leto XXXV. —Številka 36	8. septembra 1983 cena 5.— šil. (7 din)
poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Slovenci pri Sinovvatzu:
Razgovor brez	
1	konkretnih
1	rezultatov!
V kolikor je debata nanesla na problem vstopa v sosvete, za kar se tudi sedanja vlada zelo zavzema, so predstavniki organizacij nedvoumno izjavili, da si sodelovanja v sosvetih ne morejo predstavljati, ko vendar vlada niti v vprašanju imenovanja šolskega nadzornika ni v stanju ustvariti zaupanje. Če že v kolegiju deželnega šolskega sveta, kjer ima sedež tudi zastopnik manjšine, tega sploh ne poslušajo, kako naj bi potem Slovenci lahko zaupali v sosvete?
Delegacija, ki sta jo vodila predsednika dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks VVieser in v kateri so bili še podpredsednik mag. Filip Wa-
V sredo, 7. septembra so imeli zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev svoj prvi razgovor z novim zveznim kanclerjem dr. F. Sinovvatzem. Delegacija NSKS in ZSO ga je informirala o aktualnem stanju manjšinskega vprašanja in življenja na Koroškem, opozorila na splošno poslabšanje položaja slovenske narodne skupnosti v zadnjih desetletjih zaradi asimilacijske tendence v manjšinski politiki države in deže-le, kanclerju pa je predložila tudi vrsto predlogov — zahtev, ki čakajo na nujno rešitev.
Kar ob začetku razgovora je prišlo do ostrega spopada stališč, ker so zastopniki organizacij protestirali proti postopanju oblasti v Zadevi imenovanja novega okrajne-pa šolskega nadzornika za dvojezične ljudske in glavne šole, saj doslej niso kazale nobene pripravlje-n°sti upoštevati predloge zastopstva Slovencev, marveč se je deželni šolski svet odločil za ose-
bo, ki nima zaupanja slovenske narodne skupnosti in proti kateremu se je izreklo domala 80 dvojezičnih učiteljev v posebnem pismu zveznemu ministru za pouk in umetnost. Predstavniki organizacij so kanclerju pojasnili, da take odločitve mimo narodne skupnosti ne morejo sprejeti in da je treba računati z ostrejšimi reakcijami. Sicer pa se hoče kancler pogovoriti tudi še z ministrom Zilkom.
Prav tako brez konkretnejših rezultatov je potekel dvourni razgovor s kanclerjem o drugih konkretnih vprašanjih. Glede slovenskih oddaj v ORF, glede subvencioniranja dejavnosti slovenskih organizacij in društev. Načelno pripravljenost je pokazala vlada le v zadevi dvojezičnih otroških vrtcev, in sicer v to smer, da bi zvezna vlada podpirala tiste občine, ki hočejo v svojih vrtcih uvesti dvojezičnost, oz. dvojezično skupino in nastaviti dvojezično usposobljene vrtnarice. Vendar si mora kancler, priskrbeti
še potrebne podlage in, kot je dejal, bo treba stvar koordinirati s koroško deželno vlado. Tudi vprašanje ustanovitve dvojezične trgovske akademije za Slovence bo moral še proučiti, skupno s pristojnim ministrom, je menil Sino-watz. Podobno velja za ostala vprašanja dvojezičnega šolstva.
rasch, osrednji tajnik Franc Wede-nig in član predsedstva Karel Smolle za Narodni svet ter podpredsednika Franc Kukoviča in Ludvik Ogris pa Florijan VVieser za Zvezo slovenskih organizacij, je zapustila Dunaj torej z enim samim splošnim zagotovilom kanclerja, da je za nadaljevanje pogovorov.




Zadnji torek je Naš tednik predstavil v dunajskem tiskovnem klubu Concordia obširno dokumentacijo o televizijskem filmu „Vas ob meji“. Na tiskovni konferenci so poleg Karla Smoleta, ki je zastopal NSKS oz. NT, spregovorili tudi dr. Saxer, dr. Pluch in režiser Lehner. Tiskovno konferenco je vodil F. J. Bister. Dokumentacija je našla veliko zanimanje ter je izšla ravno pravočasno, namreč tik pred diskusijo v televizijskem „klubu 2“.
Dokumentacija NT:
Koroška: Vas ob meji?
Reakcije & agresije na neki televizijski film
To veliko zanimanje za dokumentacijo je bilo opaziti tudi na tiskovni konferenci, kjer se je razvila med časnikarji in pred-stavitelji dokumentacije deloma zelo živahna diskusija. Pri tem
1
Vas ob meji
je bilo govora zlasti o aktualnih problemih ter o odnosu koroških strank do Slovencev. „Na vsak način je Pluchov film dokazal, da manjšinsko vprašanje na Koroškem ni rešeno.11 Tako K. Smolle, medtem ko je Lehner rekel, da še vedno čaka na tožbe, s katerimi so mu koroški politiki grozili.
V tej zvezi bi radi omenili, da je bila dokumentacija pripravljena v zelo kratkem času. Kljub temu vsebuje zares zanimivo gradivo. Za to delo velja B. Sommereggerju, ki je skupno z maturanti R. Voukom, R. Grilcem in H. Miklom opravil to delo, odkrito priznanje. Priznanje pa velja tudi R. Saxerju in W. Holzingerju za odlična prispevka in nenavsezadnje tudi našim sodelavcem Mohorjeve tiskarne.
I
Knjiga stane 130,— šil. (dobi- B te jo v obeh slovenskih knjigar- h nah v Celovcu) in je izšla ob pri- h liki 35-letnice NT.
Karnten; EinDoif
an der Gre«***’


Papež — manjšine
Priznani dnevnik „Salzburger Nachrichten11 prinaša 6. 9. 1983 v uvodniku zanimivo novico, da prihaja papež Janez Pavel II. tudi prav zaradi narodnih skupin na Dunaj. „Janez Pavel II. je bil od nastopa svoje službe naprej skoraj stalno na poti. Zanj je ta obisk na Dunaju samo eno od mnogih misijonskih potovanj. Iz njegove okolice pa je čuti, da so mu ti dnevi v Avstriji iz dveh razlogov zelo pri srcu. Najprej da hoče poudariti pomen odločilne bitke z dne 12. septembra 1683 za Evropo. Predvsem pa se papež zaveda, da bodo Čehi, Slovaki, Madžari, Hrvati in Slovenci pred radijem in televizijo in bodo tako .zraven1 na Dunaju.11
Zanimivo, da ugledni dnevnik prinaša to novico v uvodniku, kar pomeni, da so se tudi organizatorji katoliškega shoda zavedali važnosti in pomena, vključiti v priprave na katoliški shod tudi narodne skupnosti. S tem v zvezi morda vest, da bo v petek, 9. septembra nastopil na koroški cesti na Dunaju 150 članski zbor, ki bo sooblikoval tudi papeževo mašo.
Pomembna
razsodba
Česar na Koroškem niso hoteli priznati, sedaj drži — člen 7 Avstrijske državne pogodbe je individualna zaščita vsakega člana narodne skupnosti. To pomeni, da morajo uradi priznati in upoštevati želje vsakega posameznega člana narodne skupnosti, če on zahteva slovensko uradovanje. To je razčistila razsodba ustavnega sodišča, ki je to ugotovilo na podlagi pritožbe Mihe Zablatnika. Miha Zablat-nik, tajnik KEL, se je pritožil na ustavnem sodišču, ker mu celovško okrajno glavarstvo ni hotelo priznati, da je v slovenščini dostavljen odlok prav tako veljaven kot v nemščini. To pa pomeni, da v slovenščini izstavljen odlok ni samo prevod in da mora priznati tudi dobo priziva. Razsodba ustavnega sodišča tu jasno in nedvoumno ugotavlja, da je v primeru, če član slovenske narodne skupnosti zahteva odlok v slovenščini, ta veljaven šele od datuma dostave v slovenščini. Posledice pa ima ta razsodba tudi za uradovanje občin. Več o tej razsodbi bomo poročali v eni od naslednjih številk Našega tednika.
Ta razsodba je razkrinkala in razveljavila vsa dosedanja postopanja in razlaganja deželnih in drugih uradov.
2/politika	TO |naš tednikj	8. septembra 1983
		
TEDNIKOV KOMENTAR
Gonja tako imenovanih mla-sovcev (mladih socialistov) proti obisku papeža Janeza Pavla na Dunaju je obrnila misli in pozornost jaynosti na točke in področja, ki jih mlasovci v svoji gonji naštevajo. Krog se vije od stroškov, ki jih ta obisk vsekakor zahteva, do razmer v latinski Ameriki.
talo sestrelilo — nad sovjetskim ozemljem — korejsko potniško* letalo KAL 007. (Za prijatelje in znance Jamesa Bonda lepa povezava s filmom Ljubezenski pozdravi iz Moskve). Mrtvih je bilo 269 ljudi. Oba primera — ob številnih drugih v sodobni zgodovini — kažeta, da nečloveškim oblastem ni mar
„ Upanje živeti, upanje dajati. “
Marca lani je bil na Dunaju človek, ki mu upravičeno (ker je dokazano) očitavajo podporo mednarodnega terorizma. Obisk libijskega voditelja Muamarja Gadafija ni sprožil žolčnih reakcij pri mlasovcih, tem se tudi ni zdelo potrebno, da bi uprizorili skupno s preživelimi žrtvami libijske diktature „alternativno“ prireditev; tudi nobenemu časopisu se ni zdelo primerno, da bi dolge mesece poprej že ustvarjal vzdušje in trobil na gonjo proti Gadafiju. Prav tako se ni zdelo potrebno, da bi kdo začel v javnosti šteti denar, ki smo ga morali položiti na mizo za Gadafijev obisk. Gadafi še naprej seje sovraštvo in smrt.
Prvega septembra zjutraj je minilo 44 let od začetka druge svetovne vojske. Po prijateljski pogodbi s Stalinom je Hitler napadel Poljsko. Prvega septembra 1983 zvečer je sovjetsko le-
ne sredstev ne posledic, če je treba dokazati svojo silo. Ostudnosti vidijo na nasprotni strani, sami pa jih počenjajo.
Nam, ne samo nam, ki se imenujemo kristjane, je naročeno, naj v upanju živimo, naj to živo upanje dajemo drugim. Kristjan biti pomeni — po mojem pojmovanju — biti optimist, pomeni, da upanja nikdar ne izgubiš. Ostajam tudi neomajni optimist, ko gledam na prihodnost svojega naroda in svojega jezika.
Geslo avstrijskega katoliškega shoda se imenuje „Upanje živeti, upanje dajati“. Upajmo, da bo vsaj kanček tega gesla padel na rodovitna tla, pri tistih, ki z izpovedjo katoliškega shoda živijo, pa pri onih, ki shodu nasprotujejo. V tem smislu izrekamo papežu Janezu Pavlu iskreno dobrodošlico.
Klic po vseslovenskem parlamentu se vedno zopet zasliši med slovensko srenjo. Pozivi, da naj bi se Slovenci zavedli svoje narodne občestvenosti preko geografskih in državnih meja, se naslavljajo na razne družbene ustanove. Govori se o enotnem slovenskem kulturnem prostoru ali priznati si moramo, da je zaenkrat to lahko le zahteva v smeri razvijanja zadevne zavesti.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je lahko ponosno, da zamisli, želje in načrte s svojo vsakoletno prireditvijo študijskih dnevov v Dragi, prizadevno uresničuje, ko zbere v Finžgarjevem domu na Občinah nad Trstom, precejšnje število Slovencev iz matice, zamejstva in zdomstva, ki se vadijo v slovenskem ekumenizmu.
