St. 270 tttiiia Mm v mm^H c«vnslc cm U wla) m 11, novembra 1924. Posamezna številka 29 cent. Letnik XILX iz! H« izviemši pondcljek, vsak dan zjtffrT 5tvo: ulica sv. Franči^t (AsiSkega it. 20, I. nadstropje- Dopisi ns|se £ » uredni« vu. Nefra ^ iplsira s« ne sprejemajo, rokopisi se ^ Odgovorni Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna ,ie Edinost N irai? za mese L 7.—, 3 mesece L 19..50.SjS^^f^^S*- in ceio Ieto ^ Za inozemstvo mesečno o lir več. — TeleionS»*J«?Piva in uprave 5t 11-57 Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo r ftirokosti cm kolono (72 mm,) — Ogla« trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslanica hi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaU oglasi po 30 cent beseda. satani pa L % — Oglasi, naročnina la reklamacija aa poiiljajo lsktyaCao uprav' edinosti, v Trat«, alica a« Frančiška Asttkega štev. 30. L nadstropte. — Telcfao oredniitva In spravo U-V. Za ozdravljenje naših sodnij Od rednega in naglega poslovanja sodnij je odvisno redno, naglo in uspešno poslovanje vsega javnega in zasebnega življenja državljanov, posebno pa še gospodarskega življenja, ki je,neobhodna podlaga vsemu ostalemu snovanju na vseh poljih človeškega ude jstvo vanja. Modernega gospodarskega življenja supa ne moremo niti predstavljati brez medsebojnega zaupanja med prizadetimi strankami. To zaupanje je podlaga najbistvenejšemu modernemu gospodarskemu činitelju, ki je kredit. Samo zaupanje pa še ne zadostuje za to, da se vzdrži funkcija kredita trdna in neomajna, temveč je potrebna tistemu, ki kredit daje, tudi absolutna gatcvcsl, da se njegovo zaupanje ne bo izrabljalo, da pride do svoje pravice tudi prisilnim potem s pomočjo sodnije. S tem je podana velikanska važnost, ki jo -ima sodstvo — predvsem civilno — za ves gospodarski razvoj cele države. Ako sodnije ne vršijo te svoje naloge, ne le da niso nikak sieber vsega zasebno-pravnega živijenja, temveč se do»-sega ravno nasprotno: počasnost in nered-nolt sodnega posle vanja gospodarsko življenje GTiemcgoča in ga naravnost upro-pašča. Omenili smo zle posledice, ki jih ima slabo poslovanje sodnij predvsem za trgovski kredit, v glavnem zato, da predočimo nevarnost neurejenih sodnih razmer naravnost in brez ovinkov, loda isto velja, dasi morda v manjšem obsegu, glede vsake civilno-pravne zadeve. V vseh siučajih zasebnega življenja je odvisno za prizadete mnogo in včasih vse od pravne ureditve njihovega položaja, na pr. razpolaganje z imovino pri zapuščinah itd., od katerega je ravno tako odvisna včasih gospodarska usoda posameznikov in celih družin. Naloge sodstva so torej velikanskega poimena, tako da se lahko reče: gorje ljudstvu, ki nima sodnij, katere odgovarjajo njegovim interesom in potrebam. In stanje na sodnijah Julijske Krajine je postalo v zadnjih dveh treh letih tako, da moramo tudi tu vzklikniti: gorje prebivalstvu naših krajev, ako se razmere v najkrajšem času temeljito ne spremenijo. S tem nočemo seveda ničesar očitati sodnikom, ki jim je poverjena vzvišena naloga, da delijo v naših krajih pravico. Zastoj dela in po njem povzročena kriza nista nikaka zadeva osebnega prestiža sodnikov, temve': vprašanje, v katerem je prizadeta odgovornost državne uprave preko pravosodnega ministrstva, ki nosi vso odgovornost za sedanje neznosne razmere na sodnijah Julijske Krajine. Njegova naloga je, da poskrbi s primernimi ukrepi, da pridejo naše sodnije zopet v normalen tir. Ljudje so po vsej pravici siti razmer, v katerih sploh ni več mogoče računati na sodno postopanje kot sredstvo za urejevanje sporov in navzkrižij interesov in pravic, ki se pojavljajo v modernem življenju na vsakem koraku. Slučaji, da morajo stranke čakati kar tri do štiri leta, preden se razpiše zapuščinska razprava, dalje slučaji, da je treba čakati ravno tako leta in leta, preden pride do razprave najbanalnejša tožba tudi v prvi instanci, so postali splošno pravilo. Počasnost sodnega postopanja je postala že tolika, da se prizadeti raje sploh odpove,o svoji očitni in neizpodbitni pravici nego da se spustijo v pravdo in si poiščejo pravico sodnim potem. Počasnost sodnega poslovanja se spreminja na ta način v popolno odsotnost vsake pravice in to tem bolj, ker je postala ta počasnost predmet špekulacij za-vse tiste, ki bi se radi izmuznili sprejetim obvezam, kar se jim v večini slučajev tudi posreči. Tako nastaja položaj, ki je sličen nekaki sodni anarhiji. Življenski interesi prebivalstva novih pokrajin zahtevajo neod-klonljivo, da se sedanje sodne razmere temeljito ozdravijo. Že par dni se nahaja v Trstu odposlanec pravosodnega ministrstva