y
Poglejte ha KevilEe poleg naslova ža dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
teh kot
WA DAW DOBITif 1
C "GLAS NARODA"
po posn naravnost si
svoj
Eisf slovetiskih • delavcev^ Ameriki.
:: Citajte, kar Vas
o.
Telephone:	CHelsea 3-1242	■unluii M SccMd CteM BUlter SepUaofcer tStk. 104« ti the Put Office — Nov York. N. I, under Act mi Centre« ef Marek trd. 187».	
No. 53 -	- Stev. 53	NEW YORK, TUESDAY, MARCH 17, 1942 — TOREK, 17. MARCA, 1942	Volume L. — Letnik L.
RUSI PRODIRAJO V SNEGU
RUSI PRODIRAJO V GLOBOKEM SNEGU JU2NO IN SEVERNO |-------~-----
OD SMOLENSK-VIJAZMA CESTE. - USPEHI TUDI DRUGJE USOlfcl AVStrflHjC OdviSHS 0(1 Z. Da
Na osrednji in severni ruski, fronti divjajo veliki sneženi viharji, Rusi pa z vso silo vdar-jajo na tri nemške najtrdnejše postojanke, s katerih je nan.e-rava1 Hitler p^ičoti svojo »pomladno ofenaivo. Vse tri postojank 5o .koi - popolnoma ali saj d_-Ioira obkoljene.
Poročiio s fronte pravi. da ^e oferiziva lindal jn.V in da j*> bilo zavzetih več v.-fi.
Med najhujšim sneženi t viharjem so Rusi prebili nemško črto južno ih .-r verno od
Poročila z vzhodne fronte
Avstralija se ne more sama braniti, potrebuje bojne ladje in veliko število aeroplanov. — Bojno polje na Pacifiku.
Ko.vse izgleda, je usoda A v-
Združeni narodi so imeli na Iztoku nekoliko *traly° v ^^ Zfln*enib <\Tr
za v. Ker zavezniki niso zgradi-
uspeha. — Kitajci so se združili z Angleži v dovolj velikih ladij, da bi .	. _	mogli maščevati katastrofo
boju proti Japoncem v Burmi.
Amerikanci napadajo Japonce
V Caaberri, glavnem mestu Avstralije je ibilo naznanjeno,
Smolensk Vnazm ces-te, kj >r <!a >0 Združene države pričele so so na j več obiv-le rusk • pa- veliko ofenzivo proti japonskim dalne čet *	pomorskim zvezam in sicer so
Rusi pravijo, <ki > vsaU dan z napadi pričele podmornice, ubitih na tisoče Nemcev.	i Ravno tako ameriške zračne
Vreme je N<m eem zadal- z j trdnjave z avstralskimi aero-pet hud udarec, kajti v prvi po- P^ni aku^ijo odvrniti japonski lovici marca je zavladala pre- vpad v Avstralijo, cej toplo vreme, *,edaj pa so a I Ameriški m avstralski letal-Kibirskih planjav zopet pripi-'<*L so povzročili veliko škodo na hali sneženi viharji, s Krima letališčih na številnih otokih, ki pa poročajo, da je nastopil liud v japonskih rokah. Včeraj
Jave, zato ne kaže ameriški vojni mornarici nič- drugega,
poredbi in načrtih ter se jc zo- kot	sa,,,a bori Proti ia pet vrnil k .svojemu polku. Pri-'ponski premoči na morju, nesel je s šobo j tudi sezntam burmsfcih petih kolonistov.
V Burmi se pripravljajo na spopad
Angleške bojne ladje so razkropljene |k> Atlantiku, po Se-
SLOVENSKI
DIJAKI
VSTRELJENI
Zaradi sabotaže in delovanja proti osišču so italjanske zasedne oibHasti pričele zelo ostro postopati. V enem tednu je bilo v Ljubljani aretiranih 400 dijakov pod o-bdolžbo, da. po pomagali sovražniku. Od teh jih je bilo 26 obsojenih na smrt in 12 takoj vstreljenib. Ostali pa so bili postani v koncentracijska taborišča.
Hitlerjevi načrti za zmago'
V Hitlerjevem načrtu je zapisano, da mora Japonska vdariti na Rusijo, in skupno z Nemčijo v Afriko.
Nek tnji diplomat, ki dobro pozna razmere, je v Londonu rekel, da je prejel zanesljiv« vernem ledenem morju, po| P°roči1«, da je Adolf Hitler Sredozemskem morju in v In-|Japonski predložil velikanski
načrt ža osvojitev sveta. Po
Najboljši kitajski vojaki, ob oroženi z ameriškim orožjem, ' prihajajo v južno Burmo in se združujejo z angleško armado okoli Touogu, 150 milj severno od Rangima, kjer se 'bo v krat-
kem vnela nova velika bitka. .>".1° P°d oblastjo vlade v Vi
dijskem oceanu. Anitfeškc bojne ladje spremljajo konvoje po Atlantiku, pomagajo arma-lam v Libiji, se bore vsepovsod z nemškimi in italijanskimi bojnimi ladjami in tudi strogo pazijo na francoske boj ne ladje, ki se še veduo na ha
tem načrtu bi Japonska med drugim vdarila na Rusijo,
galno črto okoli Južne Afrike. Kadar bo prišel pravi čas, bo Japonska napadla Rusijo iz Mančukua, da bo mogel Hitler do jeseni prisiliti Rusijo k separatnemu miru.
Od svoje strani pa !bo Hit-
'M od tem ko Japonci '' j>osprav-Ijajo" po južni Burmi, so Ki-
mraz. Na osrednji in severni,- ^^^^^^, tajci naglo pričeli prihajati na fronti je zapadlo toliko snega, dli japonska letalca pri lhli-1 ^ ^ i	,
la se še Rusi težko vozijo s'ju na portugalskem otoku	^ *e bore skupno z
j mor jq, iff; na jžriglani.šča Ra-haul in Ga«smafca na angleškem otoku New Britain.
hannn ___—
Največ poročil o prodiranju ruske armade prihaja iz Stock-hohna in pravijo, da močni padulni < Melki zasedli utrjene hraje za nemško črto na osrednji Fronti.
Najpoglftvitnejše vojne opera i je so naslednje:
1. Veliko industrijsko mesto Kursk, ki je ena izmed Hitlerjevih zimskih trdnjav 280 milj južno od Moskve, so Rusi odrezali, ko so protirli proti zapadli severno in južno od me-st'a* ter so presekali važno železnico, ki pelje do zalagalne postaje v Konotopu. Rusi o-grožajo neko mesto 20 milj za-
Angleška ofenziva v Burmi
Angleška armada se je po
Japonci bombardirali Darwin
v Indijskem oceanu.
Darwin, glavna postojanka združenih narodov v severni Avstraliji, je včeraj popoldne
i da iz Burme vdari v Indijo, ob Avstralija se sama ne mor'.! ^^ ^^	VZ-°'
trebnje bojne ladje in še mno-j že "ameriško in angleško zala-go bolj aeroplane, da uničijo,--
japonske transporte in bojne | SAMO CUDE2 MORE REŠITI NEMCE
ladje. In v tem ji morejo poma-	• , ,----- -
..	r/, __'	. Bivši vehoslovaskt predst^l-
gati saino />druzene arzave, j»	^
kati poglavitna naloga Angii-
lolgem umikanju slednjič vsta- doživel že tretji zračni napad. • t * •____-i----p---:— Nad mesto je priletelo 14 ja-
vila in je prešla v ofenzivo ter prekoračila reko Sittang ter zavzela Shweygin, 80 milj severno od Ranguna.
Angleži so se pred nekaj dnevi umaknili čez reko Sittang, kar je dovedlo, da so se Japonci polastili Ranguna, glavnega mesta Burme in obenem edinega pristanišča, iz j katerega je bil Kitajski poši-Ijan vojni materjal po Burmi
pad no od Kurska.
Po večdnevnih vro<*ih bojih!p^u okoli Orela, 200 milj južno odi pri vnetju Shwey^ >skve, so Rusi za\"zeli Hoti-V^ndiiski
____rgiua ]e
Moskve, so Rusi zabeli "oti-'bn" jUTmk i.mlij>ki liavildar nec, 30 milj proti severozapa-l (s<iro-efiTit), M se je oblečen kot dn, Olsijanki, 15 milj južno od	v mesto in sc po-
Orel-Kursk železnice. Velika bitka je tudi v teku okoli Kroma, 2."» milj jugozapadno o<l Orela. V Hofcinecu so Rusi oddaljeni od Brvanska, ki je zelo važno železniško križušče, samo Se 50 milj.
3.	Zapadno od Moskve preti Nemcem dvojno obkroženje. Ržcv je že obkljen; armada pod poveljstvom generala Ori-gorija K. Hukova pa stiska zanjko okoli Vijazme. Severno o<l Vijazma-Smolensik ceste so Rusi zavzeli Ko prfta novo ter prodirajo južno ob železnici iz Vilritiuke. eTužno ml ceste so Rusi zavreli Se rebus je, sredi pota med Dorogabužem in Vi-jazmo.
4.	Poroča pc, da je maršal Timošenko poslal v boj največje armade v celi vojni v namenu, fla vrže Nemce iz Done-eeveara ibazena. Na tej fronti so Rusi -zavzeli mnogo obljudenih krajev. 2e včeraj je tudi rusko
mešal med delavce, ki so kopali zakope za Japonce. Tam je natančno izvedel o številu
vse
japonske armade, o njem raz-
pon skih bombnikov in so vrgli bombe. Nekaj ljudi je bilo ubitih.
Japonci so nameravali bombardirati gotove predmete, toda povzročena škoda ni bila velika. Ta rtapad pa je bil znatno manjši kot pa sta bila dva napada v februarju.
Kot poroča Reuterjeva časnikarska agentura, so avstralski letalci opazili močno japonsko vojno brodovje zapadno od Avstralije. Na Novo Guinejo je tudi zopet prišlo mnogo japonskih aeroplanov, kar vse pomeni, da ibo Japonska v kratkem pričela velik napad na Avstralijo z morja in iz zraka.
Mrs. Roosevelt .
bo gospodinja
Na vprašanje, za kaj se bo vpisala, katPar pride do registracije za /ensiko delo, je
ah v ju.
Vsfled tega Anglija svojih bojnih ladij še dolgo časa ne more posl«ti na Pacifik.
Nemčija in Japonska pa sku-ller francosko vlado v Vichvju pno na Afriko.	j prisilil, da bo -zalagala z vojui-
Diplomat pravi, da ima po-j mi potrebščinami armado feld-polna potrdila o poročilu, da maršala Rommela v Libiji in bo je bi h l na Madagaskar posla-' moala izročiti dve bojni ladji, na japonska vojaška misija, da bodo ameriške in angleške Madagaskar je francoski otok bojne ladje bolj zaposlene na ob ■vzhodnem afriškem obrežju. Atlantiku.