Letošnje omizje v Dragi je dalo Koroški častno mesto. In Korošci so ga tokrat kar s ponosnim srcem zasedli. Saj so prinesli iz Celovca novo revijo — Celovški Zvon — ki želi biti vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, verska in družbena vprašanja. Predstavil jo je njen glavni urednik dr. Regi-nald Vospernik. O reviji sami je bil zapis v prejšnji številki Našega tednika, ob predstavitvi Zvona v Celovcu. Pobudniki, ki so revijo predstavili tudi v Ljubljani, v dvorani Društva slovenskih pisateljev, so v Trstu dobili na pot šopek želja in čestitk k pobudi. Številni naročniki so dokazali, da je za revijo veliko zanimanje ter nanjo navezujejo veliko upov. Prof. Martin Jevni-kar je uvodoma podal panoramsko sliko slovenskega revijalnega tiska in predstavil novorojenčkovo žlah-to.
Študijski dnevi so skušali izmeriti sedanji trenutek slovenskega naroda ter odkrivati možno smer za osemdeseta leta, s strokovnjakom za gospodarstvo, prof. Ljubom Sircem. Menim, da nisem edini, ki je po predavanju in debati bil neza-
dovoljen, ker ni uspelo doseči potrebne višine, s katere se odpira nekoliko širše obzorje.
V tako potrebno višino pa je popeljal občinstvo dr. Janez Vodopivec, profesor na papeški univerzi Urbaniani v Rimu. Podal je obračun drugega vatikanskega zbora 20 let po nadvse pomembnem dogajanju za katoliško Cerkev. Kar je bilo toliko bolj zanimivo, ker je bil sam na prizadevanjih za prenovo Cerkve na koncilu, kot strokovnjak za ekumenska vprašanja, neposredno udeležen in je svoja doživetja podajal s prijetno šegavostjo in anekdotičnostjo.
Vatikanski zbor se je vpraševal po bistvu krščanstva in želel usmeriti Cerkev zopet k srčiki evangelija. 20 let po koncilu je razmeroma kratka doba za presojanje uspehov in neuspehov. Vsekakor pa bolje spoznavamo težišča, ki jih je predavatelj tudi predstavil.
Cerkev se danes pojmuje kot zakrament odrešenja za vse ljudi, čuti se odgovorno za vse človeštvo. Cerkev je občestvo vseh krščenih in ne predvsem organizacija ali hierarhija, temveč skupnost bogoiskateljev, ki jih v ljubezni druži Bog — človekoljubec. Živeti v občestvu pa se moramo vedno znova navajati. Občestvenost ima univerzalen značaj — evangelij naj bi se vraščal v vse kulture. Dejstvo pa je, da je med moderno kulturo in Cerkvijo dramatičen razdor. In predavatelj je menil, da je imelo slovensko krščanstvo tudi že višjo kulturno kvaliteto kot jo ima danes.
Občestvo pomeni soudeležbo, odgovorno sodelovanje vseh pri gradnji slovenske skupnosti in bodočnosti, kar prav zaradi vere ne ostane mit ali utopija, temveč postaja realnost.
Na razvodju dveh kultur živi koroški in primorski slovenski zamejec. Pomeni to dilemo ali obogatitev? Dr. Reginald Vospernik, rav-
natelj Slovenske gimnazije v Celovcu, je razmišljal o tej dvojnosti, ki nas neposredno prizadeva, ko kot manjšinci doživljamo, da se tehtnica usodno nagiba vedno na stran močnejšega. Predavatelj se je pred izbiro jasno odločil za dvojnost, kajti nenehno odpiranje sosedu sprošča nove možnosti razvoja, izziv je potreben za človeško rast. Postavil pa je jasen pogoj: odprtost je možna le ob utrjeni zavesti o lastni kulturnosti. Človek brez domovanja je izpostavljen vetru in dežju tujstva.
V debati se je med drugim oglasil tudi Aleš Lokar, ki je urednik dosledno dvojezične slovensko-ita-lijanske revije „Most“ in predavatelju pritrdil. Ker smo majhni, je menil, moramo napraviti kak korak več, kakor bi nam morda dovoljevalo naše ..dostojanstvo11, da nas bodo drugi spoznali. Z retorskim zanosom je pisatelj Alojz Rebula povedal resnico, da biti Slovenec ni izbira, temveč naravna danost in zvestoba vrednotama narodnosti in jezika.
Draga pa niso samo napori razuma, da bi izmerili čas, v katerem živimo, in skušali določiti smer v bodočnost, temveč nje bistveni del so srečanja. Pri skupni božji službi srečanje s Človekoljubcem samim. Prisrčno je bilo tudi srečanje s tržaškim škofom, Lerencem Bellomi-jem, s katerim sta somaševala koroška rojaka žpk. Janez Lampich-ler in dr. Pavel Zablatnik, ki je raz-. lagal božjo besedo. Srečanja med slovenskimi rojaki iz raznih predelov in pokrajin, ki se vadijo v slovenskem ekumenizmu, da bi rasli v „bratovski ljubezni", ki si jo je želel že Stritar v svojem Zvonu.
Zato sem razumel, in verjetno tudi drugi, dobro voščilo na pot, ki ga je ob zaključku voščil predsednik Društva slovenskih izobražencev, Sergej Pahor, hkrati kot vabilo, da se čez leto zopet srečamo.
Janko Merkač
. . . odstraniti jezikovne, ideološke in družbene pregraje
Predstavitev tinjskega delovnega programa za sezono 1983/84
Dom v Tinjah je pretekli četrtek, 1. septembra vabil na predstavitev delovnega programa za prihodnje leto 1983/84.
Vabljeni so bili umetniki, ki so do sedaj razstavljali v domu, dosedanji referenti in zastopniki kulturnega in političnega življenja s Koroške in iz inozemstva.
V prvem delu sporeda so govorili rektor Jože Kopeinig in tajnik Martin Pandel o delovnem programu, prof. Janko Zerzer in prof. Jože Ropitz o galerijski oz. koncertni ponudbi in dv. sv. dr. Pavel Apovnik o izobraževanju odraslih.
Glasbeno sta prireditev popestrila Roman Verdel in mag. Tone Boschitz, ki sta poskrbela za prijetno vzdušje.
Rektor tinjskega doma Jože Kopeinig je v svojem govoru dejal, da se program ni le številčno razširil, ampak, da se tudi vsebinsko sproti pestri in bogati. Opozoril je na nekaj značilnosti, kot je to npr. trud za intenzivnejše enotedenske ali večtedenske seminarske ponudbe poleg
krajših tečajev in prireditev. Letos septembra bo prvič tedenski seminar za usposabljanje pastoralnih delavcev na dvojezičnem ozemlju. Poleg tega je novembra predviden tritedenski program za slovenske dopustnike, za katere je pripravljen zelo raznolik izobraževalni in kulturni program. Januarja 1983 pa bodo kar trije intenzivni izobraževalni tečaji za brezposelne, za mlade delavce in za slovenska dekleta in fante. Razširjena je tudi ponudba jezikovnih tečajev. V naslednjem letu je na sporedu kar 7 tečajev slovenščine za začetnike z dodatnimi nadaljevalnimi ponudbami. Poleg ustanovljenega tečaja „Feriae Latinae" in ..Slovenskih počitnic" nudi tinjski program poleti 1984 tudi tečaj za mednarodni jezik esperanto ter tečaj ruščine.
Od januarja do aprila je na programu več ponudb tako za forum družbenih in političnih vprašanj kot tudi za forum slovenskih in nemških literatov. Tajnik Martin Pandel je dejal, da vidi prosvetni dom svojo posebno nalogo v zbliževanju obeh jezikovnih skupnosti na Koroškem. V skupnem delu se trudi-
jo odstraniti jezikovne, ideološke in družbene pregraje. Iztega razloga je Dom v Tinjah priredil »forum za družbeno-politična vprašanja", različne tečaje oz. večerne prireditve na temo: manjšina — narodna skupnost.
O tinjski galeriji po drugem letu delovanja je govoril prof. Janko Zerzer. Poudaril je, da je ta galerija iz več razlogov upravičena in potrebna. Znane in re-nomirane galerije seveda rajši vzamejo v svoj program znane umetnike, ker jim to garantira določen uspeh. Mlad, neznan slikar, ki šele išče svojo pot, v tako galerijo ne bo imel dostopa. Ravno takim začetnikom, ki so največkrat nadarjeni samouki oz. mladi talenti, pa je tinjska galerija na stežaj odprta, ker ji ne gre za dobiček ali za ugled; hoče mladim omogočiti soočenje z javnostjo, s kritiki in jim služiti kot odskočna deska.
Drugi važen pomen ima tinjska galerija kot izobraževalna ustanova v času, ko se toliko govori o demokratizaciji umetnosti. V Domu v Tinjah se udeleženci raznih tečajev, ki pridejo iz raznih socialnih plasti, čisto ne-, prisiljeno srečujejo z umetniškim ustvarjanjem. Delovanje
galerije se je začelo 20. septembra 1981 z izborom del, ki so nastala med prvim slikarskim tednom v Svečah. Od tedaj se je v mesečnih razmakih zvrstilo kar 21 razstav. Tako prispeva stalno razstavljanje umetnine svoje k izobraževanju odraslih. Prof. Zerzer je dejal, da je treba v ljudeh na ta način zbuditi razumevanje za umetnost.
Škofijski kantor Jože Ropitz, pobudnik nove koncertne ponudbe, je predstavil program, ki ga bo nudil tinjski dom v sezoni 83/84. Dana bo možnost, prisluhniti vrsti koncertov, ki jih bodo izvajali koroški umetniki, umetniki iz sosednjih dežel ter tudi glasbeniki, ki se jim nudi priložnost, da brez birokratskih ovir pokažejo svoje glasbeno znanje.
Dv. sv. dr. Pavel Apovnik je nakazal, da je izobraževanje odraslih v današnjem času posebej važno in odgovorno delo, saj smo v času, ki je poln nevarnosti, ki pretijo vsakemu človeku. Ta situacija ogroženosti se naj bi izražala v izobraževanju odraslih v tem, da naj bi teme, kako odvrniti to nevarnost, bile v ospredju izobraževalne dejav-
nosti vseh institucij, ki se bavijo z izobraževanjem odraslih. Dr. Apovnik je dejal, da Dom v Tinjah v precejšnji meri upošteva te potrebe vsebinskega usklajevanja izobrazbene ponudbe, da se loteva tudi takih vprašanj. V drugem delu sporeda pa je bilo odkritje dveh skulptur inž. Waj; terja Untervvegerja. In sicer stoji na vrtu skulptura z imenom »SREČANJE", v veži doma pa kip na temo »DRUŽINA". Občudovanje skulpture v vrtu je Miha Vrbinc poglobil z lastnim tekstom razmišljanja o srečanju-
Pripravila Heidi Stingler
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec-Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222) 51 25 28-Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
8. septembra 1983	5E	ozadja/3
		
Mojca Urank, por. Heess
Iz pregnanstva za 12 let v kaznilnico
Če smo doma marnvali o pregnanstvu koroških Slovencev, o partizanstvu in o uporu proti nacizmu, je čestokrat nanesel pogovor tudi na Kavhovo Mojco iz Vincelne vasi — na Mojco Urank, poročeno Heess. Mojca je jeseni 1942 več kot mesec dni vodila gestapo za nos in bila poleti 1943 v Celovcu obsojena na 12 let težke kaznilnice. Po vojni je spoznala v Nemčiji svojega moža in danes živi v Nemški demokratični republiki.