kom. Ferraro, ki je tudi že odredil, da se na trž. sodnijah pomnoži sodno in pisarniško osobje. Ukrepi za zboljšanje položaja morajo iti seveda predvsem v tej smeri, zakaj takoimenovano «čiščen;e» na sodnijah, vsled česar so bili mnogi veslni in pridni sodniki in uradniki odpuščeni, je bilo glavni vzrok sedanjega nereda. Zadostno število sodnikov pa je tudi sicer predpogoj ne samo za redno, temveč tudi pravilno poslovanje sodnij. Ako je sodnik preobložen z delom, je naravno, da ne more biti tako temeljit, kakor bi bil sicer. Tudi je glavna naloga sodnika ravno sojenje, vsled česar naj ga sodna uprava ne obremenjuje z delom, ki ga lahko vrši;o izvensodni juristi v državni službi. Drugače se sodniki spreminjajo v nekake upravne uradnike, kar gotovo ne odgovarja njihovemu vzvišenemu poklicu. Naj g. kom. Ferraro opozorimo tu še posebej na razmere na sodnijah po deželi, ki so ravno tako neznosne kakor v Trstu. Po vseh pT-eturah je vsaj po en sodnik in vsaj po par pisai liških t?i adr.ikov premalo in za toj v rt" mu zadev čuti naše kmetske ljudstvo kcl težko in neznosno breme. Politika odpuščanja sodnikov, ki jo je uvedel pravosodni mir'ster Ovisilo, se bridko maščuje. Istočasno pa nam dokazuje splošni zaste; pos* vanja, da je bila «nesro-soKnosl» odpuščenih sodnikov tfrcla tzmiš-lpps nr^ivc/a. ^akai njihova odsotnost se je takoj občutila in se čuti z vsakim dnem bolj. Za odpuščene sodnike je ta proti-dokaz vsakdanjega življenja vsekakor veliko moralno zadoščenje, za pravosodnega ministra pa migljaj, po kateri poti bi prišlo zopet do ozdravljenja. Ako je dovedlo do sedanjih razmer odpuščanje, je na dlani, da je najenostavnejša pot za zboljšanje razmer ta, da se odpuščeni sodniki in uradniki zopet sprejmejo v službo. Na nekaterih sodnijah pa so razmere naravnost zanimive, 'lako na pr. v Ajdovščini, kakor nam dokazuje dopis, ki ga objavljamo pod vestmi z Goriškega. Na imenovani sedniji imajo sodnika, toda ta ne more soditi, ker pravosodno ministrstvo od poletja sem še ni odredilo, kdaj bo prisegel. Poleg pomanjkanja sodnikov so torej še drugi neredi, ki ovirajo redno poslova- nje, kakor nam nazorno kaže omenjeni slučaj. Kar se tiče vseh naših sodnij na sploh, noj omenimo tu še eno oviro, ki spada v vrsto najtežjih pomankljivosti na-! Šega sodstva, oviro namreč, ki obstoji v i tem, da je materin jezik prebivalstva po-polnoma izključen iz sodne dvorane in se : deli pravica potom tolmačev, kateri so na | ta način resnični sodniki, ker je od njihovega tolmačenja na koncu koncev odvisna , razsodba. Vzpostavitev dvojezičnosti na i naših sodnijah mora biti potemtakem go-jreča želja in zahteva ne samo prizadetih l strank, ki vsled izgona materinega jezika trpijo veliko škodo, temveč tudi želja in I zahteva vsakega objektivno mislečega sodnika in odvetnika ter sploh vsakega j vestnega pravnika. in pred otvoritvijo poslanske zbornice Suor mefl W\mM in faSiifl — On. Bavaro izkljnCen fz failstovske stranke RIM, 10. Danes so se povrnili v Rim glavni voditelji Udruženja bojevnikov on. Ponzio, Pivano, Bavarc in Savelli, ki so se udeležili nedeljskega zborovanja bojevnikov v Alessandriji. Tudi predsednik Udruženja vojnih pohabljencev on. Delcroix se je vrnil iz Firenz. Noooj se bodo vršila važna posvetovanja med zastopniki obeh udruzenj za skupen protest proti fašizmu in vladi radi dogodkov ob priliki proslave zmage. Vse kaže, da je tudi vojni slepec on. Delcrcix za energičen nastop. Po nocojšnjem zborovanju bo takoj objavljen dnevhi re>d, ki ga bosta sprejeli udruženji glede zadnjih dogodkov. V bistvu bosta udruženji še enkrat poudarili načela, za katera sta se izrekli zborovanji v Assisi (bojevnikov) in na Reki (vojnih pohabljencev). Bojevniki bodo v ostrem tonu zahtevali, da vlada že enkrat kaj stori za pomirjen je in vzpostavitev zakonitosti. Na sklepe udruženj čakajo z veliko napetostjo posebno poslanci parlamentarne večine, ki niso fašisti, in sicer liberalci in narodni liberalci- Ti sklepi bodo gotovo veliko vplivali na zadržanje omenjenih poslancev, ki danes čutijo z bojevniki. Med fašisti sta se — kakor vselej ob takih prilikah — pojavili dve struji. Desničarji zahtevajo, naj se prekinejo odnešaji med fašisti in udruženjima bojevnikov in vojnih pohabljencev; nato naj se osnuje udruženje bojevnikov-fašistov. Ako pa Mussolini ne bi hotel tega storiti, potem naj razpusti vodstvo Udruženja bojevnikov in naj imenuje komisarja. To bi bili Farinaccijevi nasveti. Druga struja v fa-šistovski stranki pa je za to, da bi se na^la kaka srednja rešitev. Za katero izmed teh noti se je odločil uradni fašizem in z njim tudi vlada, je danes težko reči. Splošno prevladuje v Rimu mnenje, da vlada sama ne ve, kaj bi počela. Nekateri ukrepi fašistovske stranke pa kažejo, da so zadobili ekstremisti v stranki velrko moč. Tako je bil nedavno on. Viola, predsednik Udruženja "bojevnikov, izključen iz stranke; danes pa je vzbudila v po- Stališče opozicije glede predstojećega zasedanja zbornice je znano: opozicija bo ostala lepo doma. Le komuni sit se še niso odločili. Jutri imajo novo posvetovanje v tem oziru.