Hitler je Japonski svetoval, j Italijii pa se .bo s svojimi
bojnimi ladjami prebila skozi Sueški kanal in se bo -združila
Predsednikova poročna obletnica
Xa časnikarski konferenci so Mrs. Rooseveltovo nekateri o-pozorili, tla- bo danes obletnica njene poroke. "Tako?" je odvrnila. "Pa ne vem, katera."
Franklin D. Roosevelt in Eleanor Roosevelt sta b?la poročena 17. marca, 1905. Torej je danes njuina 35. obletnica. Predsednik in njegova soproga pa tega dne nikdar ne obhajata.
Obsojeni vohuni v New Yorku
je je, da ubrani Indijo pred Japonci. Čudno, pa vendar resnično je, <1^1- je Avstralija po-Ftala ia\ Združene države bojno polje na Pacifiku.
Bela hiša bo izgubila cveti jičnjak
Še pred julijem bodo razdrli veliki cvetličnjak Bele hiše, tla bo mogoče razširiti Washington Street. Pozneje bo Mrs. Roosevelt omejila porabo cvetlic v Beli hiši na polovico. Vsled vojne tudi ne kaže iiaTadi velikih stroškov postaviti nov cvetljičnjak, zato bodo za Belo hišo potrebne cvetlice kupovali pri bližnjih trgovinah.
Bivši čehoslovaški ,nšk dr. Edpard Benes je ob priliki tretje obletnice prihoda Nemcev v Prago v svojem govoru rekel, dn so nemški lastniki prepričanj da- more le čudež rešiti Nemčijo. Dr. Beneš je rekel, da ve to iz najzanesljivejših virov in celo naravnost iz Berlina.
Kot pravi dr. Beneš, bo prišlo do nemškega vojaškega in političnega poloma najkasneje spomladi leta 1943 in s padcem nacizma bo tudi Japonska poražena.
Navzlic svojim velikim uvpe-
Sodnik Henry W. Goddard je v Brooklvnu v petek obsodil 7 nemških vohunov in sicer tri na 20 let zapora, tri na 15 let, enega pa na 12 let.
Kurt Frederick Lud wig, fPaiil T. BorcUardt in Bone Froehlich so bili ofosojerri na 20 let; Mrs. Helen Pauline •MIiver, Hans Helmut Pagel in Karl Victor Mueller na 15 let, Frederick Edward Schlosser bom so Nemci napravili never- pa na 12 let. < jet ne in temeljne pogreške, med1 Lucy Boehniler, 18 let staro temi tudi, ker so mislili, da bc- dekle, ki. je bila Ludwigova do mogli Anglijo odtrgati od tajnica in je pričala za državo, ostalega sveta, da bo ameriška bo pozneje obsojena.
pomoč prišla prepozno in da moro 'biti Rusija premagana v šestih tednih.
Hči vstrelila očeta
Državna' policija v Valley
početku ofenzive pričakujem nekoliko usspehov."
Češke tovarne bodo bombardirane
Telioslovaška radio postaja v-Londonu je naznanila, da morejo češke munici jske tovarne in arzenali pričakovati vsak
Je,
vrhovno poveljstvo sporočilo, neko pristanišče na Falklandu da se na tej fronti bliža čat> o- ' svobojenjn za Harkov.
5. Nemci se še vedno drže pri Staraji Rusi, četudi je njih položaj brezupen in Rusi z vedno večjo silo pritiskajo na nje. Tudi nekoliko južno od Leningrada so Kusi nekaj utrjenih stolpov ter
Parnik Queen Mary —
torpediran?
ltaljanska uradna časniKar-ska agentura "Štefani" je
včeraj objavila poročilo, k: pa p^jg^jjjfcova soproga Mrs. j dan, da jih bodo -bombardirali ni i>otrjeno od nobenega dru- 5^eanor R0o«=evelt odgovorila: zavezniški, aeroplani. gega vira, da je bi'1 velik an- "\\TeVl, vpisala bi se kot go-j Kakor so bile prejšnji teden gleški parnik Queen Mary, ki gpodinja z majhno iskušnjo v bombardirane Rena-ultove to-iina 81,235 ton, v južnem At- j pisateljevanju in predavanju..'varne blizu Pariza, tako 'bodo lantiku torpediran in hudo po- Kuhati znam zelo slabo, toda bombardirane »Škodove tovar-škodovan, ko je vozil 10,000 a- uloma znam zelo dobro streči ne in tovarne, ki izdelujejo meriških vojakov v Avstralijo, bolniku. Mogla bi tudi pred- Brc nove puške, v Brnu; No-„ .. . ... , • Utaviati iz francoščine, nem- blova dinamitna tovarna v Da f P™V1- TOC'i"; -a Mino Ln italjai^ine, ako bi Bratislnvi. velika n«mka po-parnik pr.haja « » ^ ^ twH vo-^rolejska .kladKČ. v Trocian-držav m tla se je vstavil v Kio	,^ . _ .____' , . m	j_____ j___
de Janeiro v Bra-ziliji, nato pa je nadaljeval \ožnjo proti jugu. Tedaj pa je <bil torpediran in zelo poškodovan, pa vendar še z" lastno paro priplul v
ttr, , . ,	V iew, Pa., je sporočila, da je
"Scnlaj pa stavno vse na eno , , V*	,
,	J 1 -i,, neka 15-letna deklica vstrelila
karto—na svojo pomladansko . „ , . ...
-	.. i, ... ,, . , ,!svojega očeta, ker jo je zlora-
ofenzivo proti Rusiji, je rekel
dr Beneš. "To pa bo njihovo, }\Mornl Hcifet IL E. Bell zadnje razočaranje, četudi vtjo	d& je 2 lov^ko
puško vstrelila 44. let starega Petra Peolettija. Peoletti in .	j hči sta sama živela na mali far-
Rusi rabijo zračne sani }konserviranega- mleka; redile mi odkar je umrla žena, ožiro-.	..... j suknjiče s protii vodi zavarova- ma mati. Bell pravi, cPa mu je
Rusi se v sedanji zrna po- ,nimi ^^ napolnjenimi kolčen-! sinoči hči priznala, da je vstre-sluzu jejo vel u.eg a števila , trirano hrano in vitaminam C; lila svojega očeta, ker jo je katere gonij » n. torj. -» brisače, oibveae, odeje, orodje hotel zopet enlkrat zlorabiti. >.,:])eierji. le sam icijo P°|Za popravila čolna, olje za ma»- 0 dejanju je odšla k svojima
.50 km (93 milj) na uro ter	kompas, rakete, vžiga- dvema bratoma, ki stanujeta v
z jo vojake m la-uk: topove na-1 ^ £ zemljovi(i;
ravnost v	c.*te.
.bJižini.
Sani so velitke kot kak velik avtomobil. Prednji konec je koničast in ima močno jekleno ploščo, stranice imajo tudi jeklen oklep. Stoje na jeklenih okijih, kakoršne imajo aeroplani.
Samo eden od 39 rešen
Ko je bil torpediran parnik, so poskakali vsi mornarji razen enega v morje.
V četrtek je bil v bližini Ku-J
Raskošni rezilni čoln
be torpediran ameriški tovor-'je nenadoma prikazal kakin ni parnik Cola Bee, ki je prej 120 čevljev dolg sribmarin, ki
dveh dneh pobili 1800 Nemcev.
Pred nekaj dne*i je bilo naznanjeno, da je bil 1. februarja v Hankovu ubit nemški general Bratrn. Sedaj se je šele zavzeli j izvedelo, da ga je umorilo ne-v'ko ukrajinsko dekle.
žiti avtomobil, toda ne znain skih in Teplicali in mnogo dru-popravltd motorja ali pa pre- gib tovarn, ki izdelujejo vojni meniti obroča."	materjal za nemško armado.
Radio postaja je v češkem jeziku opozorila češke delavce na bližajoči se napad. •
Ntmžkl vojaki se upirajo
Glavni stan "svobodnih Francozov" v Londonu je naznanil, da ^o se v mnogih nemških garnizijah v Franciji vojaki uprli in da je bilo več častnikov vstreljenib.
PoročiJo pravi, da so se uprli nemški polki v Chalon-snr-Saone, Digon, Cosne in v de-
partmentu Manche.
Nemški vojaki so postrel'di svoje častnike v Dax in Ara-chonu.
Poročilo pravi, da se je med nemško /okupacijsko armado v Franciji zelo raizširil komunizem.
vozil tiskarski papir za new-Nad sto let je (bila racija za y°rški ^ "Daily News" in za rešilne čolne voda, cvibak in "Chicago Triibune". Ziulnje mesne kons-erve. Veilno pai je pa je paruiik predela vla-primanjkovalo vo<le in vsled
tega je tudi prvi dve leti seda-	Pravi poročilo iz Hava-
nje vojne pomrlo več ste mor-;«e na Kubi, je bil parnik tor-narjev, ker niso mogli priti do pediran četrtek ponoči m otl 39 obrežja.	jmomarjev se je rešil samo
jeden, nadomestni strojnik Fr. Sedaj pa so Angleži vpeljali Eekmant ki
ga je pozneje rešil
nove čolne, da se bodo mogli |ameriSfci tanker Kansas in ga mornarji torpediranih ladij la- pripeijai v Matanzas na Kiibi.
Eekman je celo rešil svojega mladega psička, toda- ni mogel
ž je rešiti.
"Raskošni" rešilni čolni <i run jo naslednjo zalogo: dovolj pomagati
sojini tovarišem,
vode za ljudi za dva tedna; za vsakega 14 funtov peanuts,
eijih klice na pomoč je v temi slišal šest ur. Bckman pa je bil
suhih češpelj in rozin; veliko|zadnji, ki je zapustil torpedi-
mjiožino čokolade, mesto me- j rani parnik.
snega ekstrakta, cvibaka in' Kot je povedal Eekman, se
je trikrat vozil okoli parnika in celo nanj obrnrla močno žar-| nico, predno je izstrelila torpe do, ki je parnik zadel v sredo in napravil veliko luknjo. Vsi mornarji, razun Eckmana, so taJcoj poskakali v morje. Elck-nian pa se je rešil .samo zaradi tega, ker je do konci.' ostal na parniku. Eekman je slišal svoje tovariše klicati nta- pomoč toda zaradi teme ni videl nikogar. Metal jim je vrvi, rešilne pasove in vse, kar mu je prišlo v roke. Pa nifcdo se ni rešil. Torpedirani parnik pa je najbrže z enim koncem nasedel na kako čer, da -se ni potopil in o»b 2 ponoči je dospe) tanker Kansas, ki je reši Eckmana.
I L A 8 naboda'-nwi«t
Tuesday, March 17, 1942
VlflNOVlflN Lllll

_______-.
GLAS NARODA
(void of nip rpoPLD
99
1
Owacd ud PnblUtoed bj 0fcml« Poktlafclaf Ci«p>iy. (A Corpora*«). Prank Bikier, President; J. Lapaha. Bee. — Place of bDiiaeaa of the Mrporadoa aad aOdraMM of above officer«: 21« WHBT IStta 8T&IR, __Z^JSKW YORK. ». x.
