1	arhivi xxii (999

Dr. Enn Umek ob življenjskem jut leju
JO/I- ¿ONTMi
Kdor se odloči za delo v arhivu, ga to prevzame na prav poseben način. Vzrok za to so do kumcnli, ki v arhivu začno novo življenje, pri povediijcjo toliko resničnih -zgodb, in ko jih beremo, podoživljamo preteklost v vs :j njem izvirnosti. Kot film se nizajo dogodki, "i ko jih miselno povezuj cmo, povzročaio v nas napel ost, ki sc ti miri šele, ko smo jim skušali prit' do dna. Da ho šla njena pot prav v to smer, jiibilanlka še ni vedela, k:i je odgovarjala na anketo v 4. razredu osnovne šole leta I9?9, da žrli poslali profesorica zgodovine. Navduševala so jo mladinska dela z. zgodovinsko tematiko, pomen zgo Jovine pa sc je v njeni predstavi še posebej po večal, ko jc prav tedaj izšlo zajetne delo Zgodovina mesta Kranja strica dr Josipa Žonlarja. Vojna leta v s-Tcdnj Soli niso bila v znamenji) nrezskrbne mladosti, kot vzorno dijakinjo so ju še posebej pritegovali jeziki, kar ji jc prišlo pozneje šc kako prav.
Po malhri na 1. državni ženski gimnaziji v Ljnbliair lct;i 1947 odločitev glede nadaljnjega šmdija ri bi ia težka. Vpisala seje na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, izbrala skupino zgodovina-geografija in leta 1952 diplomirala, Pr. študiju sc ni zadovoljevala z literaturo, ki jo je b.lo treba predelati, marvci. jc že zgodaj našla, pol do virov. Tako jc nastal njen prvence Kranj ;kr kmctijrka družba v letih 1767 do 1787. z.a kar jc prejel» štndcntsko Prešernovo nagrado; za Bi m iti jo jc začelo delo v arhivu.'
Žeba sc ji m takoj izpolnila, prvo zaposlile t je dobila na Višji gimnaziji v Kamniku Že naslednje leto pa jc bilo prosto mesto v Državnem arhivu LliS in s 1. septembrom 1953 je nastopila novo službo, kol si jo je želela, in v njej vztrajala polnili T5 let. Dalo v arhivu ji jc po> menilo ideal, ki jc odtehtal vse pomisleke. To v tem času ni veljalo /m niti malo privlačno, niti ni rcpnbhški arhiv užival kakega posebnega ugleda ali vloge, plače pa so bile šc nižje kot v prosveti. Gradivu nekdanjih tako imenovanih reakcionarnih družbenih sistemov, kakršno jc hilo v tem arhivu, oblast m pripisovala posebnega pomena. Kakšne pa so bile delovne razmere v arhivu, najbolje ponazarja podatek, tla jc i ista nova raje p vacčevala denar za liidrocentralc v Medvodah in si jc direktor s tem pridobil dnižbene zasluge, kot pa d:i bi kupili phalni stroj, ki jc bil v arhivu šc kako potreben Odločitev jnbilaiuke rje bila zato kar pogumno dejanje.
Ob marljiv«® delu v arhivu - največkrat jc
1'udiubnejii biiitrjfski pixl.uk i dr. 1'nrcknvc s« na voljo v ArliivHi X1'/lysy. Mr. I 1-1-115 in v Slnvenskein biografskem Icksiknnu, tV. knjigi. 13. /v., Ljubljana 198? str.2Kii.
urejala gradivo brez ohranjene prvotne ureditve -je pridobivala izkušnje, tako da je bil - ko :e bilo od leta 1960 mogoče začeti delati na bolj celost nih pregledih gradiva v arhivih - njen tielež pri tem vedno večji, pri vodniku po matičnih knjigah za območje Slovenije in župnijskih arhiv i Ji v Sloveniji pa jc bila - kol zdaj temu bolj moderno reecmc - kar vodja projekta. To ji je omogočilo izjemno široko poznavanje gradivu v arhivih, kar jc tudi vplivalo na njeno nadaljnjo pot.