Ko je bila te dni na dovoljenem letnem dopustu doma, je radevolje ustregla naši želji in pripovedovala svojo življenjsko zgodbo.
Zibel ji je tekla pri Kavhu v Vincelni vasi v gališki občini. Dne 31. 12. 1921 se je rodila kot drugi od osmih otrok. Kavhov oče je bil priznan kmet in dolgoletni gališki župan. Kavhovi starši so svoje otroke vzgojili v zavedne in poštene člane naše družbe.
Šolo je Mojca obiskovala v Galiciji — razen učiteljevih in žandarjevih otrok drugi otroci niso znali nemško. Temu primeren je bil tudi pouk.
Leta 1934 je avstrijska demokracija zaspala za več kot 10 let in demokratično izvoljeni župan, to je bil Kavhov oče, je moral odstopiti. Oblast je na njegovo mesto postavila Špeha iz Klanč, VVolte, pd. Rogar iz Apač pa je zastopal slovensko večino v občinskem svetu.
Ko so leta 1938 prevzeli oblast nacisti in zbrisali Avstrijo z zemljevidov, se je za Slovence začel 'končni in prisiljeni odmik iz javnosti. Kavhov oče kot glava galiških Slovencev teh ni pustil na cedilu.
Ker se Slovenci tedaj javno skoraj niso mogli več srečavati, jim je skrivno pošiljal pošto. Po navadi jo je Mojca morala prenašati. Med zračnico in plaščem zadnjega kolesa je bila Pošta, ki jo je Mojca nesla rojakom v Apače in druge vasi.
Mojca je precej časa pela pri zboru, ki ga je vodil rajni Pev-carjev oče Andrej Ogris iz Dra-bunaž. Pri Suhču v Vincelni vasi Pa je bila knjižnica.
Kavhova družina je štela med največje nasprotnike nacizma in najbolj trdne stebre slovenstva v širši okolici. Nacisti so se zaradi tega maščevali prav kruto. Dne 14. aprila 1942 so vso družino pregnati. Pozneje sta oče in sin Janko prišla v kacet Dachau, Mojca pa je bila julija 1943 obsojena zaradi veleizdajstva. A o tem več pozneje.
Skupno s Kavhovimi so bili 14. aprila izseljeni iz Vincelne vasi še Suhčevi, Pušnikov Jurij je bil pregnan skupaj s Pevcar-jevimi. Isti dan so morali od doma še Butejev oče, Kramarjevi, Zabvačanovi, Jakopičevi in Roparjevi — vsi iz Apač. Ko so Kavhovi zapuščali dom, je neki
sosed za njimi zavpil: „Die wa-ren einmal und vverden nie mehr!“
Beg na Koroško
Iz zbirališčnega taborišča v Žrelcu so slovenske pregnance nacisti razgnali na različna ta-
borišča v Nemčiji. Kavhovi so prišli na Hesselberg in po nekajtedenski karanteni je Mojca morala služit v Munchen k neki nacistični družini. Tam so ji od vsega začetka pokazali, kaj je vredna — skoraj nič. To je šlo celo tako daleč, da v primeru zračnega napada na Munchen ne bi smela v zaklonišče, ampak bi morala čakati na vrtu. Ko je bil res zračni napad, Mojca ni čakala na vrtu, ampak je pobrala svojo borno culo in ušla na vlak ter zbežala na Koroško. Srečno je prispela v Celovec, tam prespala pri gospe Duben, ki jo je poznala. Iz Celovca je poslala k VVeinzierlu, po domače Markoviču na Suhi pošto, naj jo pridejo iskat na sinški kolodvor. V Sinči vasi jo je čakal
Jožko Rutar, tedaj še gimnazijec in jo s kolesom peljal na Suho. Pri Markovču je Mojca bila nekaj tednov, spoznala Staneta Mrharja in Johana Županca, ki sta v kapelškem in žitrajskem okolišu bodrila ljudi ter vžigala iskro upora. Pri Markovču, tu je bil doma Franci VVeinzierl, eden od trinajstih obglavljencev, so se zbirali aktivisti. Ko je moral Franci VVeinzierl v vojsko v Celovec, je Micki Olip, prav tako eni od trinajstih žrtev, naročil, naj vzame Mojco k sebi. Micka Olip je prišla po Mojco in jo vzela s seboj. Zvečer tega dne pa je šla Micka na sestanek h Golobu na Suhi, tja sta prišla tudi Stane Mrhar in Johan Župane. Sestanek pa je bil izdan in Micka ter mnogo drugih ujetih. Stane Mrhar in Johan Župane sta ušla. Izdajalca pa je gestapo pomotoma ustrelila. Zjutraj je gestapo prišla po Moj-
co in jo odpeljala na žandarme-rijo, ker v kapelških sodnijskih celicah ni bilo več prostora. Prav ko je Mojca bila v žandar-merijski pisarni, da bi dala svoje osebne podatke, so se tam zbirali policaji, da bi začeli hajko na Staneta, Županca in druge partizane. Ker Mojca ni bila v lisicah, se zanjo niso preveč zmenili. To je izrabila in smuknila skozi vrta ter zbežala. Na nekem stranišču se je preoblekla — drugo obleko je imela v nahrbtniku — in jo mahnila proti Belflnu, domačiji Karla Prušnika-Gašperja.
Ta dan je bil sejem v Železni Kapli in Gašper je bil v trgu. Tam je zvedel, da je taka in taka ženska zbežala in da jo iščejo. Ko je prišel domov, mu je
Mojca vse povedala in on Mojci. Policija je mislila, da je Mojca zbežala proti Galiciji in jo je v tej smeri tudi mrzlično iskala.
Mojca je tu spet srečala Staneta in skupno sta se odpravila proti Obirskemu, iskala sta Johana Župančiča — kjer sta bila gosta župnika Ignaca Zupana. Ta ljudski duhovnik je pri maši bodril ljudi, naj pomagajo tistim, ki iščejo pomoči, prenočišča in hrane —1 to so bili partizani.
Preko Rebrce in Suhe sta prišla v Podkanjo vas in Apače, kjer ju je pogostila Tila, dekla pri Zabvačanu. Nje niso pregnali. Ta je Mojci rekla, da jo zelo iščejo in naj se pazi. Tu sta se Mojca in Stane ločila. Stane je šel v Sele, Mojca pa naprej k Črnežlnu. Tam je poznala starega hlapca in tudi gospodinjo. Mislila je, da ni nevarnosti in jo je kar naravnost proti hiši ubrala. V močni slani je zapustila jasno sled. Pri Črnežlnu je malo zadremala, in ko se je zbudila —- je bila hiša obkoljena. Beg je bil neizgleden. Gališki žandar Kočnik jo je gnal v lisicah in na verigi na komando, nekateri domačini pa so jo zmerjali in psovali. Iz Galicije jo je odpeljala gestapo v Celovec. Neki gestapovec je znal slovensko in jo je na mostu čez Dravo precej silil, da bi zbežala. Mojca pa ni hotela iz avta, ker je vedela, da jo bo, čim bo pokazala pete, „na begu" ustrelil.
Iz Celovca so klicali kapelskega komandanta policije in ta je posebej zato prišel gor ter se hudo znesel nad Mojco zato, ker je zbežala.
Številka 1118
Ujeta prav na Marijin praznik 8. decembra 1942 je Mojca kot vsi ostali ujetniki morala preživeti težke trenutke zasliševanja ,m stalne nejasnosti, kaj bo. Proti njej in drugim je nacistična •zverina pripravljala proces zaradi veleizdaje. Molitev v celicah in molk pred rablji — to je bilo edino „orožje" ujetnikov. Ko je Volksgerichtshof iz Berlina pod Freislerjem 9. aprila 1943 obsodil trinajst Slovencev, med njimi tudi Francija VVeinzierla in Micko Olipovo na smrt, je bilo po celicah grozno vzdušje. Smrt se je sprehajala po celicah in hodnikih jetnišnice.
Mojca ni prišla pred berlinski Volksgerichtshof, ampak pred 6. dunajski senat, ki ni izrekel nobene smrtne obsodbe. Če bi sodil Freisler, bi kri tekla v potokih.
Proces je bil 26. julija v Celovcu in Mojca je kot najhuje obtožena dobila 12 let kaznilnice ter 10 let izgube časti. Isti dan je bil obsojen med drugimi tudi Jožko Rutar. Vsem so sodi-
li ‘ zaradi „Vorbereitung zum Landes und Hochverrat".
Septembra so obsojene z vlakom odpeljali preko Maribora, Dunaja, Salzburga in Munchna v kaznilnico VValdheim, ki danes leži v Nemški demokratični republiki. Mojca je dobila številko 1118 in bila politična jetnica. Te so bile pod posebnim nadzorstvom in so morale opravljati posebej težka in zahtevna dela. Mojca je bila na oddelku B 5 in je morala navijati prav tanko žico. Tempo je bil tako hud, da ni bilo časa misliti na kaj drugega. Stik z drugimi Slovenkami, kot npr. z Mico in Nežo Olip je bil zelo tvegan in omejen. Kadar so prišle skupaj, so druga drugo bodrile.
Svoboda je napočila 6. maja 1945. Ko so prišli ameriški in sovjetski tanki na dvorišče kaznilnice, so jetnice v vseh jezikih prepevale svobodoljubne pesmi.
Mojca je hudo zbolela in se ni mogla vrniti skupno z drugimi Slovenkami domov. Namesto tega je morala v bolnico Do-beln, odtam pa v karanteno Westerwitz-Hochwaitschen.
Najprej županja — potem titoistka
Ko je ozdravela, so jo v Do-belnu postavili za komisarično županjo. To funkcijo je opravljala več kot poldrugo leto, dokler niso volili novih županov v deželi. Nato je vstopila v službo notranjega ministrstva. V Dobelnu je spoznala svojega moža. Ko je leta 1949 prišlo do preloma med Jugoslavijo in kominfor-mom, so Mojco — prav pod pretvezo, da je titoistka — vrgli iz partije. Ostati pa je smela članica mednarodne zveze ka-cetarjev.
Ker ni bila več v partiji, tudi ni smela obiskovati delavske univerze v Halleju, in šele pozneje je smela napraviti gastronomski tečaj. Med tem je tudi menjala službo in do svoje pen-zije vodila veliko gostinsko podjetje. Čeprav jo je partija vabila, da bi ponovno vstopila vanjo, je to Mojca vselej odklonila.
Odkar je v penziji, to je od 1. 1. 1. 1976, sme vsako leto za mesdc dni domov na dopust.
Ker prej dolga leta ni bilo mogoče, da bi prišla domov na dopust — zakoni v NDR tega ne predvidevajo —, se je prvega obiska po več letih doma veselila kot otrok, kajti na dom je ne vežejo samo spomini, ampak tudi sestre in bratje.
Čeprav živi v čisto nemškem okolju, Mojca svoje materinščine ni pozabila. Jezik se ji obrne kot kaj in sama pravi, da tega ne verjame, da človek pozabi svojo materinščino. To trdijo tisti, ki se je sramujejo.
Franc VVakounig
Drage bralke in bralci, dragi prijatelji Našega tednika!
V nedeljo, 18. septembra 1983, se vidimo v Bilčovsu na PRAZNIKU NAŠEGA TEDNIKA. Pričakujejo Vas znane
skupine - mdr. OTO PESTNER, NEW SVVING GUARTET in ansambel ŠOK!