49 th Year
••la« Naroda" la
Bobaerlptloa T early
««T day except Saturday*, Bosdaja Ad Holiday a.
AdTertiaemeot on
Ea eelo telo velja lUt aa Ameriko In Kanado $•.—: aa pol leU «B>-r) aa to trt leta «140. Za Mew York aa celo leto	aa pol leu MM.
Ea laoaematvo aa eelo leto (7.—; aa pol leta $8J(0.
"«Uu Naroda" labaja raakl dan laraeaiAl aobot, nedelj In praanlkor.
-QLAfl NARODA." II« WEST 18tk
nsw iobk. il x.

t CHelaea I>1M
Gpvggr dr. Borisu Fwlaqa
na slovenskem shodu v Collinwo^du, dne 8. marca 1942.
TRAGEDIJA NA PACIFIKU
Japoncem se mora priznati, da so v dosedanjih bojih na zapadnem Pacifiku dosegli velike in presenetljive uspehe. Vse obrambe združenih narodov so so zdrobile v prah.
In kdo je bil bolj razočaran nad zavezniškimi porazi iot Kitajska?
Nad štiri leta so se Kitajci sami bojevali z Japonci in večno so pričakovali, da jim bodo nekega dne zapadne drža-\ e prišle na pomoč.
Kitajci so trdno verovali v vojaško silo zapadnik d rž« v. Prepričani so bili, da bi Združ ene države in Angdija in drnge demokratske države, ako >bi skupno vuarile na Japonsko, jo zdrobile s svojimi kleščami kot ore4i.
^euto tegw pa so bili Kitajci bridko razočarani.
Videli so, kako so bili Amerikanci presenečeni v »panju v Pearl Harborju. Bili so priča, kako so se Japonci polastili Filipinov, iker Združene države niso na otok poslale dovolj aeroplanov. Samo generalu Douglas MacArtliur se z majhno peščico vojakov še drži na Bataan polotoku in v trdnjavi Corregidor. Toda — kako dolgo še?
V	presenečenju so gledali, kako Japonci z vso naglico potiskajo Angleže v Malaji proti jugu in so jih slednjič pognali iz najmočnejše trdnjave na Daljnem Iztoku—Iz Singa-pura. Videli so kako so bili Holandci pregnani s svojih Vzhod. Indijskih otokov — ker jim zavezniki niso ob pravem času poklali pomoči.
In sedaj še največje razočaranje — Japonci v štirih letih ni&o mogli zlomiti kitajske fronte, sedaj pa so v treh mesecih predrli skozi Burmo v Rangun ter so odrezali Burmo cesto, po kateri so Kitajci skozi vsa štiri leta dobivali vojne potrebščine od zaveznikov.
V	svojo veliko žalost sedaj Kitajci uvidevajo, da so sedaj v slabšem položaju, kot pa pred štirimi meseci, ko so se te sami bojevali z Japonci in brez icaike pomočf od zunaj*.
X i kakega dvoma ni, d'a so zapadne države napravile velike pogreške v obrambi Pacifika. V veliki meri so podcenjevali japonsko vojaško silo. Zakrivili so—kot v Pearl Haribor-ju—največjo brezbrižnost. Postavili so obrambo, ki pa je bila tako slaiba, da ni bilo mogoče na nobenem kraju odbiti sovražnega napada. Niavzlic vsem pogreškom pa je nerazumljivo, da so se do sedaj zavezniki v Aziji ogibali večjih bojev in so pustili Japoncem, da so sli primeroma lahko svojo pot.
Zakaj pa so sedaj zapadne države v vojni z Japonsko? Ker niso hotele zapustiti Kitajske. MHr bi lahko imele, ako bi —na škodo Kitajske seveda—zaprle Burma cesto, ako ne bi Kitajski več pošiljale vojnega materjala, ako bi Japonski prepustile nadoblast v Aziji. In tega se je Kitajska najbolj bala.
Pa zapadne države Kit&jpke niso zapustile. Sedaj pa so prišla razočaranja za Amerikance, kakor za Kitajce. Toda sedaj še ni čas za obup, ali pa za vpad odločnosti in poguma. Ne if lede na to, kako dolgo bo vzelo, ne glede na ceno, ki jo bodo plačale zapadne države, vojaško silo Nemčije in Japonske bodo slednjič zdrobile. Nemčija in Japonska morate biti uničeni, kajti od tega uničenja je odvisen obstoj zapadnik držav.
In kitajski narod bo tudi ta razočaranja, če so še tako težka, prenesel, 'kajti pri vseh dosedanjih porazih mora biti prepričan, d'a: bodo v tej borbi zapadne države slednjič zmagale in ž njimi tudi Kitajska.
Z vsemi »ivdstvi nasilja ki jih premere organizirana država 45 milijonov, se je od prvega dne Okupacije unioevalo vse, kar je bilo jugoslovanskega v Primorju. Nič naj bi ne spominjalo ma to, da je tu nekoč prebival rod, ki ga odlikujejo vse vrline človečanstva, ki se ponaša s častno kulturno tradicijo in s pripadnostjo k veliki slovanski rodbini. Z dletom in kladivom so i7,klesovali imena in napise iz naigrobnih kamnov, da bi mrtveci ne mogli pričati proti nasilju živih. Izginili so vsi slovenski in hrvaški napisi s ceste in trgov, naša jugoslovanska krstna i« rojstna imena, najzasebnejša in najt intimne j-ša last vsakega posameznika, ki ga veže v ljubezni z izročilom njegovih prednikov, bo bila iz-pivmenjena, izmaličena in po-tvoi jena, da bi motgla po italijanskem zvoku pričati za veliko prevaro: italijanski enačaj zemlje. Neštevilne kulturne u-stanove in organizacije, čitalnice, pevska društva, telovadni in športni krožki, ki so obstojali vse preko deželo — Slovenci in Hrvati na Primorskem, smo imeli od vseh Jugoslovanov najbolj razvito društveno organizacijo — vse uničeno, po-žgano, raztepeno, premoženje zaseženo in izročeno organizacijam, ki naj pomagajo pri raznarodovanju in tlačenju. Vse Šolstvo — ob koncu svetovne vojne je bilo na Primorskem 550 slovenski in hrvaških javnih in zasebnih šol — vse demontirano, učitelji pognani čez mejo in otroci vzgojeni v mrž-
nja vredna ta rafinirana iznajd Ijivost tlačite 1 je v, ki se ponavlja vedno znova vsepovsod, da morajo tlačeni s svojim delam hraniti tl^čitelje, da motajo s svojim denarjem rediti sistem, ki jih davi in mori? In sadovi našega dela so prispevali za posebno sodišue, ki ji naložilo na-*3im ljudem na tisoče let ječe jih na desetine s-treljalo
in jin na desetine streljalo v hrbet, za vzdrževanje mreže policijskih špijonov. s katero je Italija prepredla deželo, za konfinacijske komisije, ki so pošiljale nage ljudi v trumah na otoke smrti. Z nami Jugoslovani so Italijani delali u-strezno nazoru, ki ga je leta 1930 izpovedal Popolo d »Italia, ivodeči italijanski dnevnik: "Slovenci so zaostala rasa, brez kulture in jezika. ITtši ni ma jo narodnost i.' *
Da, zadeva ča«ti! Zadeva politične, modrosti!
Tragedija, ki jo je naš narod preživel na Primorskem, se samo po posebni nasilnosti uporabljenih sredstev razlikuje od usode, ki so jo morali pretrpeti dnugi odloirtki našega narodnega telesa izven meja Jugoslavije-. Primer Koroške nam pokazuje, kako je bivša Avstrija, siqer z bolj kulturnimi sredstvi kakor Italija, a v bistvu z istimi metodannii in z vso ekonomiko, politično in vojaško močjo, ki jo daje organizacija 50 milijonske države, skušala odtujiti našemu narodnemu telesu rod, ki je bil v zgodnj.h časih naše agodovine središče politične moči. V zadnjih sto letih smo bili prič?, kako se je nji in zaničevanju vsega, k*g moral nas rod pred nadmočnim je jugoslovansko. Ista u>odM pritiskom korak za koiakoni*u
je doletela vse naše visoko razvito časopisje, knjižna in tis-karniška podjetja, in preganjanje se ni ustavilo niti pred pragom cerkve; svečenik, ki je zvesto stal pri svojetm narodu in mu tolmačil božjo besedo v njegovem jeziku, je moral trpeti zavoljo svojega prepričanja in moral v pregnanstvo.
makniti na nove postojahke in kako je nasprotniku uspelo, da z našimi odpadniki pomnoži svoje pripadnike. A navzlic vsennu je narod nadaljeval svojo borbo, in napisana je že zgodovina brezprimsernega junaštva trti bojev, brezpfimernega, pravim, ker se jp to junaštvo izkazovalo iz dnseva v dan, v
Žandar in davčni eksekutor sta j tihih tragedijah posameznikov, ^gospodovala po deželi in pofl. katerih življenje je bilo roiiče-neizprosnim davčnim vijakonjgno, ker niso prodali duše Nemki se je bolj in bolj navijal. s»|cu za par srebrnikov, moralnih šle na boben domačije, sad tr-lherojev, ki se niso imeli komu dega dela rodov. Kajti tlači-j pritožiti ali potožiti, in ki so tel ji so potrebovali za svoje ne-jbili preskromni, da bi se > svo-čedino delo denar, in mi samii jim junaštvom ponašali, smo morali plačevati za vzdr- -Če gledamo nazaj na epično zevanje sredstev, namenjenih .'borbo Korotana, nam pestane nam v pogin. Ali ni občudova-| jasno, kakšna farsa je bil tako-
Indijandifc Zato pravi Debec, da njegova dognanja potrjujejo teorijo in trditev dr. Aleša Hrdličke, knratorja fizikalne antropologije v Smithsonian Institute, da so Indijanci pri-šfi v Ameriko iz Sibirije.
Indijsko pleme v Sibiriji
Poročilo iz Moskve naz'ia nja, da so ruski učenjaki prišli do p» epričanja, da je zveza med ruskim in ameriškim narodom več tisoč let starejša, kot pa je najnovejša zveza proti hitler i-zmu. Iz severne Sibirije se je -ravnokar vrnila ekspedicija, ki jc tamošn je prebivalce preiskovala posebno iz antropoloških ozirov in se je prepričala, da to sibirski.pleme / najbliž-em sorodstvu z ameriškim- In- ških mornarjev, M' so izgubili
svoje življenje, ko stfl' se prejšnji mesec na južni obali Nove Fundlandije razbila rušilec Truxton in tovorni parnik Pollux. Tedaj je utonilo 189 mornarjev. Koliko trupel je do sedaj bilo najdenih, »i bilo naznanjeno.
