-o-žeino skladišče
poljedelskih strojev
na Piazza Goldoni lO
Plugi -znamke «d,i v j i prasec« im druge vrste vsake številke.
Plužna telesa za lesene gredlje.
Brane, lahke in težke, na dve ali
tri dele.
Slamoreznico in noži.
Mlin za gnojila (mletje nitrata) i. t. d. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifii
Poravnajte naročnino !
Kmetsko-Hibarska Posojilnica in Hranilnica :
reg. zadr. z neom. zav. v
BAR KO VI DAH j
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje I Vloge so zajamčene z naddesetmilijonsko ' vrednosto v nepremičninah URADNE URE: S-12 in 14-1S	[
v Barkovljah, Viale Regina Elena 137 •
Mr Ne hranite denarja doma! 'JJfcd l
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste
ETERNIT
ZaBoga - TRST
sa Je preselila v VIA TRENTO 8TEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov!
Za cerkve, dvorane, hotele, gostilne
'II
izvršeni od prvovrstnih tovarn »Pollniann & Weiss», »Stallberger* itd. JMT Ugodni plačilni pogoji PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst, Via Valdiri v o 24,
TELEFON 716.
ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ
Dr. G. Laurinsich
TRST - Via delle Sette Fontane 8 - TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem, z dežele
poseben popust za potue stroške.
Govori so slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	ljudske.
Odprto od 9-13 In od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12
Izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu, težkemu dihanju in čisti kri^ edino le
Da postane vedno bolj znano naše izvrstno
„VINO Dl CHINAEFERRO‘‘
pripravljeno iz pristnega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Monte-catini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorse po L. 2.—. Originalna 3/4 litrska steklenica !•- 125-—
»ELISIRE Dl CHINA«
zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim ielodea in za dobo okrevanja.
Originalna steklenica . . . . !•- ©-—
Steklenica - vzorec ....*» 2-50
»Želodčne kaplje sv. Antona"
Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje.	Stekleničica	.....	1>-	4.50
GLYK0L L. 8.50 - PRSNI SIRUP L. 7.50 - SMILAJOD L. II.-
LEKARNA CASTELLANOVICH ALL’ALA8ARDA, TRST
Via del Giuliani Stev. 42, Sv. Jakob - Lastnik F. BOLAFFIO
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Xrstu: Via XXX Ottobrc 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana ■ Telefona: 5-18, 22-98
Podruinlcat
GOBICA, Brnilct, Cilji, črnomill. Im). Ltfll«. Sirita, Slikovit, D. Sid. Pil), Sirijni, Solit.' . ' .
i
M
Centrala v Ljubljani
Dtlnllki glinica li tszsnrnl uklad:
--------80.000	000	dinarjev----
Bavi se i vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje po • 1/«n/o a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po S1/*, Izvršuj« borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFliS)
■ a=
je odprta od 9V3 do 12.30 In od 14Vs do 16 ure.