4/Rož, Podjuna, Žila
naš tedniki
OBIRSKO
POLETNA NOČ Prireditelj: Alpski klub „Obir“
Kraj: gostilna Srienc na Obirskem Čas: sobota, 10. sept., ob 20. uri Za ples igra: „Orig. St. Ulricher Trio"
LOČE
LETNO SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV
Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev
Kraj: pri Pušniku v Ločah
Čas: nedelja, 18. septembra 1983,
ob 14. uri
Spored: redni občni zbor, družabno srečanje
CELOVEC
Vljudno Vas vabimo na slovesno OTVORITEV NOVEGA DIJAŠKEGA DOMA,
ki bo v soboto, 10. septembra 1983, ob 10. uri v Mikschallee (Šentpeter) v Celovcu.
Slovensko šolsko društvo
KOSTANJE
SRD „Drabosnjak“ na Kostanjah prireja v okviru 80-letnice „WORKS-HOP“ za modeliranje mask in figur iz papmacheja in voska.
Čas: 25. september 1983, od 14 — 17. ure
Kraj: Ljudska šola na Kostanjah Prispevek: stroški za material.
ŠT. JAKOB
IZLET V SLOVENIJO Prireditelj: SPD „Rož“
Čas: nedelja, 2. oktobra 1983 Prijavite se prosim pri odbornikih društva ali pri posojilnici Št. Jakob.
TINJE
SEMINAR ZA MLADINSKE ZBOROVODJE
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
Čas: od sobote, 24. sept., 15. ure, do nedelje, 25. sept., 13. ure Vabljeni so vsi voditelji otroških in mladinskih zborov!
SEMINAR V PO DR A VLJAH
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Tema: slovenska glasbena in pevska dejavnost na Koroškem Čas: 1. in 2. oktobra 1983 v bivši kmetijski šoli v Podravljah
DOM V TINJAH
Razstava: Ema Hudi in Karl Perč
Razstava je odprta še do 19. septembra 1983, v galeriji v Tinjah
ROMANJE V LURD IN LA SALETTE
Prireditelj: Dom v Tinjah
Čas: od sobote, 17. septembra
1983, do nedelje, 25. septembra
1983
Vodi: p. Anton Cvetko, Medgorje Cena: 3550.— šilingov (za penzion in vožnjo)
Prijave: čimprej na Dom v Tinjah, tel. 04239/2642
Borovlje
dr. Franz Wutti, praktični zdravnik, ordinira od 5. septembra 1983 naprej v Unterbergnerstrali e 19, tel. 04227/3411
Dva mlajša moška iz Slovenije iščeta zaposlitev na Koroškem. Obvladata dela iz gradbene in kovinske stroke. Ponudbe na naslov:
Zoran Sodja
Ljubljanska 11
64260 Bled — Jugoslavija
Zasanjano so ležale pred mano Sveče, ko sem se peljal v nedeljo zvečer na otvoritev tretjega slikarskega tedna. Skoraj malo neverjetno se ti zdi, da podeželsko društvo, kot je SPD „Kočna", že tretjič prireja mednarodno umetniško »zadevo", ki od leta do leta dobiva na ugledu in priljubljenosti. Ugled — to je morda bolj stvar strokovnjakov, kar se pa tiče priljubljenosti, pa prednjačijo domačini. Ti so od vsega začetka sprejeli slikarje in slikarski teden kot nekaj svojega, kot da je to najbolj vsakdanja stvar, ki si jo lahko predstavljamo.
Sonce je pošiljalo zadnje žarke izza cerkvenega stolpa, ko so se začeli zbirati v Adamovi dvorani gostje. Prišli so, da bi bili na otvoritvi in da bi čuli harfistko Pavlo Uršič-Kunej. Umetnikov še niso poznali — stavim pa, da po tednu ne bo vaščana, ki jih ne bi spoznal, z njimi marnval in se jim morda celo pridružil pri slikanju.
Slikarji, ki so se letos napotili v Sveče in bodo ta teden preživeli pri delu in v družbi domačinov, so Giorgio Valvassori iz Gorice, Dezi-derij Švara, primorski rojak iz Trsta, Tone Marolt iz Kranja in Šta-jerc Albin Lugarič iz Ptuja ter koroška zastopnika Christine de Pauli-Barenthaler iz Celovca ter Šentja-kobčan Drago Druškovič, ki dela in živi tudi v Salzburgu.
Predsednik Kočne dr. Janko Zer-zer je uvodoma — v treh jezikih — vse navzoče pozdravil in dejal, da je sveški teden že priznan od javnosti. Domačini pa so ga tako sprejeli za svojega in po njem so se pobliže seznanili z umetnostjo.
Vuzenica
Vuzenica na Koroškem je že dolgo pojem v otroškem in mladinskem slikarstvu — tam je vsakoletna Koroška likovna kolonija. Da je bila letos že trinajstič, samo potrjuje dejstvo, da vuzeniška kolonija ni zgubila svojega čara, ampak ga le utrjuje.
Organizatorji vuzeniške likovne kolonije so dosedaj zmeraj skušali — in reči je treba, da uspešno — vključiti otroke s Koroške, da bi se
Radiše
Preteklo nedeljo dopoldan je bila na Radišah blagoslovitev nove mrtvašnice. Tam, kjer je prej stala majarija, danes krasi lepo poslopje mrtvašnice prostor med cerkvijo in Kulturnim domom. Predsednik komiteja za gradnjo mrtvašnice — zakaj so tu prešli cerkveni svet, ni jasno — Ludvik Ogris je podal poročilo o gradnji poslopja. Zamisel mrtvašnice je stara že več kot deset let, vendar pa je bilo treba premostiti precej težav, da so končno lahko začeli graditi. Načrt je napravil arhitekt, ki stanuje na Radi-
Nato je predstavil harfistko Pavlo Uršič-Kunej iz Ljubljane, ki sodi med priznane umetnice na tem zahtevnem instrumentu. Pavla Uršič-Kunej je igrala kratke odlomke iz skladb od 17. stoletja do danes. Vmes pa je predstavila instrument, ki je že svetopisemski in ki ga je možno seveda v mnogih inačicah — najti tudi med prvoselci ameriškega kontinenta.
Ko bi prebral mnogo literature o harfi, ne vem, če bi dobil tako sliko o njej, kot jo je podala umetnica Uršič-Kunej. Po koncertu je umetnica radevolje odgovarjala na vprašanja iz publike. Iz kakšnega lesa — smreka, javor in figa, kako napenja strune in kako jo uglašuje
tako okrepila vez med otroki to in onstran meje in da bi spoznali in sami doživeli čar barve, slikanja. Otroci pa niso preživeli dan samo pri slikanju, ampak so spoznali tudi širšo okolico in gostitelji — družine — so jim nudili zares lepe dneve.
Vsako leto je v okviru slikarske kolonije tudi koroški večer. Letos sta ga oblikovali dve skupini: SPD »Borovlje" moški zbor, ki ga vodi Roman Verdel in trio Oraže, ki ga vodi Lidija Oraže. Podpredsednik
šah. Cerkev in občina sta tudi šli na roko, večji del stroškov in del pa so nosili farani sami.
Mrtvašnico je blagoslovil tinjski dekan župnik Silan, ki je skupno z domačim župnikom Jankom bral tudi mašo. Pel je domači cerkveni zbor. Maše in blagoslovitve so se udeležili zgolj domačini, samo nekaj uradnih zastopnikov občine, med njimi tudi župan — te osebe menda ne znajo slovensko — je tudi bilo navzočih. Žrelski župan Dobernig je govoril o miru, dekan Silan pa je v svoji — večinoma nemški pridigi (č.emu ?) nanizal misli o smrti in življenju.
in še kaj drugega so jo poslušalci pobarali.
V Adamovi dvorani se je že prvi večer slikarskega tedna spletla nit med domačini in umetniki, odprlo pa se je okno v svet glasbe, ki ga pokriva harfa.
Na otvoritvi slikarskega tedna so bili tudi vodja kulturnega urada mesta Beljak Adolf Scherer z ženo, predsednik KEL Karel Smolle z ženo, avstrijski kulturni ataše v Beogradu dr. Zdravko Inzko, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, urednik literarne revije „DIE BRUCKE" Ernst Geyer in zastopnik bistriške občine.
Slikarski teden traja od nedelje, 4. septembra pa do sobote, 10. septembra, ko bo zvečer v Adamovi dvorani, reprezentacija del in sklepna družabna prireditev. Več o slikarskem tednu bomo poročali v naslednji številki.
SPZ Tomaž Ogris, ki ima kot učitelj dolgoletne izkušnje, pa je občinstvu govoril o dvojezičnem pouku, o možnostih, ki jih imajo slovenski otroci v našem izobraževalnem sistemu. Predavanje je naletelo na velik odmev, saj je govornik zajel tematiko zelo globoko in jo nazorno prikazal.
Moški zbor in trio Oraže SPD »Borovlje" pa sta občinstvu v telovadnici osnovne šole prinesla koroško pesem in del kulturnega delovanja pri nas. Med posameznimi točkami so boroveljski prosvetaši predstavili zgodovino svojega društva.
Med gosti, ki so prišli na koroški večer, so bili tudi zastopniki KKZ Hanzi Tomažič, tajnik SPZ dr. Janko Malle, konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik in slikar Jože Tisnikar.
Pečnica
Ko smo zvedeli, da nas bo zapustil g. Sticker, nas je zaskrbelo, ker se je nekoliko govorilo, da bo naša fara sooskrbovana iz Št. Jakoba. Pa smo prosili škofa, da naša fara ne bi ostala brez duhovnika. 1. septembra 1983 je nastopil službo provizorja g. Jurij Buch. Tako smo spet dobili novega, mladega duhovnika. Želimo mu veliko uspeha in upamo, da se bo dobro počutil na Pečnici.
Imamo pa tudi bolj žalostne novice. Kar štiri farane smo pospremili na zadnji življenjski poti. Dva farana sta zaspala v najlepših letih. Ingrid Arneitz je umrla na Dunaju in so jo pripeljali v domačo faro. Heinrich Oschovnig pa je umrl na posledicah požara. Po dolgi bolezni je zaspala v Gospodu gospa Tina Smolle, ki je dolga leta skrbela tudi za našo podružnico v Spodnjih Borovljah in opravljala posel mežnarice. Kot zadnjega pa smo pospremili na farno pokopališče Ferdinanda Andervvalda, pd. Grofovega iz Zg. Borovelj. Naj vsi mirno počivajo v domači zemlji.
V	Remšeniku pri Železni Kapli praznuje svojo 97-letnico Rozalija Kaprun. Ob visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo.
V	Štebnu pri Globasnici je praznovala svojo 87-letnico Justina Riepl, pd. Bognarjeva mama. Iskreno čestitamo.
Te dni je srečal Abrahama Franc VVoschitz iz Železne Kaple. Čestitamo.
Marija Lapuš iz Podsinje vasi je pred kratkim praznovala svojo 80-letnico. Čestitamo.
V	bilčovski farni cerkvi sta minulo soboto stopila pred poročni oltar Ingrid Kofer iz Kovič in Franček Gasser iz Bilčovsa. Novoporočencema želimo na skupni življenjski poti vse najboljše.
V	Klopčah pri Velikovcu praznuje svojo 80-letnico Janez Buch. Čestitamo.
Na Zgornjih Rutah je te dni praznovala Marija Miki, pd. To-plaharjeva mama svojo 80-letnico. Iskreno čestitamo!