Morje daje .trupla
Kot pravi poročilo iz St. Johns, N. F., je morje vrglo na suho trupla osmih ameri-
Voditelj ekspedicije G. F. Debec pravi, da je prav posebno veliko podobnost našel med plemenom Ker, ki živi v puščobni dolini Jeniseja. Debec pravi, da Keei govore popolnoma drugačen jezik kot pa druga plemena okoli in da so po posivi zelo podobni Indijancem. Žene imajo temno črne lase, možje nimajo brad in imajo posebno močne nosove — vse te znaike imajo tudi ameriški
KUPUJTE DEFENSE BONDS in OEFEN6E SAVINGS STAMPS
Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PREMOŽENJE: $ 1 Qt000tQ0Q.QQ
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, lllM = pfcaBMHMHIMBBŽ^^

TSSTT
nrrr,
I
avani plebiscit. Stoletja ee je ves d nžavni aparat Avstrije, s sodelovanjem vsega organiziranega Germanstva, zaganjal v ta mali narod. Udpelo mm je, da je del Koroške poneapčiJ s sredstvi, ki ne veljajo za oed-na med dostojnimi narodi. A plebiscit je dal nen^tvu priliko, da pred visem svetom dokaže, kako uspešna so bila sredstva, ki jih je v stoletjih uporabljal, dal mu je možnost, da urbi et orb i pove: Poglejte, vi sanjavi idealisti samoodločbe narodov, vi oznanjevalci novega mednarodnega reda, vi zagovorniki čednosti in dostojnosti v medčloveških odnosih: raznarodnil $em te ljudi, kupil njihove duše, uporabljal sem silo in prepričevanje, mamil jih dokler jih nisem omamil. Zadovoljni so sedaj, sanii so se priznali k meni, moji so z dušo in telesom .
In tako jc- Nemec za nečedno opravilo stoletji prejel še plačilo in nagrado. Nočem govoriti o nemoralnosti te stvari, niti ne o volilnih goljufijah in o lokavi volilni geometriji. Dovoljeno naj mi bo samo, da poudarim politično kratkovidnost činiteljev. ki so vse to dopustili. Da nismo Slovenci stali 1300 let na braniku proti germanstvu in italijanstvu, da smo opustili borbo in se mirno udali raznorodovanju, bi stali danes — strahotna misel — v borbi proti svojim rodnim bratom in proti združenih silam demokracije. Bojevali bi se kot Nemci, ono trohico odločnosti k zlu, ki ta narod odlikuje, vrli pa, z ono prebrisano lokavo-stjo, ki kvari vrline italijanskega naroda. In da so dragi narodi slovanski v srednji Evropi opustili borbo proti Nem-štvu, kako strahotna bi bila njegova utlarna sila takoj ob začetku damnsnje borbe, in moida bi bila ae prva svetovna boriba pokazala drugačen izid. -Naj pomislijo na to vsi oni kratkovidni modrijani, 'ki po-vpreik dolžijo evropske nacijo-naliame za danaSnjo katastrofo. Ti ljudje ne razlikujejo m*d nacionalizmom, ki hoče le svoje ohraniti in agresivnim nacijonalizmom, ki grabi po tujem. Naj vsi ti pomislqo,;kak-fioia bi bila sila Italije in Nemčije, da se ni vsein malim narodom, ki se raztezajo pd Baltika do Jadrana in Egejskega morja, z neverjetnimi žrtvami posrečilo ohraniti v neenakem boju vsaj do neke mere svojo narodno -samobitnost. In če to spoznajo, se bodo tudi zavedali dolga hvaležnosti, ki ga imajo napram tem narodom. Zato ni samoodločba narodov dar veli-kodiSja, ni milpščina. marveč dolžnost, je plačilo dolga, ki ga dolguje človeštvo vsakemu borcu za svobodo in napredek. Med temi bonoi za svobodo sano tudi mi, Jugoslovani iz Pri-morja, med prvimi zavezniki smo in .smo bili Se v Času, ko nekateri "današnjih zaveznikov za nas niso niti vedeti hoteli, v času, ko smo sami pričeli borbo, ki jo oni danes skupno z nami nadaljujejo. In ko nastopi razpotje časov in zaži%Ti človeštvo v novem ivljen ju pričakujemo, da bomo v njem našli mesto, ki nam gre po naših zaslugah in žrtvah..
Kakšen je nauk, ki nam ga daje preteklost, kakšno bodi nalse ravnanje v sedanjosti, da bo .obrodilo sad v bodočnosti ? Nalse kraje umjo izgubili, ker so naši nasprotniki na ves glas in vedno znova širili laž o ita-lijatfctvu Primorja in o nem-Stvu Koroške. Pojdimo v svet in širjajmo neumorno, sleherni dan in sleherno uro, vsaki od nae, resnioo. samo resnico, čisto in golo resnico, da gre za jugoslovansko zem3 jo, sveto nam in vsennu Slovainstviu, za zemljo ki mora biti sveta vsemu človeštvu. Prva dolžnost vseh, ki prebivajo na tej ameriški zemlji svobode, je Zvestoba do A-merike in brezpogojna udanost. njeni veliki stvari. A stvar A-merike je resnica, in nihče naj se ne osmeli trditi, da dMa za Ameriko, oe širi laž in govori
JEBBY KOPBITteK In aj(|ff
Terezinka Polka
Ka planlncah—valfiek Str. Al S7S ID DDQDESNE UNIVERSITY TAMBUBICA — Uv. M S7I Za toz. cenik In cene plofiC ae obrnite na: JOHN MAKSICH Ioc. «<3 West 42 od Street. New Xork
o italijanskem značaju Primor ja; stvar Amerike je svoboda in nifo^e naj ne imej poguma ponašati se kot borec svobode, če zagovarja suženjstvo za našo zennftjo. Resnico in demokracijo je trtba izpričati z dejanji, ne samo z besedami, o-predeliti z& stvar svobode resnice, da tudi z dejanji izkažejo, kako jim demokracija ni le mrtva fraza. Za nas ni in nikdar ni bilo možnosti konflikta v zvestobi; kajcor je stvar Amerike svoboda, z/p vse in enako, tako je naša stvar Amerike1. In čim bolj bomo napeli vse svoje moči za njeno zmago, tem preje in bolj popolno bo tudi zmagala naša pravda in končna pravda človeštva. .
y četrtek zvečer ob 9 bo prvikrat, da bodo imeli poskušnje z zatemnitvijo eqega dela New Yorka. "Blackout'M -o ob oba li od Norton's Point na vpadnem konen Coney Islanda, \ra do mastne črte na obronku Far RockawajTa.
Okraj, v katerem pride odre-m dba v veljavo, je približno 35 milj dolg in je ob atlantskem oceanu.
Pi 'e" kratkim j** rejtel neki vodit j1 e!^n C i ."ne obrambe, je mogoče vide:- l»i: i me^ta iz i-.rdh i 400 do 500 milj rd pristan * i - na morjn.
K tem prvim poskusom bo mogoče dognati kako hitro in v kakšni meri je mogoče obal zatemniti.
NAZNANILO SLOVENCEM V KANADI.
Dragim rojakom okoli Vine-landa. BeamsviHa in v bližini sporočam, da jrh bom obiskal radi bližajoče se Velike noči koncem tega tedna. V cerkvi Srca Jezusovega v Vinelandu
Sti ri nadaljne države so bile odrejene kot vojaške zone in pod tej odredbi so vsa letališča za aeroplane, javne naprave, jezi, železnice, mostovi, predori in druge važne točke označene kot prepovedani prostori in so pod obrambo vojaške oblasti. Lieut .-General" John L. De-
bom v p:"tek in soboto zvečer) ob 8. (March 20. in 21.) Potem >Witt, poveljnik zapadne obram-še v nedeljo 22, ko bo služba be je naznanil, da je bilo ozna-božja ob 9.30. Kdor ne morejčenih v državah Idaho, Monta-prifi prasvi
v petek ali soboto, naj o-ina, Utah in Nevfcdi nadaljnih i v nedeljo pred mašo in 934 zon, ki so sedaj pod voja-sicer dc.«ti zgodaj naj pride. " "
i zgodaj naj Tiste dni bom tudi obiskal radi velikonočne dolžnosti mesta Smithville in Boyle.
Rojakom v Hamiltonu sporočam, da pridem med nj? teden pozneje, in sicer bomo začeli 3-dnevnico v petek zvečer 27. marca, končali pa v ponedeljek 30. aprila. Podrobnosti bom sproti oznanil. Vsem kličem: na svidenje in vas vabim, da prihajajte v velikem štovilu.
'Za bolj oddaljene naselbine bomo skušali poskrbeti pozneje, morda v maju, ako ho le ka ko mogoče. Pozdravljeni!
Rev. Pins Petno. OF^t 62 Rt. Afar k« Place.
'	New York. N Y.
TRQANJB IN BOLEČINE MIŠICAH?
Pain • Exp^W
ikmtijicL
PA1N-EXPELLER
plHUIIHnilllltiillHlllHllIIIIRim^
ote I
za
PIANO-HARMONKO a 1 i KLAVIR
BREEZES OF SPK1NU TULE OF BLOSSOM (Cvetni Cas)
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA
slovenian dance vanda polka
po jezeru KOLO
ohio valley sylvia polka
tam na vrtni qredi maribor waltz
spa vaj milka moja orphan waltz
dekle na vrtu
oj. marička. pegejaj
ZIDANA MARELX (potka) VESELI BRATCI (manirka)
barCica
mladi kafetane
ko pticica ta mala zvedel sem nekaj
pojdi z menoj dql s planine
gremo na Štajersko StajeriS
HAPPY POLKA ČE NA TUJEM
35 centov koinad ' 3 za $1.
moja dekle je se mlada Po t5e komad: NaroČite pri KNJIGARNI
terrc-
škim nadzorstvom.
*
V Dedbam v državi Massachusetts je bil obtožen natural i zi ran Šved, da se ni ravnal po "blackout " odredbi, ko so imeli zatemnitev mesta dne 10. marca. Obtoženec je bil kaznovan na 1 leto in z globo $500 dolarjev.
★
Iz Osla na Norveškem, prihaja vest, da so nemške obki-sti pri povedale vee plese v deželi.
. *
Dr. Gilbert H. Fletcher, ki je ravnokar prišel iz Lizbona na portugalskem parniku, pripoveduje, da je v Franciji in Belgiji v prometu dosti ponarejenega ameriškega denarja —dolar billi. Doktor pravi, da je ponaredba tako natančno izdelana, da je samo strokovnjaku mogoče jo poznati #
"Stalinov Sokol", sovjetski list ruskega zračnega zbora, naznanja, da je prišel v bitko na iztočni fronti novi nemški aeroplan, znan kot ''Mes-sev-schmidt-115".
Nemci so nameravali šele poslati aeroplane te vrste v boj v pomladni ofenzivi. Piloti teh letal za najboljši letalci, ki jih Nemci imajo.
Hitrejši so kot Messersel.mit-ti 109 in bolj zavarovani, in ravno zaradi povišane teže niso tako okretni.