___ Seia ministrskega sveta Priprave za prvo sejo zbornice RIM, 10. Danes ob 10. uri se je sestal pod predsedstvom on. Mussolinija ministrski svet. Razpravljal je predvsem o zasedanju zbornice, ki se otviori 12. t. m. .Za vse spominske govore je bil določen za govornika ministrski predsednik. V znak žalosti bo seja prekinjena za 1 uro. Nato se bo takoj otvorila razprava o proračunu za zunanje ministrstvo. Ministrski predsednik je nato sporočil ministrom svoje izjave v parlamentarni večini glede notranjega političnega položaja. Ministrski svet je končno sklenil, da se konsolidira kredit 15 milijard, ki je razdeljen med 12 poslovnih dob in določen za izvršitev gotovih javnih del. Dela se bodo izvršila po organičnem načrtu, ki bo sporočen prizadetim ministrom. Seia je bila zaključena ob 13. uri. Prihodnja seja se bo vršila v četrtek, 13. t. m., ob 10. uri. PolitttM zbomonia prepovedana RIM, 9. Minister za notranje zadeve on. Federzoeri je sporazumno z ministrskim predsednikom poslal prefektom navodila, da so do nove odredbe prepovedani politični sprevodi in zborovanja političnega značaja. — (Štefani.) Sklicanje senata RIM, lO. Senat je sklican za 18. nov. ob 15. uri. Dnevni red je naslednji: 1. vprašanja; 2. izžrebanje uradov; 3. glasovanje za imenovanje dopolnilnega člana stalne obtožitvene komisije visokega sodnega dvora; 4. glasovanje za imenovanje enega rednega člana stalne komisije visokega zmrovonle bojevnika? v Messandrili litičnih krogih izredno pozornost ves*, da je pokrajinska fašistovska zveza izključila dvora; 5. razprava o ukaaih-zakonih. iz stranke bojevnika on. Bavaro. Na drugi strani se širi vest, da bo izstopil iz fašist o vske stranke on. Russo, podpredsednik Udruženja bojevnikov, izvoljen v Julijski Krajini. On. Russo se sedaj nahaja v Kairu, kamor se je podal, da predseduje zborovanju tamošnjih italijanskih bojevnikov. Vest se sicer še ne potrjuje; vendar pa «Agenzia nazioaiale« poiioča da AESSANDRIJA, 9. Ob priliki razvitja prapora pokrajinske sekcije Udruženja bojevnikov se je zbralo na glavnem trgu okoli 15.000 bojevnikom iz vse pokrajine. On. Ponzio je imel nagovor, v katerem je predvsem poudarjal, da hočejo bojevniki, ki so žrtvovali vse venaar pa u^^.c« h-— — za domovino vrniti Italiji pravico. mir in svo- 6 f __bodo Oglasil se ie nato k besedi tasist prof je ta7mk omenjenega poslanca avv Tam- ug*s , boievniki Jgno Monti. Tedaj je nastalo med bojevniki silno godrnjanje, končno se je posl. Pivaniju posrečilo pomiriti zborovalce. Montijev govor je bil prekinjen; tako ga je v sredi govora prekinila godba s tem, da je zaigrala kraljevo himno. — Govoril je tudi sen. Zerboglio. buri že izstopil iz stranke. Splošno domne vajo, da je to storil po navodilu poslanca Russo. Priprave za zasedanje zbornice Razdor med fašisti in bojevniki ne bo ostal brez posledic za razvoj današnje par- Mati bOŽJa Oltfadsna lamentarne krize. V slučaju, da bodo bo- dvestotisoč Ur jevniki šli do skrajnosti, se vladi ne bo ________, treba bati, da ne bo v zbornici opozicije; , NAPOLJ. 10 Preteklo noc so tatovi v cer u ■ m - u ■ • „ .kvi Madonna di Santa Brigida okradli Mater sa, so bojevniki v zbornici zastopani v j nna^ ^ dra#£enostL Računa SCi znatnem številu. k. I da so povzročili škodo v znesku 200.000 lir, Desna struja v fasisfcovski stranki zahte-! ćeravno so pustili ziato verižico, ki so jo skrili va, da kandidira parlamentarna večina v cerkvcm> zidovje, ker so se bali, da jih po-otl. Farinaccija za mesto podpredsednika, li^jja zasači na begu. Tatovom se je posrečilo ki je izpraznjeno, odkar je on. Grandi po- priti v zvonik. Od tu bo ae s pomočjo vrvi stal drž. podtainik. Bolj verjetno je, da bo spustili s kora v cerkev. Po izvršeni tatvini izvoljen on. Barnaba ali pa on. Dudan. i so se poslužili iste poti, da d>ežijo. Razpis volitev v MslaviJI Volitve 8. februarja - Nova skupščina se sestane 7. marca BEOGRAD, 10. (A.) Včeraj je ministrski svet sporazumno s predsednikom narodne skupščine sklenil, da skliče skupščino jutri. Na seji bo prečitan ukaz o razpustu skupščine, ki ga je kralj podpisal v soboto. Volitve se bodo vršile — kakor