Zamišl jeno je bilo, da bo Vodnik po matienili ki-jigah, za katerega je prispevala tudi zelo tehten p ikaz razvoja matičnih knjig na Slovenskem, prva publikacija v seriji vodnikov po posebno pomembnih vrstah arhivskega gradiva. Sledil naj bi vodnik po urbarjih, kar h- bito nekakšno nadaljevanje dcln profesorja Milka Kosa, sočasno pa so sc (udi v Avstriji lotevali objavljanj: podobnih pregledov urbarjev. Jiibilanlka jc že popisala dobršen del urbarjev v republiškem arhivu, žal pa jc delo, ki bi bilo šc kako potrebno, ostalo nedokončano K urbarjem sc je vrnila v razpravah o relormiranih urbarjih dcžrlnoknczjih gospostev na Kranjskem, posebej šc kol viru za zgodo.ino gozdarstva.
Dr. Dmckova jc nesporna specialistka za urejanju in papisovanjc arhivskega grauiva Zalo jc bi!a v prvi vrsli poklicana, da pripravi strokovne podlage za popisovanj različnili vrst arhivskega gradiva za računalniški program Armido. In šc vedno, kadar sc pojavi kako načelno vprašanj v zvezi s tem, jo vprašamo za nas vel. Tako jc bilo tudi ob nedavni pripravi tovrstnega podzakonskega akta. Precej generacij je arhivski strokovni izpit za la pmdmct opravljalo pri njej. Pomoč pa sc ni koneaia s pripravni* vom kandidatov, marveč jc bila dr. Umekova tudi pozneje vedno pri pravljena pomagali z. nasveti in opozorili. Pri tem je to'iko prepričljivejša, ker jc z objavami obse? nih inventarjev graščinskih arhivov (samostanov ni gospostev Kostanjevica. Pictcrje in Suena, dolskega arhiva) ludi v praksi dokazala svoje znanje m nenazadnje leta 1990 promovirala na podlagi disertacije z naslovom Erbcrgi iij dolski arhiv. Ta jc bil ludi temelj za prispevek o parku kol kulturnem prosiorn
Poznavanje gradiva jc dr. Utnckovo privedlo ludi v komisijo z.a vračanje arhivov na podlagi sporazuma med Republiko Avstrijo in Jugosla vijo iz leta 1923 in protokola iz leta 1958 V komisiji jc opravila neprecenljivo delo ne le za la namen, marveč tudi za evidentiranje g rad b a, pomembnega ža Slovenijo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Za zasluge pri leni ji jc Arhivsko društvo podelilo diplomo. Zelo pa b; si želeli, da bi bilo njeno delo ob vračanjn arhiv-
2
arhivi xxii (999
skega gradiva tnui podlaga /.a še kako potreben vodnik po arhivskem gradivu dunajskih arhivov za slovensko zgodovino, o čemer ;c tudi h' večkrat pisala. Referat juhilantkc na 7. zborovanju slovenskih arhivskih delavcev v Slovenj Graden leta 1974 o raziskovanju, evidentiranju in snemanj arhivskega gradiva v tujih arhivilj jc pomeril temelj za tovrstno sistematično delo slovenskih arl-.vov in jc aktualen šc danes Čc ho kdaj vrnjeno arhivsko gradivo, ki ga šc dolguje Republika Italija, bo za to zaslužna tudi dr Umckova.
Ncni.ijhri so hi j napori juhilantkc za razvoj arhivske stroke. Če si ue bi tako prizadevala za uvedbo arhivistike v fakultetni študij, kar jc bilo leta 1978 tudi kronano z uspehom, zagotovo tega šc danes ne b' WVcgli.v Tudi sarna jc nekaj let poučevala na fakuitcu. Četudi jc niso posebej ve selila preučevanja arhivskih teoretičnih vprašanj, jc bila med ustanovitelji (nekaj časa tudi glavna urednica) časopisa Arhivov, k. naj bf zlasti pospeševal to področje Nenazadnje si je pr zadevala. da bi arhivistika dobila svoje mesto tudi pri Raziskovalni skupnosti in arhivi v okviru mednarodnih kulturni! .zmerjav, kar nai bi se odrazilo nenazadnje tudi pri strokovnem delu, zlasti šc prek spoznavanja tujih izkušen), kai je bi!o njej omogočeno šele po mnogo letih
Koi diicktoriea republiškega arhiva v letih od 1984 do 1988 je veliko naredila za njegov strokovni napredek. Pri tem ji jc bila sk:h za kadre na prvem mestu in kar lepo število magistrov arhivistike se ima za to zahvaliti jiibilanlki,
S posebno ljubeznijo seje dr, Umekova lotevala arhivskih razstav, ker so te šc najbolj odmevna vez med arhivi in javnostjo. Med večjimi arhivskim, razstavami, katerih soavtor. ja je bila, mj omenimo razstave Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971; v dopolnjeni obliki znova postavljena pod naslovom lz roda v rod pričevanja o slovenskem jeziku, 198'',). Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975), Ivan Cankar m delavsko gibanje (1976), Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije (1987) ter Imeli so dve domovini (1988).