Pred kratkim sta na Gorjanah pri Ziljski Bistrici sklenila zakonsko zvezo Eva Urbanek z Dunaja in Franci Zvvitter iz Celovca. Zakonskemu paru želimo veliko sreče.
V	nedeljo, 11. septembra bo Matevž Nagele, župnik v Žitari vasi, praznoval svojo 75-letnico. Župniku Nageleju, ki je globoko zaoral na cerkveno-verskem in kulturnem polju koroških Slovencev in je sedaj na okrevanju, želimo obilo božjega blagoslova in da bi se mu zdravje čim prej povrnilo. Čestitkam se pridružujeta Narodni svet koroških Slovencev in uredništvo Našega tednika.
Slovenski študentski klubi iz Gradca, Celovca in Dunaja vabijo na
Skupni posvet,
ki bo v nedeljo, 11. septembra 1983, v Komendi na Rebrci. Vabljeni so vsi člani študentskih klubov.
PROGRAM:
10. ura: Referati in diskusije
Pogovarjali se bomo o sledečih vprašanjih.
1.	Kako lahko izboljšamo ko; munikacijo med vsemi tremi klubi?
2.	Skupne akcije na kulturnem in političnem področju
3.	Aktualizacija manjšinske problematike v javnih občilih
4.	Sodelovanje s slovenskimi centralnimi organizacijami
5.	Samostojen nastop Prl naslednjih visokošolskih volitvah?
13.	ura: kosilo
14.	ura: Ogled tovarn IPH ib Obir
18. ura: Razgovor s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij ter razgovor s predstavniki slovenskih mladinskih organizacij.

Z AVTOBUSOM NA PRAZNIK NT
ZBIRALIŠČA:
11.00	Žvabek — avtobusna postaja 11.10 Pliberk — avtobusna postaja
11.15	Šmihel — avtobusna postaja 11.25 Globasnica — avtobusna postaja 11.45 Št. Lipš — avtobusna postaja
12.00	Dobrla vas — avtobusna postaja
12.15	Škocijan — avtobusna postaja 12.30 Tinje — avtobusna postaja
13.00	Celovec — avtobusna postaja
Prosimo vse, ki bi se želeli peljati z avtobusom na praznik Našega tednika, da nam sporočite po telefonu (štev. 04222/512528-21), kje in koliko oseb bo pristopilo.
Stroške, ki bodo znašali med 50.— in 70,— šil. nosijo udeleženci sami.
Dobirpo se 18'. spptgmbra 1983 na prazniku NT v Bilčovsu. OTROCI IMAJO PROST VSTOP!
Slikarji bodo ostali med domačini v Svečah do sobote, 10. septembra, ko bo v Adamovi dvorani reprezentacija del.
_UJ
naš tednik;
Na povabilo komiteja za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani, so se udeležili maturantje Slovenske gimnazije v Celovcu osemdnevnega potovanja po Jugoslaviji. Maturante sta spremljala razrednika obeh razredov prof. dr. Marija Spieler in mag. Štefan Pinter, ter mag. Martin Urbajs.
S Sienčnikovim avtobusom smo se 22. 8. 1983 odpeljali izpred gimnazije preko Ljubelja do Ljubljane. Tam sta pristopila strokovna vodica, prof. dr. Vladimir Klemenčič in mag. Tone Gosar. Ta dva sta bila tista, ki sta skrbela za to, da smo se na potovanju tudi nekaj naučili, ker sta nam razlagala zgodovino, gospodarske razmere Jugoslavije in tudi skrbela, da smo vedno pravočasno prispeli do zaželenega cilja. Iz Ljubljane nas je pot vodila v glavno mesto Hrvaške, katerega smo si tudi bolj natančno ogledali. po kosilu pa nas je pot vodila do enega najlepših naravnih parkov Jugoslavije, do „Plitvičkih jezer".
Naslednji dan smo si ogledali ..Titove špilje", to je kraj, kjer bi Nemci za časa druge svetovne vojne skoraj ujeli maršala Tita. Ustavili smo se tudi v Splitu, ki ni znan samo po nogometnem klubu, temveč je v Splitu tudi pomembna stavba iz rimskih časov, Dioklecia-nova palača, ki je še zelo dobro ohranjena. V mestu pa smo si še ogledali znameniti frančiškanski
samostan ter Meštrovičevo galerijo. Zvečer pa smo se že lahko kopali v morju in sicer v „Makarski rivjeri".
V Dubrovnik smo prispeli opoldne naslednjega dne, ko smo prevozili precej kilometrov po znani jadranski magistrali. Tam smo si najprej ogledali stari del mesta, ki je obdržal sliko iz petnajstega stoletja. To mesto samo je pravi muzej, z vsemi svojimi starimi samostani (Frančiškanskim, Jezuitskim, Dominikanskim) ter s svojim popolnoma ohranjenim obzidjem. Nato pa smo se odpeljali v naš hotel, malo izven Dubrovnika na Babin Kuk". Tu smo ostali skoraj dva dni. A ravno tu nam vreme ni hotelo pomagati, cel naslednji dan je rahlo deževalo in le najbolj korajžni so se upali kopati v precej razburkanem morju. Opoldne naslednjega dne pa smo se odpravili s krajšo zamudo — skoraj smo izgubili našega Tinča — naprej proti notranjosti. Morje smo pustili za nami in peljali smo se po dolini Neretve do Mostarja. Tam nas je presenetila huda nevihta, da smo si Mostar mogli ogledati samo iz avtobusa. Nekoliko pozneje pa smo pri avtobusu morali menjati kolo, in to pavzo so nekateri izkoristili in so poskakali v reko Neretvo, ki ni bila ravno topla. Proti večeru pa smo prispeli v glavno mesto Bosne iz Hercegovine v Sarajevo. Naslednji dan smo si to mesto
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester, Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v R., tel.: 0 42 53/343
OBJAVA
Na strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v R. bodo dodatni jesenski sprejemni izpiti za 1. razred strokovne šole
za vse tiste, ki se doslej za vstop še niso mogel odločiti, v ponedeljek, 12. sept. 1983, ob 9.30 uri.
S seboj prinesite zaključno spričevalo in pisalne potrebščine. Možen je tudi še vpis v enoletno gospodinjsko šolo.
Kdaj: od 23. do 30. septembra 1983.
Kje:	SUPETAR na otoku Brač, hotel TAMARIS s komfortnimi so-
bami kategorije B in z lastno plažo. Poleg kopanja bo dosti možnosti za ogled znamenitih krajev kot izlet na slapove Krke in v Šibenik, Vidovo goro i. dr.
Ponudba vsebuje: Poln penzion v hotelu Tamaris. Vožnja z avtobusom iz Celovca v Maribor in nazaj. Polet iz Maribora v Split in nazaj. Vožnja z avtobusom od letališča do trajekta v Splitu ter s trajektom na otok Brač in nazaj. Spremljata: Zastopnik Našega tednika in slovensko govoreči vodič.
Cena: aranžma znaša samo 2960.— šil. na osebo.
Cragi bralci, izkoristite to izredno priliko za dopust ob lepem Jadra-nu in se čimprej (najkasneje pa do 9. septembra 1983, javite na uPravi Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon (04222) 512528, kjer dobite še podrobnejše informacije.
Pliberški jormak
točneje ogledali. Tu spoznaš novo kulturo in vero. Znan je predvsem po orientalskih zgradbah in, ker prireja naslednje leto zimske olimpijske igre. V tem mestu je tudi 26. julija 1914 Gavrilo Princip umoril avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, to je bil tudi povod za prvo svetovno vojno.
Iz Sarajeva smo se odpeljali proti glavnemu mestu Jugoslavije Beogradu, kamor smo prispeli zvečer. Po večerji smo šli v stari Beograd-Skederlijo, ki je zanimiva po tem, da se tam zbirajo mladi Beograjčani in pojejo in se vesele. Naslednji dan pa smo si ogledali mesto. Videli smo tudi Titov grob in vojni muzej. Nato smo bili povabljeni k avstrijski ambasadi na kratek sprejem. Popoldne pa so prišli na svoj račun tudi vsi naši športniki-nogometaši — Sten, Sač, Wake ... — ogledali smo si nogometno tekmo Partizan Beograd : Dinamo Vinkovci.
Zadnji dan zjutraj smo se težkega srca poslovili od Beograda in z letalom lnex-Adria-Aviopromet odleteli proti Brniku. V Ljubljani smo si ogledali mesto in imeli možnost porabiti še zadnji denar, ki nam ga je ostalo prav malo. Nato smo imeli slavnostno kosilo z gostiteljem. Predsednica Majda Poljanšek nam je povedala, kako je pomembno, da manjšina spozna tudi matično domovino. V imenu maturantov pa so se zahvalili prof. mag. Štefan Pinter in ravnatelj dr. Regi-nald Vospernik. V Ljubljani so nas še sprejeli na avstrijskem konzulatu, kjer smo še malo zapeli. Proti večeru pa smo se srečno vrnili nazaj na Koroško.
F. J. S.
Teden prijateljstva v Tinjah
.V domu prosvete „Sodalitas“ v Tinjah niso samo dobri in poučijivi tečaji, dom je tudi že mednarodno precej znan. Pod vodstvom dr. Vospernika smo imeli možnost se v najlepšem vzdušju učiti slovenskega jezika. Ker jezik ne spada samo v politiko, ampak je najvažnejši nosilec naše človeške kulture, smo preživeli nepopisno lepe ure. Obiskali smo vsakdanjo mašo in se učili na miren in nešolski način. Sestra Monika in sestra Lucija sta kuhali za nas in prijateljstvo je bilo tako čudovito, kot komaj kje na svetu. Za lepo oskrbo se prisrčno zahvaljujemo gospodu dr. Vosperniku in rektorju Doma, Jožetu Kopeinigu.
Ožbalt Hafner, Vidra vas
V soboto, 3. septembra, se je začel 590. pliberški jormak, ki je najstarejše in največje ljudsko slavje južne Koroške. Pristojni občinski odbornik Stanko Vavti (EL Pliberk) je med drugim pozdravil tudi zastopnike slovenskih osrednjih organizacij in zastopnike dežele ter sosednjih občin. Tako njegov pozdrav ter otvoritev jormaka sta bila dvojezična. V povorki, ki je šla od trga na sejmišče, so sodelovala tudi slovenska podjetja občine. Pliberški jormak je letos čutil gospodarsko stagnacijo doma in onstran meje, vendar je bil obisk kar zadovoljiv. Slovenska uta na sejmišču pa je bila kraj srečanja rojakov in prijateljev od blizu in daleč, ki so se ob dobri glasbi ter v prijetni družbi
počutili kot doma. Prav slovenska uta je štela med najbolje obiskane na jormaku. Dobrega počutja niti hud naliv v soboto popoldan in zvečer ni splaknil.
V slovenski uti so se srečali politiki, kmetje, delavci, učitelji, dohtarji in dohtarce, kuharce in in in ... Med svoje ljudi pa so prišli tudi slovenski občinski odborniki iz pliberške občine in od drugod. Tudi podpredsednikom: Narodnega sveta koroških Slovencev, Valentini Kušej, mag. Filipu VVaraschu in Ignacu Domeju je bilo na jormaku zelo všeč. Ni čuda, ko pa je igral v zabavo med dr. tudi Planinski sekstet (v ponedeljek), ki bo nastopil tudi na prazniku NT v Bil-čovsu.
Srečali smo se...