že javljeno — 8. februarja. Nova skupščina se sestane 7. marca. Radić ni zbežal? «Vreme» poroča, da namerava sedanja vlada staviti Stjepana Radića pod obtožbo veleizdajstva, kakor hitro bo razpuščena skupščina. «Vreme>» meni, da Radić ni zbežal. Zdravje Nikole Pašića hitro napreduje. Zdravniki so mnenja, da bo Pašić v najkrajšem času lahko opravljal državne posle. Mnogi dosedanji veliki župani upokojenu BEOGRAD, Sinoči je sprejel kralj v avdijenci notranjega ministra Maksimovi-ča, ki mu je predložil v podpis več ukazov, zlasti glede imenovanja oz, upokojitve velikih županov. Za velikega župana v beograjski oblasti je imenovan Dimitrije Aleksijevič, za ' Bito 1 j Budimir Budisavljević, za bregalni^ko oblast Dobrota Matković, za Valjevo Ce-rović, za Kragujevac Stanoje Belič, za Niš i Milan Petković, za Šabac odvetnik Vasa. j Aleksić, za Požarevac Petar Dragomirović, J za Zaječar Božidar Krstić, za Užice Petar Blagojević, za Sarajevo Milan Nikolič (do-sedaj veliki župan, v Užicah), za Mostar | Ja ničije Krasojević, za Travnik Dušan Pe-i trović, za Tuzlo dr. Jovan Zec (dosedaj pravni referent iste oblasti), za Vukovar Dragomir Todorović, za Ljubljano dr. Vilko BaltrČ (dosedaj župan v Sarajevu), za Maribor dr. Otmar Ptrkmajer in za Split dr. Ivan Perović. Istočasno so bili podpi sam ukazi, s katerimi se upokoje veliki župani: Lazar Ata-nacković (Beograd), Juraj Brzaković (Bre-galnica), Milovan Popović (Bit o I j), Sveto-mir Tomić (Valjevo), Dušan Stojilković (Vranja), Dragomir Nikolič (Kragujevac), Tihomir Gvozdenović (Kruievac), Dragutin Simić (Niš), Vitomir Vaoć (PodrinjeJ, ttla- goljub Pavlović (Požarevac), Ste van Ziva-nović (Zaječar), Milorad Lozanič (Čačak), Angjelko Štambuk (Mostar), Alfred Ma-kenac (Travnik), Vojin Masić (Ban]aluka)t dr. Evgen Mol nar (Bihać), Josip Trojer (Tuzla), MiKslav Ristič (Novi Sad), Ivan Sikirić (Dubrovnik), Roko Stojanov (Split), Todor Šporn (Ljubljana), dr. Fran Vodo-pivec (Maribor) in dr. Gojkovič, šef oddelka za notranje zadeve pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Upokojen je bil tudi pomočnik notranjega ministra Sveta Popovič. Na mesto dr. Gojkoviča pride za načelnika notranjega oddelka v Zagrebu g. Mojsilovič, ki je s posebnim odlokom določen za likvidatorja pokrajinske uprave v Zagrebu. Novi uradniki v ministrstvih BEOGRAD, 9. Za namestnika pomočnika prosvetnega ministra je imenovan Todor Radivojevič. BEOGRAD, 9. Za šefa kabineta zunanjega ministra je pcstavljen legacijski svetnik dr. Aleksander Vukićević, ki je že nastopil svoje mesto. Bodrero pri Ninčiću - Ryba? pozvan v Beograd BEOGRAD, 9. Včeraj dopoldne je po-setil italijanski poslanik general Bodrero ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča. V daljši konferenci so bila prerešetana pogajanja v Benetkah, ki so radi krize prišla v zastoj. V zvezi s tem je pozval dr. Ninčič predsednika jugosiovenske legacije dr. O. Rybara v Beograd na poročanje. Zadnla seia narodne skupščine Preci tanje ukaza o razpustu zbornice BEOGRAD, 10. (Izv.) Danes ob 10.30 je otvoril Ljuba Jovanovič zadnjo sejo sedanje narodne skupščine. Najprej je prečital pismo ministrskega predsednika Nikole Pašića, ki se glasi: «G. predsednik! Čast mi je obvestiti Vas, da je Nj. V. kralj blagovolil sprejeti ostavko g. Davidovića in z ukazom od 6. t. m. postaviti kabinet pod predsedstvom Nikole Pašića*.» Po prečitanju ukaza o imenovanju nove vlade je namestnik Pašića Trifković prečital ukaz o razpustu narodne skupščine, ki je tako-le sestavljen: «Mi Aleksander, po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog ministrskega predsednika in po zaslišanju notranjega ministra v smislu 52. člena ustave (1. in 2. člena volilnega zakona) smo sklenili in odrejamo: da se narodna skupščina, izvoljena dne 28. marc,a 1923, sklicana k rednemu zasedanju in otvorjena dne 20. oktobra 1924, z ukazom od 10. t. m. razpušča. Volitve za 4-letno skupščino (1. 1925, 1926, 1927 in 1928) se bodo vršile 8. februarja 1925. Bo zakonu dne 8. februarja izvoljena skupščina se skliče k izrednemu zasedanju 7. marca. Naš notranji minister naj izvrši ta ukaz. Dano v Beogradu, dne 10. nov. 1924. — Kralj Aleksander.