Ko jc bil na pobudo profesorja dr. Zvvhtra ustanovljen študijski ccntcr za zgodovino izseljc n i šiva pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, jc pritegnil profesor dr. Ume kovo k evidentiranju virov za to tematiko. Ob leni delil so naslal: tudi prispevki o zgodovini izseljevanja, kt jih jc nekaj let zapovrstm pr.r.ašal Slovenski izseljeniški koledar. Seveda je sode lovala tudi pri evidentiranjih gradiva iz obdobja po sredi 19 stoletja. ki sta jih v okviru zvezne akcije organizirala Muzej revolucije naroda Jugoslavije ler Institut društvenih nauka v licogntdu. Ob različnih priložnostih jc jubdartka prispevaia tudi prikaze gradiva, k' jc v Arhivu Slovenije za zgodovino raznih drugih vprašanj, tako za Istro. Reko. hrvaško Primorjc in otoke.
za preučevanje Vojne krajine, za območje Histor^skega (sedaj Državnega) arhiva v Splitu. V okviru skupnega jugoslovanskega projekta jc bil njen delež pri prikazu gradiva za zgodovino Afrike, Azije in Oceanije v slovenskih arhivih največji (objavljen v scnji Mednarodnega arhiv skegti sveta: Vodniki k virom za zgodovino na rodov).
Da zna ceniti pomen objavljanja virov, jc jnbilanlka dokazala že s leni. da jc bila med ustanovitelji revije Viri. dala jc pobudo za objavo jožefinskih deželnin merienj in je tudi sama sodelovala pri objavah (Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Kmečki panti na Slovenskem, v zadnjem času flh pri ohiavi Fabjan-čičeve Zgodovine ljubljanskih sodn'kov in županov).
Ob ?.c omen enih de1 i h smo v(tiji kako jnbilanlka ni pozabila na svoj dolg kol zgodovinarka in kako štcilnc so bile zgodov iske teme, ki so jo zanimale Neposreden stik z. gradivom jc vabil šc k obravnavi nadaljnjih vprašanj. Tako jc p: sala s področja agrarne zgodovine o ovčjereji ia Krasu in v slovenski Eli v 18 stoletju, o zgodovini lova in ribolova ter o delovanju Kmetijske druz.be na Kranjskem v 18. stoletju, s področja zgodovine prometa o graditvi kanalov na Ljub ljani:i v prvi polovici 18. slolcija ter o proindn po Savi in Ljubljanici. V Doku meni i h .riovenstva je pisala o ujmah skozi stoletja (prvič že v Kroniki leta 1958). V zadnjem času zasledimo njeno ime predvsem v krajevnih in osebnih zbornikih. Da je sodelovala pri zborniku Lokev skozi čas (1987). jc razumljivo že zalo. ker od tod izvirajo korenine njenih staršev Tudi sama se je Čutila vsaj toliko Primorko kot pa Ljn-blianeanko. Kataster Marije Terezije jc b I pc.d-laga za razprave v zbornikih, posvečenih Dobrc-poljii in Strugam ler Preddvoru. Za področja, za katera jc pisala, najdemo tudi prispe vH; v Enijkhpcdiji Slovenije.
Zc z poklicne radovednosti jo jc zanimala tudi zgodovina arhivov. Poleg več poljudnih prikazov je dopolnila dosedanje znanje o razvoju arhivov na Slovenskem v obdobju od srede 18. do srede 19, stoletja.
Delo dr. Umekovc kaže izjemno širino zanimanj, pri vseh pa neposredno zasidranest na virih. Znala je dobro izrabili možnosti, ki jih jc pociiifal vsa kodne vi' si. j k z. zakladnico preteklosti, Daje to pomembno za vsakogar, ki dela v arhivu, ni pczabila poudariti tudi v svojem prispevku o ziianstveno-raziskovalncm delu v ar hi/ih pri projektu Zveze arhivskih dclavccv Jugoslavije Profil sodobnega arhiva (1984).
Za svoje delo je julilantka zasluženo prejela državno odlikovanje red dela. iiirn pa še veliko načrtov za naprej. Arhivsko društvo pa ji je podelilo častno članstvo.
Gotovo nc le v svojem imenu želim jdblantki še na mnoga zdrava Ida!
dr, Em:. Umck