"Rusi so že postrelili nekoliko teh aeroplanov.
w
Sovjetski voja-Ski list "Rdeča zvezda" naznanja, da je v Harkovu, ukrajinskem mestu s 850,000 prebivalci, neopifina grozota. Na tisoče ljudi od lakote umrje in bolezen se je polastila prebivalstva. Nadalje pravi, da so Nemcv postrelili, deportirali ali vrgli V jetnisnice na tisoče Jtusov.
List pravi, <Ja ure rešitve je blizu za Harkov^ in po poročilih, ki prihajajo z fronte jo razvidno, da je ruska armada
že pred mestom.
*
Švedski viri trdijo, da so Japonci povišali število vojakov na ruski meji pri Mančuoku na UM)0,000 mož. Večkrat smo že slišali od kitajske strani, da se Japonci pripravljajo za vpad v Sibirijo, to je pa prvikrat, da je iz Stocfcholma prišla kakšna vest, da Japonci bolj oboTOŽujejo mejo.
t
»GLAS RilOOA"-N(ti(
Tuesday, March 17, 1942
VlfAKOTLjlR L Iti I
JANEZ HLADNTK:
STARA ZGODBA
Tone se je poslovil od doma. Premajhen je bil dom; prerev-ni so bili, da bi mogli od doma dobiti zagotovljeno življenje vsi otrooi. Svet je velik, tako je menil Tone. Grem v Argentino! Poslovil se je od svojih dragih, poslovil tudi od svojega dekleta in je šel.
Tujec je prišel v tujo deželo. Xašel je marsikaterega rojaka, stopil je na Paternal, kjer j. bila tedaj slovenska vas, iskal je človeka, ki bi mu dal pameten nasvet, ki bi mu pomagal v delo.
Obrnil -e je na svojega znanca od doma. s katerim se je spoznal v Gorici. Xute ga je pogledal, ga je poslušal. On je delal za malovairja. pa se je mr-nda ustrašil, da bi mu Tone del o odjedel; ali pa se je zbal, da ga l»o Tone nadkrilil v delu. Bodi že kakorkoli, eno je gotovo: Niuto je menil: bom go-1
41 Obžalujem, — naše društvo, vo in precej dobro plačano, ker
.pomagasamo svojim članom,'* tako tolažbo je dobil Tone, ki je v poslednjem upanju potrkal na vrata slovenskih ste.
Bridko ga je zadelo to. Vedno je bil zaveden Slovenec. Marsikdaj je moral katero pogoltnili zato, ker se ni hotel odreci svojemu narodu in prav za to, ker ni hotel ukloniti tilnika nasilniku, ki je hotel potuj-čiti slovensko mladino, ni mogel najti kruha na domačih tleh in ga je moral iti iskat v daljno tujino. Zanašal se je, da bo tam srečal rojake, ki mu bodo ljubeanivo stisnili roko in mu z dobrim in izkušenim nasvetom odprli pot do boljše bodočnosti, pa ga je raka!o eno razočaranje za dnigim.
Ni bil samo Tone, ki se mu je tako zgodilo. Marsikoga že sem srečal, ki mi je tožil:
** Gospod, našj ljudje so naj-
so niti nazadnje precej povijali, ker so videli, da je Tone dober (klavec. Toda, kdo si ne bi želel boljšega! Tudi Tone si je.
S spretno roko sta oba delala naporno delo in zaslužila lepe sokle. Poleg toga sta si pa bila prijatelja iz mladih dni in bi človek marsikatero nev.šeč nost rad požrl zato, da ima takega spremljevalca. X»ekaj mesecev je slo vse dobro. Kar nenadno pa dobi Tone piemo z dama. Pisala mu je zaročenka. Pismo, ki mu je vselej prineslo žarek veselja, je prišlo to pot
Seja£l< ki £ je
»Zastopnik Janko N. Rogelj naglasa, da so naše bratske podporna organizacije v Ameriki prave in poklicane zastopnice našega naroda v Ameriki. Preko 150 tisoč članov in članic je včlanjenih v teh desetih organizacijah, ki gotovo zastopajo 95 odstotkov našega naroda. Odkar se je organiziral pomožni odbor, pojavilo se je očitanje, da nase organizacije niso poklicane do tega dela, o-ziroma do udejstvovanja v po-Htžani akciji. To prihaja od ljudi, ki se čutijo zapostavljene- ker bi bili radi še na krmilu našiih ljudi kot "samoposta-vljeni" voditelji. To se mora preprečiti v bodoče; naše podporne organizacije morajo stati na stalKču, da njim gre to vod-htvo po vseh narodnih in naravnih pravicah. Tega bi se
voril s kapatasoip. Tone tiste-[slabši med vsemi drugimi. O-tra odgovora nikdar ni dobil. Zibrnil s<?m se na droge, in so mi Xutetom «e ni od blizu več sre-ipomagali, pri naših sem pa za-<'al-	' Utonj trkal."
-Spet je iskal Tou^ dalje. Xje-I Stvar sicer ni tako porazna.
£ovi skromni prihranki so gi— nili. negotovost vedno ista. ro jaki so se izmikali. Zanašal se je. da ntu ho slovenske matere vin podal loko in mu pokazal pot naprej, toda vedno se je prevaral. Ros je tndi to, da so prav tedaj bili časi slabi in je marsikdo bil v lastni zadregi in seveda ni mogel ponuditi drugemu roko v pomoč : res je pa tudi to. da je Tone naletel na hladen sprejem, na mrzle obraze in neliwbeznwebewcie-. Tfc*ti, ki »o «e že ustalili v novi deželi, iso pozabili na bridkosti prvih dni; pozabili so, kako tolažil-no je za človeka, če najde pri-jazpn obraz in 'dobrohoten nasvet. Morda so bili vedno sebični. ki jih je v tujino msel pohlep in nočejo razumeti dolžnosti ljubezni in medsebojne pomoči. — Mioida so bili taki Že doma in so seveda tisto sn-inopašnost tudi s seboj prinesli \>i gotovo ni«o šli od doma taki. Toda tukaj je Tone kar vso rojake našel take. Eden in drugi mu j? še dal kako besedo, na katero se je zanašal, toda pomagal miu nihče ni.
Pojdi na naše društvo. — so rim svetovali.
Bilo je že tedaj neko društvo na Paternalu nekje.
Prijazno so ga sprejeli.
*tlAli si član?" so ga vprašali.
Ne. Xisem. Saj je šele nekaj dni, ko sem prkšel in sedaj moram vendar najprej misliti na to, kako si bom zaslužil kak sold in si pomagal iz prve sti
da bi se morali mi Slovenci sami sebe bolj sramovati kot drugi narodi, ker sem že tudi dostikrat imel posla z Xemcem, ki se mu ;e z Xenifci ravno tako godilo in je dobil oporo šele v drugih ljudeh. Ravno tako sem zvedel od Poljakov.
Vsak narod ima pač precejšnje število takik otrok, ki samo sami sebe -vidijo in lri so ,polni samo ljubja, zavisti nevosčljivosti. Mi ne delamo izjeme v tem in tako je imel ta Tome in marsikateri drugi žalostna razočaranja s svojimi lastnimi rojaki. .
Toda Tonetove zgodbe s tem >»e ni bilo konec. Kdaj ie bo konec. če je pa šele začela. JCo je nrv idel. da je brezuspe-
morali zavedati vsi glavni od-kot grozeč* nevihta. Bilo je	in odbomk* nas h or-
polno čudnih vprašani m	samzaoij; 0 t(m bi morali twli
ničenj in dvomov. Tisti večer pisati in „ovoriti. da bi narod Tone m zaspal. Zamislil se je,'.C|>0!2na] to skupno in demokra-in bolj ko je prevdarjal. bolj. Wmo V(Kktv0f k{ pr}haia iz na-gotov je bil, da je tukaj ymes]roda sanim na nft5a bratskih neka kletka. Vstal miu je sum; konvencijah. . na prijatelja, do katerega je	"
postal nezaupm in kar "tiara*--!. Zastopnik Louls Zeleznikar nost je zagrabil stvar. Čez 6 istotnko poudarja, da naj naše^niernice. tednov je dobil na svoje pismo podporne organizacije vodijo odgovor iz katerega je zvedel, v*ako skupno narodno akcijo, da je njegov "prijatelj" njega'ker v	organizacijah so
v svojih pismih obrekoval. f včlanjeni skoro T«i Slovenci in
(Slovenke tega ali onega pre-
U^očila eta se in ne vem, če sta'r.rix««;« - i j •	fr	, pričanja.
4-0 kdaJ na*la- To Pa venM iZaštopnrk Jo«. Zalar pravi,
Odbora febr. 1942.
vamske vlade v Aimeriki. Pravi, da on ni za tateo Jugoslavijo, kot je bila v pretdklosti. Je pa za pravično in demokratično Jugoslavijo.
. 'Zastopnik J anko -^S. Bogelj izjavlja, da je neohhodno ,po-treibno, da na«e slovenske podporne organizacije izdajo posebno izjavo, v kateri bodo jasno in odločno povedale svoje stalW3če v politični ali obramlb-ni akciji. V izjavi bi odločno povedali, da smo pripravljeni sodelovati z zastopniki jugoslovanske vlade v Ameriki za zdrnžiterv vseh slovenskih pokrajin v domovini, kot se je to naglasevalo na seji. Obenem pa bi tudi odločno povedali, da mi ameriški Slovenci in Slovenke kot državljani Združenih držav ameriških želimo in su-g-stiramio naišim ljudem onkraj morja prav tako demokracijo in svobodo, kakršno užhamo v Ameriki. Toliko odkritosrčni in is-kreni pa morami*) biti- da jim ne bomo želeli in sugestira-li kaj slabšega, kot uživamo sami. To morajo storiti nasše orsranizaci.jp, kajti naši ljudje pričakujejo izrazite in jasne Če ne storimo teirn,
potem ne bomo imeli podpore v naših ljudeh. .
Zastopnik Anton Krapenc je istega mnenja, da sodelujejo samo za združitev vse Slovenije.
Stavljen, poclpiran ]n sprejet je predlog, da sedanji Jugoslo van. pomožni odbor slov. sek cija začasno prevzame »vodstvo politične in obrambne akcije ter sodeluje z jngoslov. vladnimi zastopniki v Ameriki za združitev vseh Slovencev v demokratični im federativni Ju goslanriji. Ta odbor vodi vse posle do nameravanega Slov. narodnega kongresa v Ameriki j
Zastopnik Joseph Zalar naglasa, da je potreben kongres kaj kmalu. Povabi naj se na ta kongres zastopnike vseh centralnih slovenskih organizacij v Ameriki. Kongres naj bo odprt, da bo imel vsak dostop na kongres, da posluša in zasleduje delo kongresa. Čim v čja bo udeležba, temveč borno imeli zaledja v narodu. .
Zastopnik Anton Krapenc poudarja, da naj se povabi vse, brez razlike, da bo to res pravi narodni sestanek. .
iSledi splošna razprava, kako naj se skliče kongres, da bo uspešen in dovolj reprezentativen. .