Katoliška mladina Sele je povabila v soboto, 27. 8. 1983 globaško farno mladino na športno in družabno srečanje. Na športnem igrišču pod Košuto smo se pomerili v nogometu. Globašani smo na začetku kar dobro igrali, a močno in kondicijsko dobro moštvo iz Sel je zmagalo 4:3. Po tej tekmi so se še pomerile deklice obeh far. Za publiko napeta in zelo zabavna igra pa se je po dobrih akcijah obeh strani končala 4:1 za Sele. Po tekmovanju smo se zbrali zvečer v selski farni cerkvi in obhajali mladinsko mašo, katero je vodil Peter Sticker. Med mašo smo premislili tudi o naši življenjski tekmi, pri kateri bomo morali biti pripravljeni na zadnji žvižg, ki bo prekinil naše človeško bitje, in se bomo morali kvalificirati za nebeški pokal. Po tem resnem premišljevanju smo se zbrali v farni dvorani, kjer je bila pripravljena „selska mavžna". Ko smo se okrepčali, smo se spoznavali, pridobivali nove prijatelje, izmenjali naše misli in probleme, in še zapeli kako lepo pesem. Ko smo pozno zvečer odhajali nazaj domov, smo bili prepričani, da smo Globašani in Selani zelo veseli ljudje.
Mislim, da je to srečanje bilo pravi užitek za vse sodelujoče. Treba bo takšna srečanja bolj pospeševati. Prav takšna srečanja so za našo narodno in kulturno življenje zelo potrebna. Potem bo naš narod in naša kultura spet pridobila nov cvet, kjer se bomo spoznavali, srečavali in skupno borili. Tako bo nam mogoče pokazati večini, da manjšina živi in da dela.
B. Sadovnik
Tiskovni sklad:
Luka Borovčnik, Podkraj 20.—; Janko Igerc, Podkraj 20.—; N. N., Podkraj 20.—; Stefan Skuti, Podkraj 20.—; Andrej Borovčnik, Libuče 20.—; Milka Hartman, Libuče 100.—; Julijana Zechner, Doljna vas 40.—; Antonija Pernjak, Breg 20.—; Marija Lutnik, Doljna vas 20.—; preč. g. Mihael Laura, Suha 120.—; Engelbert Logar, Gradiče 20.—; Johan Kolter, Dobrova 20.—; Marija Obid, Vasja vas 20.—; preč. g. Ciril Kump, Otmanje 20.—; Franc Klopčič, Rogarja vas 20.—; Oto Jamelnik, Rogarja vas 20.—; dr. Pavle Zablatnik, Celovec 20.—; Joža Golavč-nik, Zagorje 20.—.
Novi župniki in kaplani
Celovški škof Egon Kapellari je s prvim septembrom imenoval na našem ozemlju sledeče župnike, provizorje in kaplane: Peter Sticker je prevzel župnijo Globasnico, prej je bil župni upravitelj na Pečnici; dosedanji kaplan v Železni Kapli Jurij Buch je prevzel kot provizor faro Pečnica in bo soupravljal tudi župnijo Na Dravi; Stanko Olip, kaplan v Šmihelu, bo tudi pomožni kaplan v Pliberku, pater Tone Zajc OFM Con. pa je novi kaplan v Svečah; Janez Ne-pomuk VVornik je prevzel kaplansko mesto v Velikovcu.
Za nove duhovne svetnike so bili imenovani: prov. p. Anton CVETKO SDB v Medgorjah, provizor Franc JANČAR v Slovenjem Plajberku, župnik Maks MIHOR v Kotmari vasi in mestni župnik Alojz KULMEŽ v Pliberku.
Našim duhovnikom želimo pri njihovem delu v vinogradu Gospodovem obilo blagoslova in zadoščenja.
11*
naš tedniki



NAŠEGA TEDNIKA
v šotoru pri Korenu v Bilčovsu
ob 35-lehilcl Našega tednika
Sodelujejo:
Znani pevski zbori, kabaret, folklorne skupine, tamburaši, zabavni ansambli in vižarji iz Koroške, Nižje Avstrije in Slovenije
1	*	1	t
			
Začetek:
13.30	uri
družabni popoldan, kulturni spored
19.30	uri
PLES
13.00 — za pozdrav igra in poje znani NEW SVVING CHJARTET z Otom Pestnerjem ob spremljavi ansambla ŠOK.
13.30 — začetek kulturnega sporeda: poleg pozdravne pesmi pevk in pevcev SPD „Bilka“ in pozdravnih besed predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in glavnega urednika NT Jožeta VVakouniga bodo nastopili:
ansambel „Korenika“
Moški pevski zbor Radiše MPZ „Mojcej“ otroci iz Škocjana Suški oktet
Pevsko-instrumentalna skupina žvabeškega KPD „Drava"
tamburaši iz Loč
otroška folklorna skupina žitrajskega SPD „Trta“
„Skriti zaklad" z Bistrice v Rožu
„Veseli Havunci" iz Bilčovsa
obirski vižarji
družina Einspieler ter
e KABARET „Brennesseln“ z Nižje Avstrije!
19.30 — ples (igrali in peli bodo: priljubljeni domači ansambel „Pla-ninski sekstet"; New Svving Ouartet, Oto Pestner in ansambel ŠOK).
r
Redko sliko nam bodo nudili na prazniku Našega tednika v Bilčovsu fantje družine Einspieler, pd. Sramsičnikovi z očetom. Da namreč poje in nastopa oče s sinovi, to gotovo ni vsakdanja stvar. Družina Einspieler je mnogim že dobro znana od družinskega petja v Št. Jakobu, kjer je žela ogromen aplavz, od nastopov na drugih prireditvah domačih društev, kot npr. na materinskih proslavah. Sodelovali so mdr. tudi pri oddaji „Srečanje z Mitjo Trefaltom" na
RTV-Ljubljana in so peli tudi za Avstrijsko televizijo za film o Perkouniku.
Jernej, Marjan, Mito in Hanzi pa ne vadijo z očetom le za nastope; večkrat sedejo v domačem krogu in zapojejo npr. mamici ali babici za rojstni dan ali za kakšen drug praznik.
Upamo, da se bodo nadarjeni fantje še nadalje pustili od očeta animirati k petju in bodo tudi v bodoče gojili domačo, slovensko pesem. Uredništvo NT jim želi pri bodočem delu veliko uspeha in se veseli svidenja z njimi v Bilčovsu, 18. septembra.
Na prazniku Našega tednika bo nastopila tudi znana slovenska skupina New svving guartet. Člani ansambla so Oto Pestner, Dare Hering, Rado Razdevšek in Marjan Petan. Oto Pestner je med drugim tudi že pel pri skupini „Pepel in kri“ ter nastopal tudi kot solopevec.
Kvartet predvsem poje črnske spirituale in duhovne pesmi. Skupina je že nastopala v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Poljski. V Sovjetski zvezi je na 43 koncertih prišlo 200.000 poslušalcev. V Jugoslaviji oblikujejo svoj lastni TV-show in so že iztiali 8 plošč. Trenutno pripravljajo nove pesmi za evropsko publiko. Uspešni New svving guartet vodi znani jazz-pianist prof. Borut Lesjak. Člani guarteta se že veselijo Vašega obiska na prazniku Našega tednika v Bilčovsu. New svving guartet bo spremljal znani ansambel „ŠOK“.	_________________________________________
Na PRAZNIK NAŠEGA TEDNIKA smo povabili tudi znano nižjeavstrijsko skupino „Die Brenneseln". Skupina se bo predstavila z odličnim kabaretistič-nim sporedom. Med drugim boste lahko videli prizor, kako dva koroška „Kameradschaftsbundlerja“ poko-pujeta svojega kamerada: pri tem pa je tudi govora o koroških Slovencih. Skupina „Die Brennesseln“, ki jo sestavljajo Harry Konezčl (učitelj), Alfred Aigels-reiter (nastavljenec tiskarne) in Paul Peschka (bančni nastavljenec), je našla v vodilnih avstrijskih časopisih zelo pozitivno kritiko. Tako piše npr. dunajska Arbeiterzeitung: „Aigelsreiter und Konezčl als trau-ernde Karntner Kameradschaftsbundler oder Posch-ka als abschiednehmenden Tschemal muB man ge-sehen und gehort haben ... Das Karntnerische bzw. das Turkisch-Deutsch-Radebrechen ist einfach groBartig.“
Ne zamudite tega edinstvenega nastopa! Pridite v nedeljo, 18. septembra 1983 v Bilčovs na PRAZNIK NAŠEGA TEDNIKA!
Moški pevski zbor SPD Radiše
Prve začetke zborovskega petja na Radišah je težko izslediti. Kakor marsikje drugod so se tudi na Radišah zbrali na vasi fantje in zapeli. Eden od tistih, ki so za tako petje dajali spodbudo je bil Alojzij Thaler, Tonč na Radišah. On se je naučil tudi orglanja in je začel učiti pevce tudi po notah. To je bilo kar kmalu po ustanovitvi Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Radišah. Prva svetovna vojna pa je to dejavnost zopet ukinila.
Leta 1922 je Alojzij Thaler ponovno zbral krepak zbor, v katerega se je že v zelo mladih letih vključil tudi Šiman VVrulich, kateri je pozneje stopil na mesto starega Tonča. Nastopali so na društvenih prireditvah doma in drugod, peli so v cerkvi in na raznih hišnih in vaških praznikih vse dotlej, dokler nacistična oblast ni prepovedala slovenske pesmi in besede in može in fant prisilila, da so se borili za svoje sovražnike.
Po drugi svetovni vojni je prevzel vodstvo zbora in Slovenskega prosvetnega društva Radiše Šiman VVrulich. Njegova zagnanost, požrtvovalnost in vztrajnost pri zborovskem in kulturnem delu je v veliki meri obvarovala Radiše pred tolikim ponemčenjem, kakršnega so doživele sosednje občine in fare. Danes je že njegova osebnost sama monument.
Šiman VVrulich je pripomogel radiškim pevcem do slovesa, ki jim je pripomogel do mnogih nastopov v Jugoslaviji, Italiji in na Koroškem. Radi jih pa slišijo tudi doma v cerkvi, na prire-ditvh in v družbi: Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše je danes le odsek pevske dejavnosti na Radi-šh, saj poje tudi še mešani
zbor, dekliški kvartet, Radiški fantje in občasno tudi še otroški in ženski zbor. Zbor danes ne sodi ravno med vrhunske, je pa zato svojstven in izraža trdoživost slovenske pesmi in kulture na Koroškem.

|naš tednik
A-314TnOBfiLA IMS
ZOPET SE PELJEMO
MEOUGORJE
od 27.-29. 9. 1983
Cena za vožnjo, vključeno 2 polpenziona, po osebi šil. 1200.—
Prijave pošljite na avtopodjetje
SIENČNIK, 9141 DOBRLA VAS telefon (0 42 36)22 19
Petek, 9. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba. — Spominjamo se: »O štehvanju v Zahomcu".
Sobota, 10. septembra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 11. septembra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 12. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo:	Valentin
Schmidmajer pripoveduje.
Torek, 13. septembra:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladi pojo — Otroci, poslušajte!
Sreda, 14. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premislek.
Četrtek, 15. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.