« Seja je bila zaključena ob 12. uri. ttfldaUeuanje železni jrsKe stavke v Avstriji Promet z letati in avtomobili - Danes se vrši volitev državnega kancelarja DUNAJ, 10. Žeiezničarska stavka v Avstriji je popolna. Na vseh železniških progah počiva delo. Dunaj je z izjemo male železnice Dunaj-Aspang popolnoma odrezan od železniškega prometa. Promet se vzdržuje z letali in avtomobili. Tudi na Donavi se je organizirala posebna paro-plovna služba. Stavka se nadaljuje brez Med ravnateljstvom železnic in načelniki stavke se vršijo pogajanja, da se ponekod vzpostavi krajevna služba in s tem pomaga delavcem, ki se vozijo dnevno iz oddaljenih krajev na delo v tovarne. Prevoz živil se vrši v redu. Splošno se sodi, da bo v fcorek državni svet, ki mu je po določilih ustave poverjena volitev kancelarja, zopet izvolil dr. Sei-pel-a za državnega kancelarja. Gotovo je, da se stavka ne bo zaključila pred četrtkom. Vstalo Španskih anarhistov Upor v Barceloni izjalovil - Poulični boji Več revolucionarjev aretiranih PARIZ, 10. Vesti, ki prihajajo iz Špa* nije o uporu, so zelo kratke. Že pred nekoliko dnevi je prejel poveljnik policije v Barceloni informacije o revolucionarnih pripravah. Na podlagi teh obvestil je mestna policija aretirala več sumljivih oseb, ki so sodelovale pri snovanju uporniškega načrta. Barcelonski zarotniki sa sklenili, da sporazumno z vojaki napadejo artilerijsko vojašnico Atarazabas. Bili so pretekli četrtek že zbrani za vojašnico v svrlio izvedbe načrta, ko se jim približajo močni policijski oddelki. Po kratki borbi, v kateri je padlo na obeh straneh več oseb, je policija aretirala in razorožila več oseb, ined njimi tudi par vojakov-artileristov. Vojno sodišče bo obsodilo vojake že jutri na smrt. List «Journal» objavlja, da so francoski obmejni stražniki aretirali v Hendaye 17 revolucijonarjev, ki so nameravali po izjalovljenem uporu pribežati na franccska tla. Španski direktorij je sklenil, da takoj ojači obmejne čete. Kakor zatrjuje list «Matin», gre za vsestransko zasnovano zaroto, čije svrha je strmoglaviti španski direktorij. Zaroto so zasnovali v prvi vrsti španski anarhisti, ki so neizprosni sovražniki sedanjega režima na Španskem. Obstoja velika verjetnost, da bi moral po navedenem zarotniškem načrtu izbruhniti pretekli četrtek v vseh središčih Španije upor revolucijonarjev proti - diktatorski vladi generala De Rivera. Barcelcn ki upor naj bi bil le znamenje za splošno vstajo po vsej državi. Radi poslednjih dogodkov se je francoski poslanik sestal s španskim admiralom Magaz-om, ki vrši začasno posle predsednika direktorija, v Perpignanu. O razgovoru na tem sestanku se ni javnosti dosedaj še nič poročalo. V bližini Madrida je policija aretirala pet sumljivih oseb, ki so se izdajale za Italijane ter zatrjevale, da so se izkrcale v Huelvi. Pri zasliševanju na policiji so zašli aretiranci ponovno v protislovja. Ker sumi policija, da so anarhisti, ki so bili v zvezi z barcelonskimi uporniki, jih je oddala v madridske zapore. V noči od četrtka na petek je prišlo na barcelonskih ulicah do srditih spopadov med policijo in sindikalisti in anarhisti. O zgubah obeh strank ni dosedaj še nič javljeno. Poročevalcu lista «Matin» je glede zadnjih dogodkov izjavil Blasco Ibanez sledeče: Revolucijcnarni upor v Barceloni moramo smatrati za hudodelstvo. In to radi tega, ker ni obstojala niti najmanjša verjetnost, da se posreči in ker Je zahteval številne žrtve. Španski republikanci niso nikakor soudeleženi pri tej akciji, ki ima povsem anarhističen značaj in ki škodi v veliki meri interesom celokupnega ljudstva Španije. _ Francija In alzaško-lotaiinški konkordat PARIZ, 10. List «Journal» objavlja, da je Herriot zaprosil ministrski svet, da izreče svojo sodbo fflede veljavnosti alzaško-Ictarinškega konkordata. Šesta obletnica nemške revolucije BERLIN, 10. Wolffov dopisni urad pravi, da se je proslavila šesta obletnica revolucije po vsej Nemčiji mirno. TudE obletnica Hitlerjeve vstaje se je praznovala na Bavarskem brez vsakih incidentov. Konferenca kitajskih generalov PEKING, 10. General Feng Yu Kjang je odpotoval v Tien-Tsin, kjer se sestane z generalom Kjang Tso Linota, poveljnikom mandžurskih čet in Tuan Ci Yui-jem, ki bo kandidiral za predsednika kitajske republike. Na tej konferenci se bo na inicijativo Kjang Tso Lina najbrž izdelal vladni pro-gram. _ Zaupnica Izmet paši CARIGRAD, 10. Narodna skupščina je izrekla zaupnico Izmet paši s 147 glasovi proti 19, Ob pričetku glasovanja je zapustilo zbornico 41 poslancev. DNEVNE VESTI Gospodu Mussoliniju (Se nekaj o učiteljskih izpitih v Vidmu.) Dodatno k svojim vprašanjem z dne 30. okt. t. 1. se Vas drznem, gospod Mussolini, opozoriti na članek v fašistovski «Novi dobi» z dne 5. nov. t. 1., kjer gospod Garassim očitno priznava, da ni bila nobenemu slovenskemu kandidata dana možnost, da dela izpit pred komisarji, ki bi ieli samostojno izprasevali v slovenskem jeziku in brez tolmačev, da ni nobeden komisar kot strokovnjak iz.praŠeval v slovenščini, da so vsi komisarji izpraševali izključno le v