Zastopnica Marie Prialand stavi tpredlog. ki je podpiran in »prejet da se izrazi zahvalo izvirnemu odboru odstopiega po-
KUPUJTE
DEFENSE BONDS in STAMPS
litičnega odbora za vse delo, ki ga je napravil. Posebna zahvala gre tajniku Ivann Moleku.
tPred-ednik Vincent Cainkar zaključi sejo ob 5:15 popoldne.
Janko X. Rog. lj,
zapisnikar.
Radio Moskva naznanja, da sovjetska armada sedaj uporabljal na južni fronti proti-tančni top novega izdelka.
da je Tone cd tedaj postal zelo da dolo bo	ker glo_
nezaupen do vseli rojakov, ker V6m>j so aanes prvi, ki vedo, ga je po vseh bridkih razoča- j^j hočejo. Tako f<e je izrazil ranjih, katera ie doživel, na-j an^dški' minister. Žnto mo- : zadn.ie se obrek:l n.iegov nja- raTno -biti pripravljeni na so-boljš! prijatelj. Tujci so mu delovanje zastopniki jugoslo-pomagali, tujci so mn dali dela , in dober nasvet. R-ojaki pa so in ga celo odrivali, kadar bi mu podpiji, za«to ji^i nlJ
megli podati roko. .	Kaj naj rečemo jp^t o onih,
Tako se je godilo Tonetu in kateri menijo, da rnu mora žo-še prerrmagim..	(venski trgovec ceneje' prodaja-
Pa če bi hoteli šteti vse take ti kot pa kateri drugi? uCe njo-zgodbe, ki so se dogodile, bi na-j ram plačati enako, potem ne šteli toliko in takih, da bi bjla' vem, zakaj bi kupil pri na^em
človeku
Takele in podobne besede do-
čudna razlika med številom tistih, ki so jih trpeli kot žrtve
in tistih, ki so tako ravnali.'kaza*}ejo nasšo narodno in mo-sen vsak poskus, da bi s pomoč- Morda ga niti onega ni, kateri' rafoio nezrelost. Biti Slovenec jo rojakov našel pot do dela, je ne bi doživel od svojca, da mu samo tedaj, kadar to komru moral začeti na lastne roke. 0-|je dal "kamen*' na mesto "kru dobičeik kaže. kadar je to uje-brnil se je na agencijo, kjer je|ka" in "škorpijona" najttesto' mu v asebno korist, to je ža-
a\ edel, da iščejo za kLnto Ita Pijana in da je plača $50 mesečno. Ker je imel italijanski potni list in je tudi italijansko znal, je našel takoj vrata od-
pita in zagotovljeno delo, kjer,boli. pač pa boli tistega, katere
"jajca." Toda zastonj boš pa lostno znamenje. Stavila le te-iskal tistega, ki bi se obtožil,! daj trdno stoji, če je vsak ka-da je na tak način bratsko 1 ju-J men iii opeka in vsak sesta vini bežen izkazoval. To je pač za del trdno na svojem mestu in to, ker šilo bode, pa šila nic ne' se krespko veze s sosednimi se-
je v iniru koval načrte za svojo bodočnost v družbi ljudi
ga vbbde.
Vsakdo se spominja
le do-
druge narodnosti, ki so pa ztbrih del, katera je štorih se njim ravnali kot s svojim last- spoaninja pomoči, katero je dal; nim bratom.	j denarja, ki ga je posodil, pa ni-
Pa je prišlo še tretje dejanje koli vrnjenega dobil.
te drame.
Prišel je iz domovine njegov prijatelj, doma sosed.
Tone, kaj boš tukaj s temii Lahi. Pojdi, greva na koruzno bra te v.
Več kot eno leto je Tone v
ske, potem bom že laliko tndi|bozjem miru delal na kinti. De-član. .	lo je bilo trdo, pa je bilo goto-
t
h1 \
\t
i
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gT Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
Vf
Vi \\
i »i ##
)}
I'l
o
i< I ^Knjiga je trdo vezana in ima 321 *trani353 »i)
|J | Recepti bo napisani y angleškem jesiku; ponekod pa to! \\! ;,,, tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno ▼ navadi] >, f
00	iipopolniti.
1

^^.Naročite pri
knjigarni slgvenic
216 ^<wt IBtb Street r.


iTudi taki so pomoči prosili, kateri so pozneje pofpolnoma pozabili, da je njihova dolžnost poplačati dolg. Vsakdo, pravim, se dobro spominja uslug, katere je drugim storil in ne-hvaležnosti, katero je prejel in bridkosti, kateie so mu drugi napravili. Ni<č kaj pa ni ostalo v spominu tisto, kar je kdo drugemu bridkosti prizadel s tem, ko ni imel zanj srca, ali pa ker ni bil hvaležen za prejete dobrote in ker ni vrnil storjenega dolga. .
Tudi tole se je zgodilo:
»Dobra o&eba je siromašnemu fantku kupila obleko za prrvo sveto Obhajilo, $30 je bil strošek in s tem denarjem se je što-rUp, kar je bilo najbolje mogoče. Oče. tistega fantka, ki je obleko dobil, pa je rekel takole: "Če niso mogli kupiti boljšega blaga, pa še tega ni bilo treba.''
n&Sim bralcem v prevdarek, da bi pretehtali, koliko prave narodne .zavesti in bratske ljntbez-ni je v nas!
Kaj naj bi človek povedal ti . stim, kameri trdijo : z vsemi drugimi ljudani se lahko v mira živi, samo z naškm lastnimi rojaki pa ne l Vedno jne i^ejo zato, da bi me izrabili, a da bi
stavinami zidu. -— Veriga je samo tedaj t i dna, kadar vsak čl on irdno drži in se vsi neloč-
ljivo vežejo. Zato pa je potrebna plemenitost srca in ne
samoljubno iskanje samega šefe:-.
Tam v domovini eo našo slovensko zemljo razdelili in hočejo narod razde jat i. Tukaj ni nikogar, ki bi nam branil, stati
v enotni vrstL Zato nam je ne le mogoče temveč nam je tudi dolžnost, da to storimo in da imamo vedno najprej v mislih to, kako pomagati najprej našemu človeku in seveda tudi, kako biti našemu človeku na plemenit način hvaležni za prejeto dobroto!
"Jaz živim od drugih in dragi md kruha dajejo. Moram biti z njimi," tako tmdi ta ali oni.	, *
Saj se od nikogar ne zahteva da mora biti nehvaležen za prejete dobrote. Saj tudi jaz sam živiim od drugih. Ko. bi morali Slovenci nositi vzdrževanje lastnega kaplana, bi moral marsikdaj spati pod kapom. Zato vem, komru
Darwin, Canb
TO SO KRAJI, O KATERIH CITATE IN O KATERIH SLI5A-TE V DNEVNIH POROČILIH V LISTIH IN PO RADIO
v^SI TI KRAJI SO OZNAČENI V
HAMMONDOVEM NOVEM
ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KA2E SVET, KAKOR5EN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VAŽNO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2AV
Sedaj vsakdo potrebuje dobri atlas!
■ ■	sem dolž[an
PHPVH	hvaležnost, toda zaradi tega ni-
Tele misli sem hotel podatv feasor ne zgubim pravice in ne
13im KroWiVi p nro-rtloralr An J -1 ^__^ i "	i
dolžnosti, da se prizadevam storiti kar koli mJorem za nase rojake.
Vsi imamo dolžnosti, biti v pomoč najprej med seboj in seveda nikdar ne izrabljati dobrote, kar se je žalibog če»to 2tEjodilo, ko so nekateri ničvredni otroci slovenske matere Hoteli zlorabiti rojaka. .
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznani dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
VSEBINA ATLASA
Znaljeitisni svetovalni odbor je izbral izmed več tisoč slik samo najboljše barvano slikala zbirka jo tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni.
Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje. Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandsba, Belgija, Švedska, Norveška, Danska, Unija sovjetskih socialističnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Grška, Albanija. Azija, Turčija Sirija, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada. Združene države, Mehika O-srednja Amerika in Zapadna Indija. 1
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
SAMO
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ti sam sebe popravlja, ima namen rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. • Strani so ricladišče svetovnega znanja ln podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine ln gToboflno oceanov in Jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga danaSnJa vprašanja. r
centov
48 VELIKIH STRANI
NOVA IZDAJA Naročite ga še danes!
Naročite pri:
S|ovenfc Publishing Company
216 WEST 18th STREET	,	NEW YORK, fr. y.
#
"GLAS NARODA*- New I«
Tuesday, March 17, 1942

TIIAROTLJIN L 1901
MIIM
Kakor plaz...
ZtlODOVINSKI ROMAN.
55
iti:^:i!iiiiiiiiiiiiin»:ifiitiiEii
Pismo iz New Yorka
New York je sploli mnogo bolj zanimivo metsto, kot bi človek moje vrste mk>gel pričakovati. Tu srečaš ljudi, ki nisi imefl pojma, da so na svetu. Še manj se ti je sanjalo, da ti ljudje toliko vedo, ali vsaj mislijo, da vedo. Utegne se izkazati, da ni vse tako kot razlagajo, vendar ne moreš kar tako mimo njihovega mnenja, ko
se
prepričaš, da so res ljudje z mnog m«i "zvezami" i«n vsakovrstnimi "stiki,"
Tako smo poslu&ali omi dan odličnega Nemila, ki je v 'resnici znan po vsej Nemčiji in poleg tega postaja znan — če ni bil že prej — po vsej Evropi in Ameriki. V javnost n? posega, celo ogiblje se. V politiko se ne vtika, razume jo pa dobro in ve veliko povedati o njej. Deluje na tihem, dejal bi, da se ukvarja z dobrodelnostjo. Kar nam je povedal, je bilo samo za nas, in če bi vedel, da o njem pišem, bi me najmanj prav grdo ozmerjal. Zato ne smem niti malo namiarniiti. kdo ie. Toliko lahko rečem, da je bil m<>d prvo svetovno vojno vi«ok či-novnik v nemški vojski in ni čudno, če res mnoeo ve. T*o-»meTp io bil vrron t***z mrjo in zda i je v New York 11. .
Vprašali >mo ga, če upa, da bo imel kako besedo v povojni
'' T< ej, kaj hočete ? Vaše bone boini odkupil in iše nadalje uu]ii>uval /. mojim p:e vzvišenim učencem, nadvojvodo Karloni. Vi-č vam ne morem povedati."
"To je ravno, gospod dvorni swtnik! A*i pač ne smete več staviti piamenih zahtev 11a njegovo cesaiwko visokost, in ;iku to opustite, dobite svoje l>one nazaj brez vsake odkupnine.'
"Ali veste. za k« j gie mi d menoj in nadvojvodo?"