15. septembra 1983 bo izšla
jubilejna številka NT
—i
sten, igra na harmoniko celo za % vratom. Tega si sicer tako ne p morete dobro predstavljati, zato p je najbolje, da si to sami ogle- p date. Johi igra na bas, včasih p tudi na pozavno, ter poje in p jucka. Poleg tega pove večkrat p tudi kakšno smešnico.	p
Obirski fantje pa niso igrali le ^ na srečanju vižarjev v Selah, p ampak so zabavali ljudi tudi že p na ohcetih in pa pri znanih tek- p mah koscev na Obirskem, kjer p jih je nekdo menda imenoval p „Wolkenbruchkapelle“, ker je p takoj ko so začeli igrati, začelo ^ grmeti in deževati. Kdor še ni p prepričan o živahnosti Obirskih p vižarjev, temu priporočamo, naj p si jih ogleda in posluša na praz- p niku Našega tednika v Bilčovsu. p
I
Obirski vižarji
Ko je pred dvema letoma priredila Krščanska kulturna zveza srečanje vižarjev v Selah, so se odločili štirje Obirčani, da bodo stopili skupaj in zaigrali nekaj pesmi. Otmar Artač in Šimej Durnik igrata klarinet, Kut-schnik Berti na štajersko har-moniko in Johi Ošina igra na bas. Vsi so amaterji in samo-' uki. Zanimivo pri tem ansamblu Je to, da ima Otmar, ki dela na Pošti, pol metra daljši klarinet kot Šimej, ki je kmet v penzio-nu- Ali ima to kaj opravka s finančnimi sredstvi, ali le s tonskim obsegom? Berti, ki je tudi kmet, pa igra na štajersko harmoniko. Kadar je posebno lu-
Pričakujejo Vas znane skupine!
1
AVSTRIJA
TV
PETEK, 9. septembra 1983: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Zaklad v srebrnem jezeru — 12.15 Naše vesolje — 13.00 Poročila — 15.00 Marksovi bratje v trgovini — 16.20 Aubrey animation
—	16.30 Družina Feuerstein —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Babica, prosim pridi — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Gala magijcev na Solnograškem — 22.20 Nočni studio — 23.25 Poročila.
SOBOTA, 10. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Avstrija v sliki — 11.00 Nočni studio — 12.05 Igramo blokflavto
—	13.00 Poročila — 15.00 Podeželska zdravnica — 16.30 Paradiž živali
—	17.00 Šport ABC — 17.30 Na poti v Atlantis — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dva x sedem — 18.25 Heinz Konrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Na zdaj se prične — 22.05 Craig Rus-selov glasovni karusel — 22.35 Šport — tenis.
NEDELJA, 11. septembra: 11.00
—	12.35 Ura tiska — 12.35 — 13.05 Hans Christian Anders v Avstriji —
14.00	— 17.15 Športni popoldan —
17.15	Medvedki — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorov — 18.30 Ljudska glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
19.50	Šport — 20.15 Upor na ladji Bounty — 23.05 Šport.
PONEDELJEK, 12. septembra:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des
—	10.00 Šolska oddaja — 10.30 Kakor dolgo bodo ljudje — 12.30 Čudeži sveta — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Glej točno — 18.00 Pustolovska divjina
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Poročila — 20.15 Šport v ponedeljkih — 21.05 Magijec —
21.50	Šport — 22.20 Poročila.
TOREK, 13. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska oddaja
—	10.30 Podeželska zdravnica —
12.00	Iz živalskega sveta Avstralije
—	12.15 Šport v ponedeljkih —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško —-17.55 Za lahko noč — 18.00 Gledamo televizijo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
20.15	„M“ Ljudje, sile, mnenja —
21.00	Terasa — 23.35 Poročila.
SREDA, 14. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja
—	10.20 Šolska oddaja — 10.35 Sreča na obroke — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 „M“ Ljudje, sile, mnenja — 13.00 Poročila —
17.00	Srebrni vodnjak — 17.30 Čebelica Maja — 18.00 In tubo piha Huba — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Labod — 22.00 Slike v ogledalu —
22.15	Šport.
ČETRTEK, 15. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.15 Šolska oddaja — 10.15 Plakati Jezusa
—	10.30 V Coloradu je izbruhnil hudič — 11.55 Ferdinand Porsche —
12.15	Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno — 17.30 Huzarji na obalo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
20.15	Zgodbe iz Klausenberga —
21.15	Naše vesolje — 22.00 Šport
—	22.50 Poročila.
PETEK, 9. septembra: 17.30 Hans Christian Anders v Avstriji — 18.00 Galerija — 18.30 Avstrijski katoliški
shod 1983 — 18.45 Otvoritev katoliškega shoda 1983 — 21.00 Avstrijski katoliški shod 1983 — 21.50 Poročila — 22.20 Obala tihotapcev —
23.45	Poročila.
SOBOTA, 10. septembra: 12.30 Avstrijski katoliški shod 1983 — 13.00 Poročila — 13.10 Papež iz tuje dežele — 14.40 Prihod papeža na Dunaju — 15.30 Papež na poti k trgu junakov — 15.55 „Evropa — Vespa“ —- 18.30 Trailer — 19.00 Oddaja o obisku papeža — 19.30 Porodila — 19.50 Oddaja o obisku papeža —- 20.25 Srečanje mladine s papežem —- 22.40 Primer Cicero — 0.25 Poročila.
NEDELJA, 11. septembra: 9.00 Oddaja o obisku papeža — 9.25 —
13.00	Sv. maša avstrijskega katoliškega shoda — 14.40 Sreča na obroke — 16.10 Papež pri bolnikih
—	17.30 Pri zlati jabolki se zopet vidimo — 18.15 Spoznate melodijo —
19.00	Nogomet — 19.30 Poročila —
20.15	Oddaja o obisku papeža — 21.50 Sto mojstrovin —- 22.00 Dyna-sty — 22.45 Majhna nočna glasba
—	23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 12. septembra:
8.20	Oddaja o obisku papeža — 8.25 Maša papeža — 10.30 Koliko zvezdnih metov naprej? — 10.55 —
12.15	Umetnost-znanost-mediji — 17.40 Papež pri delavcih — 19.30 Poročila — 20.15 Rešitev Dunaja — 21.50 Oddaja o obisku papeža — 22.30 Ena in ena — 0.00 Poročila.
TOREK, 13. septembra: 8.20 Oddaja o obisku papeža — 8.25 Papež na Kahlenbergu — 9.30 Kaj je maša? — 10.15 Papež v Mariazellu —
13.45	— 14.15 Duhovnik, poklic kot vsak drugi — 17.00 Oddaja o obisku papeža — 18.30 Ljudje s Kors-baeka — 19.30 Poročila — 20.15 Svoje dni — 21.05 „Weana gmueat"
—	21.50 Poročila — 22.20 Klub 2.
SREDA, 14. septembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Ljudje s Kors-baeka — 19.30 Poročila — 20.15 Prelistano — 21.05 Scena glasbe 1983 — 21.50 Poročila — 22.20 Jesen — 0.10 Poročila.
ČETRTEK, 15. septembra: 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Ljudje s Korsbaeka
—	19.30 Poročila — 20.15 „Musi-kantenstadl" — 21.50 Poročila —
22.20	Klub 2.
1
LJUBLJANA
PETEK, 9. septembra: 17.05 Poročila — 17.10 Čarodejev sin — 17.55 Domači ansambli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja —	18.40
Prehrana — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD 1 — 20.00 Zgodovina Slovencev: Velika tekma — 20.40 Ne prezrite —- 21.00 TV kviz — 22.00 TVD II — 22.25 Nočni kino: Barakuda.
SOBOTA, 10. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban dober dan — 8.20 Čarodejev sin — 9.05 Modro kot pisano — 9.35 Pisani svet —
10.05	Tradicionalni svet islamskega izročila — 10.30 Izobraževalna oddaja — 11.00 Zgodovina Slovencev —- 11.40 Ljudje in zemlja — 12.40 Poročila — 17.10 Poročila — 17.15 Povest o Janku in Marinki — 18.20 Edvvard in gospa Simpsonova — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Lady poje blues —
22.05	Zrcalo tedna — 22.25 Afrovizi-ja — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 11. septembra: 18.30 Poročila — 8.35 Živ žav — 10.35 625 — 11.00 Proslava ob 40-letnici ustanovitve IX. korpusa — 12.30 Poročila — 16.00 Poročila — 16.05 TV kaseta — 16.40 Beli sneg Rusije — 18.10 Športna poročila — 18.25
Naš kraj — 18.40 Slovenci v zamejstvu — 19.30 TVD — 20.00 Danes v neki hiši — 21.30 Mati — 22.10 Športni pregled — 22.40 P J v avtomobilizmu — 22.55 Šahovski komentar — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 12. septembra:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
17.15	Poročila — 17.20 Modro kot pisano — 17.50 Otrok in šola — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 20.00 Zločin našega časa — 21.30 Glasbeni maga-cin — 22.35 TVD II.
TOREK, 13. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 V znamenju dvojčkov — 17.50 Od vsakega jutra raste dan — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Kratek film: Ni prostora za ljudi — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD I
—	20.00 Delavci na črno — 21.00 Skupno — 21.45 To je Nurejev —
22.15	TVD II.
SREDA, 14. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Ciciban, dober dan
—	17.55 MPF Celje 83 — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Mostovi — 19.30 TVD I — 20.00 Film tedna: Pištola — 21.15 Kulturne diagonale
—	22.00 TVD II.
ČETRTEK, 15. septembra: 8.25 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Zemljepisne posebnosti — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.30 TVD I — 20.00 Tednik — 21.00 Pot svobode — 21.50 TVD II.
PETEK, 9. septembra: 17.25 TVD
—	17.45 Vsak petek na začetek — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Glasbena oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota
—	22.00 Premor — 22.20 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Samo enkrat ljubiš.
SOBOTA, 10. septembra: 17.00 Mediteranske igre — 18.00 Kam gredo divje svinje — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — 20.30 Poezija
—	21.05 Poročila — 21.10 Feljton
—	21.55 Premor — 22.10 Športna sobota — 23.30 S poti po Indiji.
NEDELJA, 11. septembra: 14.15 Dnevni pregled sredozemskih iger
—	15.15 Avtomobilske dirke — 17.30 Glasbeno popoldne — 18.25 Kulturne zakladnice — 19.10 Turistični vodič — 19.30 TVD — 20.00 Z beograjskega festivala jazza- ’82 —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.05 Ludwig.
PONEDELJEK, 12. septembra:
16.40 Dnevni pregled sredozemskih iger — 17.40 Poročila — 17.45 Govorica nemih — 18.00 Vabilo na komedijo — 18.15 Premor — 18.30 Sl-atletika — 21.00 Po poteh spoznanj
—	21.40 Zagrebška panorama —
22.00	Sl-boks.
TOREK, 13. septembra: 17.25 TVD
—	17.45 Pustolovščina — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Glasba, čas, ljudje — 19.30 Mali koncert —
19.45	Sl-atletika — 21.10 Večer ob glasbi — 21.55 Gorišča fronta — Zemlja mlade krvi — 22.35 Zagrebška panorama — 22.50 Šahovski komentar.
SREDA, 14. septembra: 17.25 TVD
—	17.45 Otroška oddaja — 18.15 Doživeti stoletnico — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.00 Sl-boks — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 15. septembra: 17.25 TVD —	17.45 Trinajstletniki —
18.15 Znanost — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Somrak — 21.20 Premor — 21.35 Poti kulture — 22.05 Zagrebška panorama.