italijanščini, in sicer nekateri s pomočjo slovenskih tolmačev, ki pa so po kr. ukazu od 30. aprila t. 1., št. 756, čl 83, a e p o-a ta v ni« kajti ukaz priznava le samostojno izprašujoče komisarje tudi za slovenske kandidate, kakor sem že v svojih vprašanjih jasno pokazal. Vaše ministrstvo take nepravilne izpite seveda lahko razveljavi, vendar bi brlo to zelo nesmiselno pri kandidatih, ki so izpit celo pred italijanrirtari komisarji ugodno prestali. Će je kdo i v juliju i v oktobru padel iz italijanščine kot predmeta, se razume, da mu ni pomoči. Če pa so nekateri padli iz drugih predmetov, ni izključeno, da so to deloma zakrivili nepottavm tolmači, ki niso bili strokovnjaki z« vse predmete, katere so tolmačili. Zato naj se tem kandidatom^dovoli, da izpit čim prej ponovijo pred dovensko izprašajo ci- mi komisarji samo iz predmetov, v katerih so padli. Ali se Vam, gospod Mussolini, ta predlog ne zdi izvedljiv? Oče. Kraljev rojstni dan. Danes povodom rojstnega dne kralja Viktorija Emanuela III. se bo vršila parada čet tukajšnje posadke in milice. [ Četam bo poveljeval general Del Pozzo, ki jih predstavi začasnemu poveljniku tržaškega ar-madnega zbora generalu Pugliese-ju.Čete se zberejo na obrežjih Nazario bauro, Mandrac-chio, Grumuta, ulica Ottaviano Augusto in Giulio Cesare. Parada se začne ob 10. uri. Polom «Banca Adriatica». Državno prevd-ništvo je izdalo poziv na vse upravne svetnike «Banca Adriatica«, naj se predstavijo preiskovalnemu sodniku v zadevi poloma o-menjenega denarnega zavoda. Izvzeti so tržaški župan sen. Pitacco, general Piccione in cav. Mordo. Od Sv. Marije Magdalene Spodnje. Dne 2. t m. smo spremili k večnemu počitku na ka-tinarsko pokopališče Josipa Lavrenčiča, bivšega člana pevskega društva «Slava» in narodno zavednega fanta. Kako je bil priljubljen, priča to, da se je pogreba udeležilo veliko število ljudstva iz bližnjih in oddaljenih krajev in s tem pokazalo, da zna ceniti tudi po smrti značajne može, kot je bil pokojnik. Tudi pevsko društvo ker doktor ne zna računati; oče Dražbe tudi ni bilo menda že leto dni no- ~ " " bene ker ni dovolj osobja, in ker so vsi oni, kar jih je še pustila metla na niih mestih, preobloženi z delom. Kupnih pogodb se že davno ne dela, ker jih sodišče ne more sprejemati radi negotovosti glede naredbe o omejitvi pro- hiša na Jesenicah (Gorenjskor. lepimi lokali, vrtom in gospo< nnipm c a nrfn/lnn nrnHfl DrlH* TRGOVSKA Slovenija) z darskim poslopjem, se ugodno proda. Odd se eventuelno samo v najem lokal, primeren za trgovino in vsako drugo obrt proti plačilu za 6 let naprej. Reflektanti naj se oglase pismeno na naslov: Anton Cebulj Jesenice (gor.) SHS. 146' BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1459 SLUŽKINJO, za vsa hišna dek iščem. Gulič, via Petronio št. 2/III. 1452 zapet loči in dobi 100.000 frankov za odškodnino, kakor je že sklenjeno v ženilni pogodbi za slučaj ločitve. Poleg teh glavnih misli je v burki Še «tisoč zadrg, tisoč zanjk«, ki se razrešujejo na odru od prizora do prizora. Vse to mora Človek videti. Burka je uspela, kljub -kratki pripravi, v zadovoljstvo vsega občinstva, ki se je dodobra nasmejalo. Okusna je bila nova scenerija v 2. dej. — Igralci so želi burno odobrovanje — tudi pri odprtem odru — kar jih 4« vsaj moralno oškodovalo za požrtvovalnost in za zmr-zavanje. (Na žalost sta oder in garderoba, vse iz *esa in s žirokimi špranjami kakor rešeto. In burja ima prosto pot na oder čeprav neangažirana in brez potrebne uloge.) Glavna junaka, Henri Duval {g. Sila) m gospa Bonivarjeva (g a Silova), sta bila duša vse burke in sta zabavala občinstvo, kakor pač znata onadva. G, Sila, ki je igro tudi režiral je imenitno pariral s strupeno taščo. G.a Silova zna biti strupena in zoprna. Za ustvarjanje takih tipov ima prirojen dar. Njo naj opazujejo posebno tiste gčne diletantinje, ki hočejo biti na odru vedno lepe in mlade in mislilo, da je edino v tem uspeh! |Jspeh je ustvarjanje tipov, bodisi lepih ali grdih, starih ali mladih, dobrih ali zlobnih. Kdor to zna, to je igralec, vživa sam in ima tudi uspeh pri občinstvu. — Bourganeuf (g. Celcstin — da ga imenujem s psevdonimom) izvablja smeh že s tipično postavo, z masko in kretnjami. On bi igral in zabaval tudi v pantomini — brez besed. Zna pa tudi improvizirati, je duhovit in na odru je doma. Mora se še večkrat pokazati! — Corfeulon (g. Terčič) je bil imeniten stari, dobri in navihani striček, ki si zna pomagati in tudi pomagati. Je pač poklicni igralec. — Champeaux (g. Gvardjančič) igra uglajeno In je zelo uporaben, kakor smo videli, tudi v ljubezenskih ulogah. — Diana (gčna