"Preden sem prevzel to misijo, senu bil seveda o vsem po-ičen. Obžalujem stvar, ne uvidevam pa upravičenost vašili zahtev."	\
"Uvedel sem svojtga učenca, princa o katerem sem imel najboljše mnenje, v svojo hišo ter dal njegovi mdadosti oporo !ii vzgled. Zato je zapeljal moji hčerki, jih napravil za meti ese iti se sedaj upira, da bi .gmotno zasigural l>odočnost dveh deklet, ki jih je spravil v nesrečo."
"Oosod dvorni svetnik, proti temu imam dva ugovora. Ako s.! ni gospodično Suzi Tagnerjeva vsega kzirislila, niste bili "naš primeren vzor za nravstveno prirrčevo \,zgojo. Drugič pa je itak tudi bodočnost vaših hčera enotno zasigurana z zaro-■itvijo z arhitektom in miiKSterijalnbn tajnikom. Oba gospo-<ta bi pač odklanjala gmotno odškodnino za onečaščenje svojih Mevesstt."
S tresočo roko -i je dvomi svetnik obrisal potno čelo.
"Povejte mi. gospod, ali ste hudič, ali kaj drugega?"
"Jaz sem grof Wofrkenstein. prijatelj nadvojvode Karla. I;i mi jo vs>e zaupal. Poznam vaše razmere in sem prepričan, d a bova sporazumela."'
Dvorni svetnik se je še vedno upiral.
"Xe morem pustiti brez kazni nadvojvodo, ki je, izkoriščal zaupanje moje nedolžne dece. Niti njegovo veličanstvo, niti javno-t ne bo odobravala zločina mladega pohotneža, ki jejx«nčiji. Skromno je odgovo-lako zgodaj zašel na pota svojega očeta. Moji ubogi hčerkici il: Tako upam^H •-ta postati žrtvi njegove -pobotm«-ti."
"Tako? ftosp-.ul dvomi svetnik, vi pač mislite, da bi Prestolonaslednik v Kelvev.eru rad imel škandal, ki bi njegova nečaka osramotil pro-d javnostjo? Toda storili ste neprevidnost, da ste zatrjevali, kaki r da bi vas prestolonaslednik naščuval k temu."
ITortingu je vzelo eano. Grofova mdrnosl, njegovo znanje vseh rodbinskih razm r ga je spravilo popolnoma iz ravnotežja. Ves prestrašen se je presedal v svojem ualanjaču in je samo odklonilno majal z ^rlavo. .
Grof je breiz usmiljenja nadaljeval:
"Nerad spravljam dame v razgovor. Ako pa mislite, da se nhora nadvojvoda molče ukloniti vašim pogojem, da bi
ne bil nravstveno ožigosan z javnim škandalom bi vam ven darle priporočal v razmišljanje, da-li bi ne bilo bolje šele vpra-oti gospodično Adelo, od kdaj :ma razmerje z grofom He^res-falvo, in gospodično Heleno, od kdaj ruta razmerj? z atašejem vicotnetom de Laroitlletom ? Morrla je bil nadvojvoda
v t m slučaju bolj zapeljenec, kakor zapeljivec. Tudi take stvari so se že dogodile."
Temu zadnjemu udarcu je dvorni svetnik podlegel. l"pr! je glavo v roke m obupno zaklical:	!
"Izustite me končno na mam. Kaj hočete pravzaprav?"
"Izjavo, da je bil ni euro va cesamka visokost nadvojvoda Karel, ko je občeval v vw hiši, samo v prijateljskih stikih z vašimi damami in da sp nasprotne vesti saano zlobna obrekovanja. Zato dobite vrnjene vaše bone in ček za 50.000 Kron. Ni mnogo, misl-m pa. da bom lahko za vsoto odgovarjal."
Molče je Ho rt ing seg'1 po peresniku, vzel polo papirja in resign i ran o izjavil: "Na*-;kujte izjavo! Sam ne morean več nwsliti."
■Grof je narekoval par vrst in nato rvtaknil spis v žep. V zamenjavo je položil bone in ček na, mizo p;ed dvornega svetlika in segel po klobuku .
Ko so se vrata za grofom zaprla, se Horting še ni mogel obvladati. Hudo ga je zadel udarec, da so se izjalovili vsi tako skrbno napravljeni rii.črti. Ni še vedel, kakšno stališče bi naj zavzel k stvari, ko je prihitela Adela, v ljubki čipkasti jutranji obleki k njemu in mu zaklicala: :
"Ah, papa, to je bil vendar oni interesantni gospod, ki smo ga včeraj srečali v Bristolu. Kaj je imel opraviti pri tebi?"
duhovniki naravnost urgirajo pasivni odpor zoper nazizem. In se jim nič ne zgodi. Tako se vidi, da Hitlerjeva zvezda ugaša."
In kaj pride za njim? "To je težko reči.* O pruskih generalih ne morem reči nič pirporočljivega. Toda moral se bo najti kdo med njimi, ki bo vsaj začasno vodstvo prevzel. Kno vidim: Nenničija ne bo dolgo v Hitlerjevih krempljih. Zlasti ne, če bo Amerika znala izrabiti položaj, pa se bojim, da ga ne zna. Toda kaj pride potem, nisem tako brez skrbi. Strasser? Ne verujem. Preveč misli, da bo vse njegorvo, ko Hitler konec vznine. Pa je le preveč njegova osebna domišljija in ambicija."
Kaj sfle mfislili reči glede A-merike in potrebe, da se sedanji položaj dobro izrabi?
'"Amerikanci ne znajo pritegniti v svoj propagandni voz rojenih Nemcev, ki .so s Hitlerjem skiegani. Niti na radio ne denejo takih. Amerikanci so sami preveč domišljavi. Če je kdo od njih bil nekaj let v Nemčiji, že misli, da pozna Nemca do dna. In -si domišlja, da bo njegova beseda kar čez noč odvrnila Nemčijo od Hitlerja. Toda Nemci bi samo rojenega Nemca poskušali in mu verjeli."
Ali bi se vi sami hoteli spu-Nanaše nadaljnje vprašanje,'stiti v te in take reči?
""Nikakor ne. Jaz nisem poli tik ar. Iz ozadja opazujem stvari. Govorim le, če me kdo vraža."
Nasmehnil se je in nam očitajoče pogledal v oči.
Nemčiji mnogo preglavic. Več mesecev so nemške in italijanske čete izvrševale oblast v zasedeni Hrvatski, vendar so bile med seboj v takih sporih, da so jih zamenjali bolgarski in madžarski vojaki. .
Rim upa, da bo spremenil H!rvatsko v italijansko • lutko-državo in da bo postavil apolet-"kega vojvodo na prestol kot kralja. V strahu za svoje življenje živi nekronani vojvoda na nekem otoku v Jadranskem morju zraven hrvatske obale in zastonj upa, da bo nekdo napravil <ied v njegovem kraljestvu, ki ne mara tujih oblastnikov. Ze leto dni je tega. ko se je Jugoslavija junaško uprta osišču. Ce praiv so napadalci Jugoslavijo osvojili, drže čet-niki in uporna vojska državo v takem odporu, kakršnega ni v nobeni drugi zasedeni državi.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj Imate plaCano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. l>a nam prihranite nepotreuuega dela lu it ročko v, Vra prosimo, da tkufiate uaroCul-no pravočasno poravnati. PoAlJke naročnino naiavnoa: nam ali Jo pa plavajte uafenm zastopnike v VaSeit. kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojlb Imena so tiskana s debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tU'U druge naselbine, kjer Je kaj naJUb rojakov naaa IJenlb. Zastopa.k bo Vam Izrofill potrdilo aa plačano naročnino
te ima kaj zveze s sedanjo Nemčijo, j? pokimal in zraven dostavil, da je prav pred par dnevi dobil ol>širno poročilo. Kakor? Sanio nasmehnil »e je. Ko sino le silili vanj, je dejal, da ima v Nemčiji poino prijateljev. ki skrbe za to, da pridejo poročila čez mejo.
Ali pozna Otona Strasserja? Pdkimal je. Ali so njegova poročila ista ko Stra.<»erjr va ? Odkimal je. Pozna Otona Habs-burga? Tudi njega. Ima kaj zveze ž njim? Že dolgo nobene. Habsburg je zaigral in ne pomeni nič več.
Postalo je skrajno zanimivo. Toda hiteli smo z vprašanji'o Nemčiji. Kako je prav za prav zdaj v Nemčiji? Ali ameriški listi v svojih komentarjih o Nemčiji in njenih težavah v teh dneh kaj zadenejo? Ali je vse le golo ugibanje in "wishful thinking?'
"Ni prazno. Nemčija na vsak način skuša svoje meje hermetično zapreti da bi nobeno poročilo ne moglo ven. toda namen so> ji ne posrečil Poročila gredo čez mejo neprestano. Dobiva jih Strasscr, točna in
Narddžič.
avtentična, dobivajo jih poleg|vaj°- da poslali pomoč gei njega mnogi drugi. Ameriška|ralu Mihajloviču, voditelju č
PREDS. ROOSEVELT PO ZDRAVUA ODPOR JUGO SLOV. ČETNIKOV
(JOO.) — Sporoča se, da je v radijskem «poročJ*> jugoslovanskim: četnikom ^dsednik RoodK*elt pozdravi jugoslov. četnike zaiadi njihovega neomajnega odpora proti osišču v Jugoslaviji. iPredsednik Roose-velt je svoje misli izrazil v pismu jugoslov. podaniku Konst. Fotiču kjer pravi: :
"Trdni odpor jugoslov. ljudstva proti silam, ki hočejo uni-' čiti njegovo svobodo in njegova junaška odločnost v nadaljevanju borbe za neodvisnost; so znamenja zaupanja nas vseh! v stvar, ki združuje naše narode."
Zavezniki si sedaj prizade-
gene-et-
POMANJKANJE DELAVCEV IN DISKRIMINACIJA.
Okolščina, da prav kmalu preti resno pomanjkanje delavcev v vojnih industrijah, utegne storiti konec zapostavljanju inoTv mcev v vojnem delu.
John C. Corson, ravnatelj fe-deraLne posredovalnice dela (Federal Employment Service) je ne<lavno prerokoval, da okoli 1. julija se začuti pomanjkanje zaloge delavcev za vojno delo. Pnccenil je, da vojne industrije bodo tekom prihodnjih 12 n»esecev potrebovale 10 mi-| r»H»«» lijonov delavcev čez one, ki so sedaj zaposleni.