Pliberk - SAK 0:0
Napadalci „stavkajo“ še naprej
Minulo soboto, na pliberški jor-mak, je Slovenski atletski klub gostoval v Pliberku, kjer ga je čakala težka naloga. Pliberško člansko nogometno moštvo je že nekaj let zastopano v koroški ligi, SAK pa je novinec v novem okolju in se šele počasi začenja uveljavljati v najvišjem nogometnem razredu Koroške. Sobotni nasprotnik pa je znan tudi po tem, da je na domačem igrišču skorajda nepremagljiv. Težavno nalogo za SAK pa je vrhu tega še otežkočilo slabo vreme, v prvem polčasu je lilo kot iz škafa, tako, da je teren že tako ali tako zelo slabega igrišča, bil še slabši.
Slovensko moštvo je v Pliberku nastopilo brez poškodovanih igralcev, Šišiča in Perča, odsoten pa je bil tudi Vito Dimitrijevič. Moštvu pa se je zopet priključil Miha Kreutz. Naloga Slovenskega atletskega kluba v Pliberku je bila jasna: tekma na tujem igrišču, nasprotnik neugoden in prepričan, da bo novincu odvzel pred domačo publiko obe točki. Ob nogometnem igrišču (lahko bi rekli tudi na pliberški njivi) se je zbralo lepo število gledalcev (ok. 800), ki pa so bili večinoma navijači slovenskega moštva iz Celovca.
Kar v prvih minutah so sakovci imeli dve odlični priložnosti, da bi stresli nasprotnikovo mrežo, toda „kriza“ napadalcev, tako se je izkazalo, traja še naprej. V 7. minuti je sodnik „spregledal“ jasno igranje z roko obrambnega igralca domačinov v kazenskem prostoru, toda piščal nepristranskega je ostala nema. V nadaljnjem se je razvila slabemu terenu odgovarjajoča igra. Obe strani sta bili najmočnejši v
obrambi, pri obeh pa je pešalo v napadalni liniji. Na tej in oni strani so igralci imeli v prvi polovici srečanja nekaj lepih akcij in dobrih možnosti za zadetek, toda na obeh
Tekme SAK
v nedeljo, 11. 9. 1983 na Košatovem igrišču ob 9.30
SAK šolarji — Kotmara vas Šol. ob 10.45
SAK mlad. — NECA mlad. ob 13.15
SAK 23 — Irschen 23 ob 15. uri SAK I — Irschen I Vsi prisrčno vabljeni!
straneh so ostala vrata „čista“ do konca tekme.
Obe moštvi sta zamenjali strani z nespremenjeno postavo, spremembe v igri ni bilo, slika je ostala ista, le vreme se je zjasnilo in posijalo je sonce. Proti koncu tekme, trener Avdič je poprej zamenjal M. Hobla in Zablatnika, ki sta ju nadomestila S. Hobel in Lusch-nig, je slovensko moštvo imelo največ od igre, na žalost pa zadetka ni bilo.
Pliberčani so bili teh deset minut v škripcih, a so se kaj kmalu ujeli in v zadnjih minutah srečanja prevzeli sami iniciativo ter kot poprej SAK, imeli „svetle trenutke11, a tudi brez zadetka.
Tako se je končala tekma v Pliberku .z neodločenim rezultatom 0:0. Rezultat je bil pravičen in konec koncev sta bili z delitvijo točk zadovoljni obe strani.
Tretja tekma zapovrstjo se je torej končala za Slovenski atletski klub 0:0, razmerje golov pa je 0:1. Naslednja tekma na Košatovem igrišču v Celovcu pa bo, kot je dejal neki igralec SAK, začetek „živ-Ijenja" napadalcev slovenskega moštva. SAK ima v gosteh enajsterico iz Irschena.
Na „pliberški njivi" se je končala za SAK tretja tekma 0:0
Rožanski derbi se je končal 1:1
Veliki rožanski derbi med nogometnima kluboma Šmarjete in DSG Sele je privabil 800! gledalcev od blizu in daleč, predvsem pa so bili zastopani domačini-Šmarječani in zvesti navijači selske enajsterice. Vodeče moštvo na lestvici — DSG Sele — je doslej ostalo neporaženo in kajpada so igralci izpod Košute hoteli nadaljevati serijo tudi v Šmarjeti. In uspelo je.
Obe moštvi sta se »lotili tekme11 zelo previdno, obe strani sta čakali na napako nasprotnika, obe strani sta sprva bili koncentrirani v obrambi. Kljub temu, da se je prva polovica tekme končala brez zadetka, so bili gledalci lahko zadovoljni, saj perečih trenutkov na tej in oni strani ni manjkalo. Nekajkrat se je izkazal vratar Selanov,
Jože Fera ni le dober trener, marveč tudi nevaren napadalec.
na drugi strani pa ni bilo nič kaj drugače.
Takoj, ko sta moštvi zamenjali strani, je tekma postala hitrejša, enajsterici sta bolj in bolj prihajali v napad in — kot že teden poprej v Selah — je nasprotniku uspel
prvi zadetek. Napadalec Šmarječa-nov je izrabil „gužvo“ pred vrati Už-nika in tako z lahkoto potisnil žogo čez črto. Toda selsko moštvo zaradi tega ni padlo, nasprotno, od tega trenutka naprej so se ponavljali napadi na vrata domačinov. Ni trajalo dolgo, ko se je lahko ob igrišču zveselilo spremstvo selskih nogometašev. Po odlični podaji je trener Jože Fera premagal nasprotnikovega vratarja. Po izenačenju rezultata sta obe moštvi zo-
pet ojačili obrambno linijo. Nasprotnik je imel še odlično možnost, da bi drugič zatresel mrežo selskih vrat, toda napadalec je veliko možnost (preigral je tri igralce in naposled še vratarja) klavrno zapravil. Boginja Fortuna pa je krep-
ko stala tudi na strani domačinov. Tako je Fera sam stal pred vrati nasprotnika, vratar pa je močno udarjeno žogo ubranil, verjetno ne ve kako, v zadnjem trenutku z nogo, in tako preprečil vodstvo Selanov. Proti koncu tekme so Selani imeli še nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda ostalo je pri obeh zadetkih in ostalo je pri delitvi točk.
Nogometaši DSG Sele še naprej vodijo na lestvici svojega razreda z dvema točkama prednosti in — doslej še brez poraza.
Posebno je treba omeniti ob ro-žanskem derbiju, da se je odlično vživel v selsko moštvo nekdanji igralec SAK, Matjaž Jakobič, ki je ponovno bil najboljši obrambni igralec in, ki je odlično ..dirigiral11 selsko obrambo.
Kot SAK, tudi moštvo DSG Sele ni moglo nastopiti z najmočnejšo postavo, saj se je težje poškodoval po tekmi proti Železni Kapli mladi Nanti Travnik, ki mu želimo, da bi kmalu ozdravel.
Tekme DSG Sele
v nedeljo, 11.9. 1983 ob 12.45
Sele mlad. — Ruda mlad. ob 14.15
Sele pod 23 — Ruda pod 23 ob 16. uri
DSG Sele I — Ruda I
Srečanje otroških skupin:
Mi smo vaše upanje...
V nižjeavstrijskem mestu Herzo-genburg, blizu St. Poltena, prirejajo vsako leto otroške poletne igre (NO-KIS — NO-KINDERSOMMER-SPIELE) — srečanje otroških skupin iz vseh zveznih dežel. Organizatorji teh „iger“, fara, samostan ter društvo prijateljev Herzogen-burg, so si že pred enajstimi leti zastavili cilj, da priredijo v poletnih počitnicah srečanje, ki bi doprineslo k boljšemu razumevanju nas vseh. Poleg razvedrila, otroci so se igrali, peli, brkljali, jahali, se vadili v dramaturgiji,... je bil na programu tudi nastop vseh skupin pred širšo publiko. (Z vstopnicami za to predstavo si organizatorji delno krijejo stroške.)
Letošnjega srečanja, ki je trajalo od 26. do 28. avgusta, se je udeležila Katoliška otroška mladina (KOM) iz Vogrč. Zastopala je s tem našo zvezno deželo. Bilo je to prvič, da je slovenska skupina zastopala Koroško.
Deset otrok in dve voditeljici (Katja ter Helga) se je odpravilo v petek, 26. 8. na srečanje v Nižjo Avstrijo, ki je bilo takrat pod geslom Ml SMO VAŠE UPANJE... Otroci so se peljali polni pričakovanj in želja v to malo mestece, vedoč, da bodo naslednji dan nastopili na odru pred zbrano publiko. Nekatere je „imela“ tudi trema, tako da so bili med vožnjo bolj zadržani.
Vsi so bili veseli, ko so končno prispeli, po večurni vožnji z vlakom, na cilj. Še bolj pa jih je presenetila dobra organiziranost prirediteljev. Tako je vsak imel svojo vlogo, kar je privedlo do dobrega vzdušja med otroki. Na kolodvoru
Opazili smo ...
... da je predsednik DSG Sele in provizor v Šmarjeti v Rožu, Ivan Olip, bil na nedeljski tekmi zares nepristranski. Z nevtralnega opazovališča, proč od obeh taborov navijačev, je opazoval tekmo in bil verjetno tudi zadovoljen z neodločenim rezultatom.
... da je trener Selanov, Jože Fera dober prijatelj vsem svojim igralcem, da pa je tudi konsek-venten trener. Ko je legionar Tone Hrovatič le preveč komentiral tekmo, ga je glasno opozoril: „Tone, ali boš tih, ali greš
so našo skupino že nestrpno pričakovali in jo nato pospremili v mogočni, mestni samostan, obdan z močnim obzidjem. Samostan je bil pravzaprav kraj vsega dogajanja-Tu so imeli postavljene na vrtu med drevesi šotore za prenočitev, oder za slovesni nastop, kuhinjo, zabavišča in drugo. Otroci so se v tem lepem kraju kaj kmalu vživeli in se počutili domače. V skupnih igrah in ob skupnem petju so se hitro seznanili. Tako ni bilo začud-Ijivo, da so otroci, ki ne poznajo naše problematike, zelo pozorno prisluhnili slovenskemu petju. Prosili so našo skupino, da jih nauči slovenske pesmi. Ni minulo niti deset minut in otroci so že skupno prepevali pesem „Mi se imamo radi11.
V	soboto popoldne, ob 15. uri, je bil na sporedu nastop posameznih skupin. To je bil obenem otroški prispevek k letošnjemu katoliškemu shodu.
Vsaka skupina je uprizorila kratek skeč in zapela dve pesmi. Vo-grška skupina je zapela pesmi „£h mali slonček11 in „Ko si srečen''• Pokrovitelj te slovesnosti je bil kardinal Konig, ki se je predstave tudi osebno udeležil. Dejal je, da so otroci naše veliko upanje in da morajo biti zato naša največja skrb. Na predstavi je bil tudi dež-glavar Ludvvig. ORF, ki je to predstavo snemal, bo v septembru od dajal to v televiziji.
V	nedeljo dopoldne, vse prezg0' daj, so se skupine spet razšle-Otrokom pa ostaja upanje, da s0 naslednje leto ponovno srečajo -'
Mak*
pa ven.“ No, Tone se je odločil za prvo varianto.
... da je sinček sekcijskega vodje DSG Sele, Florija Dovjaka navdušen nogometaš. Nekajkrat se je očetu izmuznil iz rok in stekel na igrišče. Verjetno je hotel pripomoči Selanom k zmagi.
... da je opazoval rožanski derbi tudi poslovodeči tajnik ZSO, Marjan Sturm. „Jaz ja nisem kak nogometaš, včasi pa rad pogledam kako tekmo. Danes sem pa moral v Šmarjeto, ker mi je Filip (VVarasch, op-ured.) tožil, da nima prevoza. Kaj pa boš? Pripeljal sem ga.“