Stepan-čiČeva) in Gabrijela (gčna Pregarčeva) sta bili j dobri, vendar ima prva jezik povdarek in igro bolj v oblasti. Pregarčeva je začetnica m kar ji man;ka, bo pridobila z vajo in voljo. — Statisti dobri. Želel bi prihodn:ič več enotnosti v jeziku. (Ne škandau, temveč škandal, ker je ta beseda tujka; ne misel, temveč «misu»; «hiteu^, ker je zadnji zlog nenaglašen. Obisk, kljub slabemu vremenu, prav dober. Mnogi niso našli prostora (sederev) in so se j vrnili. — Burka se ponovi, menda čez 14 dni. Razvada luščiti in jesti med odmorom in tudi med predstavo bučne peške, pistače in kostanje, motiti in delati z olupki nesnago v dvorani, je neomikanost. Reditelji naj take ljudi(ve- : činoma mlade gospodične) opozorijo na dostojnost in če ni drugače, naj jih pošljejo iz dvora- j ne. Dvorana ni hlev za steljo. Spoštujmo do- • kulture in prosvete, kakor spoštujemo 1 meta z nepremičninami. Menda je glede poslovanja sodniie veliki ajdovsko-vipavski okraj dante na najslabšem položaju izmed vseh ostalih. Požar v Brjsh. V nedeljo ob 5.30 zjutraj, ko | so se domačim nahajali pri jutranji maši, je j izbruhnil v hlevu g. Pečenko p. d. fpri Hihe- ' požar, ki je v kratkem času upepelil hlev in lopo, medtem ko se je stanovanrsko | poslopie posrečilo obvarovati pred vse uniču- J jočo silo ognja. Le z veliko muko se je posrečilo oteti živino iz gorečega hleva. R^zen sena, poljskih pridelkov in orodja je požar uničil ludi vse- orodje pod lopo se nahajajoče kovačije. — Dosedaj se še ni posrečilo ugotoviti vzroke tega požara, ki je povzročil znatno premoženjsko škodo. Prostovoljna zaplemba. Včerajšnja Številka j goriškega tednika «L'Isonzo» je vzbudila s svojo zunanjostjo nemalo začudenja v Gorici. ! Skoraj cela prva strar« lista je bila namreč j pobeljena, na njej so bili natiskani le naslovi dveh uvodnih člankov «Rim predstavlja moč združeno s pravico® m «Glej naprej«, pro- | stor kjer bi moral biti tekst člankov pa je bil izpolnjen z debelo tiskanimi vsklici ^Živela ; Italija, naša velika in edina domovina* in oživela italijanska Gorica». _ ] Na prvi mah je vsakdo mislil, da je goriški podprefekt zaklenil tudi proti njemu in Vidmu besneče valove «Soče*. Kdor je tako mislil, se je varal, kajti na tretji strani pojasn'uje GNOJ na voze in vagone se prodaja vedno. Pojasnila na postaji pri Sv. Soboti. 1455 I Zlato, srebro, krone, S , ,,, . , platin, zo&ovie 123 da še 4 lire, da ga učitel) ne bo imel za norca; kuouie ^ ker je račun zgrešen doioži doktor še 1 liro. j g -■■LL-,«, S se tudii|Zlatarno ALBERT POUHg Šolskemu društvu so darovali: Fran Kutin 1 TfSt, Via Ma Zih3 46 Postojni L 25.— v počastitev spomina pok. j % £1 Šandorja Budala iz Gorice; rodoljubi iz Slapa ob Idriii darovali L 15.— potom Ferde Lapa-nja; dobrotnik naših malčkov Josip Kodrič L 10.— Srčna hvala vsem! B&rzna poročila. ogrske krone ..........0.0305 avstrijske krons.........0.03U:J češkoslovaške krone........o3 — dinarji .............33 lejš ............... 12.7i> marke............. .—•— dolarji..............93 12 francoski franki..........12*2 ^r švicarski franki..........44S.— angleški funti papirnati.....!!J7.25 Benećijske (vojnoškodninske> obveznice . . 0*0315 0 0332 69.50 3.M.75 13.25 28^27 132.75 4 *>i).— 1< i7.50 82. o0 ni Javljamo, da je podlegel zahrbni bolez-soprog, oče Ferdinand Jelinčič L, ob 7. uri toreK, oo v nedeljo, dne 9. novembra t zjutraj. Pogreb se bo vršil 10.30 dopoldne. (678) Rodbina JELINČIČ. Hranilnica in posojilnica je njen večletni odbornik gospod jeUan&h JOSIP SLOSAR posestnik v včeraj mirno v Gospodu preminul. JELŠ ANE, dne 7. novembra 1924 Jetsanah š*. 45 Nft&LNIŠTVO. ZAHVALA. Ob prerani in bridki izgubi dragega nam _ RIHARDA vsem vaščanom, prijateljem iz Dhznje _ do nepozabnega ter nam s tem skušali olajšati naso globoko bol. PROSEK, 10. novembra 1924. Družina LUXA. VELIKA zaloga istrskega vina po najnižjih cc-nah, v Kozini, Hotel Kozina, pri Furlanu. 1439 KRONE, goldinarje, zlato, srebro, bnl;anle, plalm in zobovje kupuje m plačuje po naj-cenah mana zlatarna Triputti, v u višjih Vin cen zo Bel lini št. 13. la 1429 AMiKetlMi družba z om j. move cerkev. Trn - vin Artisti 9 - m? kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar Pohištvo za Najfinejše vrste. ftajtfišje cene plačujem za V Š. K. Pohištvo za Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost. N. STEIHE^: D. X o. z. TRST, Via Geppa 17 — Via Pauilana (Vogal Piazza Stazione) 61 U 1 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecevfmac'.t veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WiNDSP#KH Trst, Via Cesare Balilsti št. 10 II. nadilr.i vrata 16 .i7> Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Vesti z forfsJcesa Goriiki poiraifnsKf zbor uolit. društva JđLiost" v Trsta V nedeljo se je vršil v prostorih «Trg. doma® v Gorici goriški pokrajinski zbor polit, društva «Edinost» v Trstu ob mnogobrojni udeležbi zaupnikov iz vseh delov Goriške. Zborovanja sta se udeležila tudi poslanec dr, Wilfan in odv. dr. Slavik iz Trsta. Ob 10. uri zjutraj je s pozdravnim govorom otvoril zbirr predsednik goriškega pokrajinskega odbora g. dr. Podpornik nakar je podaJ tajnik odbora g rran Vidmar obširno poročilo o dosedanjem delovanju odbora. Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna debata glede delovanja :n organizacije društva, v katero so posegli z daljšimi govori dr. Wilfan in dr. Slavik, kakor tudi mnogi zaupniki. Po volitvi novega odbora so bile sprejete številne res:> luci je o narodnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti resolucija glede načina izplačevanja vojne odškodnine, glede voji*o~od-škodninskega vprašanja optantov, resolucija tičoča se vprašanja slovenskega šolstva i. dr. Ob zaključku zbora je bila z burnimi aplavzi vseh navziočih sprejeta resolucija, s katero je zbor izrazil posl. Wil-fanu priznanje m zahvalo za njegovo dosedanje neumorjto' delovanje kakor tudi neomejeno zaupanje, ki ga goji do njegove osebe. Nato je predsednik dr. Podgornik ob 12.30 pop. zaključil ta lepo uspeli zbor. ALOJZIJ POVH urar In zlatar Piszzn GarfbffM! Z, L D. Tel. 3-23 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Predno kaj nakupite, obiščite Vaiiko skladišče pohištva tvrcJke ALESSUMDaO LEVi Va Rtiildri št. 1 — Ufa Malcartcn ž t. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohišiva v veliki Izberi. POD LISTEK W. Collins: PREZ IMENA Roman Zaprla je tiho duri in rekla: «Spala botn boH^. kakor si vi mislite.» ! Vzela je še enkrat pismo na Noro, katerega zadnje vrste so se tako glasile: "Odkrila sem ti popolnoma svoje srce, ničesar nisem zamolčafe. Moram doseči svoj smoter ali pa umreti. Imenuj to slabost, stra-hopetnost, toda tako )e. V dveh dneh se mora odločiti — hod v cerkev ali hod v smrt.» Temu odstavku je pristavila še sledeče stavke: •Jaz sem se že odločila. Ce neusmiljena postava dopušča, ukreni, da me pokopljeio doma zraven očeta in matere. Pozdravljam te, draga, ostani vedno brez greha in bodi srečna. Će bi Frank kdaj po meni vprašal, reci mu, da sem mu pred smrtjo odpustila. Ne žaluj dolgo po meni, ker nisem tega vredna.* Zaprla je pismo, napisala naslov in solze so , jo oblile, ko ga je odložila. Ko je bil njen pogled zopet prost, je vzela ven bankovce, jih zavila v papir in napisaia nanj: Zaprite mojo sobo in pustite me ležati, dokler ne pride moja sestra. Obljubljen: denar je tu. Vas ne zadene nobena krivda, ampak i samo mene. Če me boste ohranili v dobrem i spominu, bodite dobri s svojo gospo zaradi j mene.* Nato se je ozrla po sobi, pospravila tupatam nekoliko ter si pod zrcalom poravnala lase. Kako sem bleda!« je rekla z rahlim nasmehom. «Ali bom še bledejša, ko me jutri naj-deio?» Tedaj je stopila k omari, vzela stekleničico z laudanom v roke in jo opazovala. «Smrt!» je rekla. «V teh kapljicah rujave tekočine je smrt.» Ko so prišle te besede iz njenih ust, io je je zavrtela; morala se je oprijeti mize. Medtem ji je stekleniČica zdrknila iz naročja in steklo je trčilo v porcelanast predmet. Ta zvok jo je presunil kot nož in njen šepetajoči glas ji je zvenel kakor šumenje nevihte. Vrgla se je z glavo na posteijo ter pomislila: Oh, moje življenjel moje življenje! Kaj je vredno moje življenje, da sc ga tako krčevito oklepaw7» Črez nekaj časa je čutila, da se ji moč vra-. ča skušala je moliti, toda n;ene besede niao imele zmisla in postale bi divje vpitje, da se niso udušile v posteljni odeji. Potem pa je skočila pokoncu, besna sama nase, zgrabila strup, odmašila stekleničico in jo nesla k ustnam. Ko se je pa mrzlo steklo dotaknilo usten, se je vzbudila v njej mladostna sila ter se uprla strašni smrti. Neprestano je stala nekaj časa še vedno s steklenico na ustnah. Nato je stopila zarudelih lic k oknu ter odgmila zaveso. Dan se je delal, začutila je sveži jutranji dih z morja sem. Glava ji je postala jasnejša, vse misli prejšr ih dni so se vrnile v njen spomin, pomislila e na onega morilca, ki je vprašal usodo. Tudi ona je hotela vprašati slučaj, ki naj odloči o nienem življenju in njeni smrti. Kazalo njene ure je stalo na itiri. Vsedla se je s strupom v roki pred okno ter sklenila šteti ladje, ki pojdejo v teku pol ure mimo njenega okna: sodo število naj odloči za življenje, liho naj bo smrt.