Ako se ne najde zadosti novih delavcev za tovarne, ki se ukvarjajo s potrebno vojno produkcijo, nastane nevarna zapreka v vojnem naporu, — je rekel Corson.	,
Vzlic stališču, ki ga je fede ralna vlada zavzela glede diski, ini'nao je na dklu, inozem-cem je sir vedno težko- če ne nemogoče, najti delo v tovarnah, ki imajo obrambne kon-trakte. Pomanjkanje delavcev pa utegne prav kmalu storiti konec tej diskriminaciji._
CALIFORNIA:
Ban Jfrauclaco, Jmemb Lausbln
X)1AJUA1>0; Pueblo, Peter Cullg. Waiaeuburc, BA. J- Umfmk
INDIANA:
Indianapolis: Prauk Zupanfilfl ILLINOIS:
Chicago, J. BevCU Olcero, J. Kaklaa (Chicago, OSMro Is Illinois)
Joiiet, Jennie tfambleb La Salle, J. Spellcb
Mascoutah, Martin Dole';c
Nortb Chicago la Waukegan, «mM A BI LAND:
KltzmUler. M"r. Vadoplva* MICHIGAN:
DfttnU. L. Planar MINNESOTA:
Clilsbolm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peabel Eveleth, Louis Ooala Gilbert, Louis Vesael Hlhblng. Tobn i'urfte MONTANA: Roundup. M. M. Paniaa Washoe. L. Cbamps
NEBRASKA:
Omaha. P BrodeHrfe <J8W TOKK :
Brooklyn. Aatbany Bvel Orwtndi Karl l.lttle Full« Fnuih Harfe Worrwter, Peter Rode
Cleveland, Anton Bobek.	Kar.
Uager, Jacob Reaulk, Jol»« šiapnla Ulrard, Auton Nagode Loraiu. Louis Balaut. John Kami* Toangstown. Anton KlkaU
OREGON:
Oregon City. J. Kofilar
PBNNSXLVANIA: Beseemer, John J«vntkar Conemaugh. J. Brezevee Coverdale in okolica, Jos. I'o.ernei Export, Louis Supančič ParreU, Jerry Okurn forest city. Math Earn to Pr. Blodolkar Greeosburg. rrank Novak Homer City. Pr. Perenchak
Imperfal, Vence Palcich
Johnstown, J oh a PelaaU Krayo, Ant. Taniel) -Lnoerne. Frank Balloob Midway. Jo^a Žust Pittsburgh in okollra, Philip Pr»y»r Steelfon. A. Hren Turtle Creek. Pr. grkifrer ' West Newton, Jt"v»>h Jovaa WISCONSIN .
Milwaukee, We« AHls. Fr. Bkafc Sheboygan, Joseph KaAez
WTOMING:
Koek Hprlnaa. I^aals Taorhar Dlamondvllle, Joe -ftolii-a
R«rWtim r*«*k fnk.
VELIKE VOJAŠKE PRIPRAVE NA BALKANU.
Jugoslovanski Glasnik iz Kaira poroča:
1 ^General I>raža Mihajlovič, poveljnik jugoslovanske vojske v planinah Jugoslavije, je poslal kralju Petru II. p: i ustanovitvi prvega bataljona kralj ve garde v srbskih planinah pozdrav, v katerem skupno s četniki pošilja L^krene želje iz delov osvobojene Jugoslavije, da bi se kralj čim prej vrnil v Jugoslavijo.
Vsak zastopnik 11 da potrdilo t %m. katera Je »reje!. Zaslapalke petpsra+aia
"Mt**! 'Uit* ««ti>ll*
Upla
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MOKE? ORDER, ako je v&m te priročno
propaganda, in angleška, se^ve-1 "»kov, ki je poslal «\-oji vladi j
i	-1 'ti	j nniwn nrrwn in	/1« jti|11
V
da, marsikaj dodeneta, prav -ta-nujno prošnjo, rekoč, da ko ruska, toda v Nemčiji
dolgo ni vse -tako. kot bi rad
Besno je dvorni svetnik pograbi stekleno utožin jo tre- PŠT'-J0- Pril,il0.in jj Tia tia	J Nje bo edo se vse manj po Hit-
^iPrišel je pripovedovat zgodbe o vajinem razuzdanem življenju . ve nesramni vlačogi! O tebi in Heleni in o vajinih razmerjih!*'
Ifelona k? j<? pojavila mod vrati in popolnoma ravnodušno pripomnila:
".Moj Bog! ('emu ta Jiropt To so vendar samo rodbinske raziioere!*'
Prvo srečanje in ljnbezen.
Xadvojvo<linja Maria ložefa je zamišljeno po<lpirala glavo z illanjo na naslanjač re opirajoče .loke. Zrla je venkaj skozi široka oljna v modro nebo preko tiho valujoč.ga zelenega morja drevesn h vrhov v parku. Poslušala je pripovedovanje grofa Wolkensteina, ki ji je sedel nasproti. Grof je zopet enkrat prišel na Dmtaj ter prinesel svoji visoki prijateljici pozdrave 11 j nega sina. Nadvojvoda se mu je tesno približal.
odkar ga je giof osvobodil od neprijetnega dvornega svetnika in se je dal rad voditi od starejšega gospoda, ki se je vedno držal v mejah obojestranskega položaja.
Plemenit nastop, izreden grofov fakt j: mogočno učinkoval na impuils A-no notranjost i^dadega princa, kar je preprečilo marsikatero nepremišljenost. Wolkenstein ki je mu je bilo tuje vsako varuštvo ln ki je bolj učinkoval s svojim vzgledom, kakor s svojimi podučnimi nasveti, ni niti sam spoznal pohriga
ob>e^a svo,jega vpliva in je večino varoval trotovo distanco, ki rn-	of;	„„
je nadvojvodi vsikdar puščala čut, kakor da bi ne bil pod no-'^^	J £
benim vplivom dasi je pri vsaki resnejši odločitvi zapriu gro-^	^TZrn^Z
fovo mnenje.	^ — 1 ^ • P ^
S tem je ostalo njihovo razmerje neskaljeno. Nadvojvodi-1	^ ™
nja j, sprejela z zadoščenjem grofova sporočila o sicer veseW ^T^Z J vendar pa brrakoristnem življenju .voiega sina. Pri tej pri- Ifa' da. PO v *ekeI? kr51u.Tla
lerjevi volji."
IPa kaj bi se dalo zlasti povedati o položaju v Nemčiji?
Recimo tole: Nemčija je izgubila na d zapaifmnjenSHRiT) gubila .na zapadni fronti komaj nekaj t is oče v svojega vojaštva, v poljski kampanji nekaj več, na Balkanu že kakih 55 tisoč, v Rusiji najmanj dva milijona in pol. Zd*j jih Hitler že sam priznava poldrag milijon, pa jih bo moral že mnogo več. To se silno pozna. Nemci so pre padeni. Kaj takega ni nihče pričakoval. Javnost se vsak dan bolj odvrača od nazkonja. Silno slabo vpliva dejstvo, da ranjence pošiljajo v bolnišnice v pod jarmi jene kraje, zlasti v Frnncijo. Ne upajo se jih pokazati domačinom. Pa prihaja vendar vse na dan. Ko ranjenci ozdravijo, jih brž spet sku-
t- •	___e__1 , . . . r j ji.-- Pranooskem na en dan čez 300, vih sodelavcev.
m ki je napravil grof neko onazko, ki 30 je čudno zadela%in 30 4ol-r.	„„ ______j . . ,,
rmr»r»t?ln rln ^	J	upormkov na hem mesta; zavo vzdreuje avojo oblast v
fr J zmanjkuje jo potrebščine, stiski je za strojnice in za letala.
Predsednik jugo^loiv. vlade v Londonu, .Slobodan Jovano-vič je nedavno sporočil jugoslovanskemu poslaništvu v Wa-shingtonu o strašni maščevalnosti osišča nad ^udstvom v zazisedeni Jugoslaviji zaradi borbe četnikov.
ilY Kragnjevcoi, srcu Šuma-dije, so po njihovem lastneim priznanju iTstrelili 4.600 mož. po ljudski oceni okrog 8.000. V tom m Rtu so Nemci po"strelili ves šesti, sedoni in osmi razred gimnazije s profesorskim abo-rom in z ravnateljem na čeln, ki so mu Nemci hoteli pri zanesti. pa je sam prosil, naj ga ustrelijo skupaj z otroci."
"Mlnoga mesta so podrli. V Gornjem Milanovcu je od 464 hiš samo 72 ostalo celih. Ljudstvo so zaprli v cerkev in po-tcfln mo«to zažgali. Ko je požar besnel z vso silo. so ljudstvo izpustili naj si išče rešitve skozi ruševine in plamen."
Teroristično divjanje na jugoslovanskem ozemlju pod nadzorstvom osišča se izva ja s pomočjo Ante Paveliča in njego-Pavelič s te-
PONUPBA ZA POLOVIČNO CENO
Zadnja popolnoma nova izdaja slovite prve po-Četniske vrtnarske "bi-bKje" —
Garden
Encyclopedia
V2 Price Offerl
The Latest Brand-New Edition of the Famous Origjnal Amateur Gardeners' "Bible"
Garden Encyclopedia
98
Formerly
$4.00 Jjj Now only
1
The Complete Guide for Your War
Garden
ud durable
new o j |c cloth bmd*(
PREJ $4.
Sedaj samo
$1.98
napotila, da je jela razmišljati.
(Nadaljevanje.)
ustrelili. Dalje iimam točna po-| Hrvatski, predelu, ki vne in ka-rooila da katoliški Škofje in terega upornost je povzročila
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
SKORO 1400 STRANI — 130 SLIK
Poipolni voditelj za vaš vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka str in. vsaka slika — mnogo NOVE snovi novih ilustracij! Nikdar prej in naj-brie nikdar pozneje — za tako nizko ceno!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBA! Mi visokih besed — vse je jasno, raz-jfc ločno, vporabno.
Tukaj je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 19,000 člankov vam podrobno pojasni vse e vrtnarstvu, o saditvi in sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metodh za uničevanje Škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! —
PVEIT word, peg*, pietur« com-la pl«t«—with much NEW Material, MEW illustrations! N*v*r bvfor« — perhaps navar again — at this law pri«! Tha only Gordon Encyclopedia prepared expressly far the amateur's needs I No heavy technical talk — everything is clear, explicit, usable. Answers any garden question quickly. Nearly 1400 page*, 750 pictures.
Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices!
Here in a single baak is EVERYTHING YOU NEED TO KNOW AEOUT ANYTHING YOU WANT TO GHOWI 10,000 articles furnish every detail of information about planning, planting, fertilizing and caring for your garden. New features include Sofi-Je«s Gardening, new methods of destroying pests. Wild f fewer Garden-ing. Now Floww Arrangements/ Alphabetical arrangement of subjects enable* you to find who« you want quickly. Prepared for all U. S. climates, soils, seasons and methods by American experts. Edited by L L D. Seymour, B.5.A. Praised by gardening authorities. The Philadelphia In-qwirer's garden editor called this "the Garden look complete, all that most gardeners will ever need or want far what they have or dream of!" Order this a mo ling bargain now.
Please send me __________copies of the
NEW GARDEN ENCYCLOPEDIA, by t. L. D. Seymour, I SA, at $1.91 each. □ I enclose payment Q Sand C.O.D.
Address
Abecedno kazalo vam pove takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo ln vsako sezono.
To knjigo je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A* poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedenci.
Odgovori na vsako vprašanje o vrtu
POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES. KER JE ZATLOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 West 18th Street	New York, N. Y.
»