73. številka. Ljubljana, v soboto 31. marca. XVI. leto, 1883. Uhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr ij I k o-ogerske dežele za roe leto 16 gld., ea pol leta 8 gld., za Setrt leta 4 gld., ca j,-den mesec 1 gld. 40 kr. — Za '..jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četr leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zuo&a. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če so dvakrat, in p*) 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolruana hiši ^Gledališka stolba". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admmistrativue stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim poteče ta meBec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker .Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" vejja za ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. 9 pol leta........6 „ 50 „ n četrt leta .......3 „ 30 „ a jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. „ pol leta........8» — » „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden meBec.......I „ 40 „ Upraimištvo „Slov. Naroda**. Naše šolstvo. „Ursere mittelacbulcn leiden aneiner doppeltcn krankheit: obun an sclnvindsucht, anten an wasaer-sucbt." Prof. Dittes v drž. zboru, 14. decembra 1876. Kar je znani pedagog Dittes rekel o naših srednjih šolah, velja tudi o naših ljudskih šoiah. Vsakdor, ki se je količkaj zanimal za naše šolske razmere, prepičan je do trdnega, da je naša mladina preobložena z raznimi učnimi predmeti — in zategfidelj se ne doseže to, kar je namen šole. Oglejmo si nekoliko naše ljudske Sole. Otrok se mora učiti raznih predmetov in med temi tudi takih, ki mu malo ali prav nič ne koristijo. Temu je naj- I več kriv učni načrt: in dokler tega ne bodo spre-menili, — tudi šolstvo ne bodo napredovalo. Mla dina — in tu imamo sosebuo kmetske otroke na ljudskih šolah v mislih — vaditi se mora po tem učnem načrtu v tacifa predmetih, ki ne koristijo kmetu prav nič; drugi predmeti pa, ki so za kmeta velike važnosti, zanemarjajo se več ali manj ; tako n. pr. umno gospodarstvo, sndjereja itd. Ako nam je tedaj za napredek našega šolstva in za napredek kmetijstva, moramo skrbeti, da .se ta učni načrt spremeni in spremenjen tako dopolni, da bode ugajal našim razmeram. Učni načrt za ra2deljene jednorazredne ljudske šole ukazuje, da naj se deca mimo druzih potrebnih predmetov, kakor v branji, pisanji, računanji in vero-nauku, tudi še poučuje v risanji, naravoslovji, zemlje-pisji, zgodovini, petji in v telovadbi. Za, risanje in telovadbo določene so štiri ure. Zamljepisje in zgodovina nuj se poučujeta na podlagi berila. Glede risanja smo tega mnenja, da jo na jednorazrednih ljudskih šolah po polnem nepotreben predmet. Kuko je mogoče, da se otrok nauči r sati, ko vender še pošteno pisati ne zna! Tudi telovadba se nam ne zdi nikakor potrebna na kmetskih ljudskih šolah, vsaj kmetska dec t tako dovolj telovadi na paši, polji itd. Ako pa pedagogi na vsak nučm zahtevajo, da se ta predmet obdrži, omeji se naj vsaj na jedno uro na teden. Petja udeležiti se mora v.sak šolar. Kaj to koristi sosebno tistemu, ki nema glasu za petje, vedo morebiti samo tisti ljudje, ki so sestavili tu učni načrt. Mladina nuj se pa tudi seznani z zemlje pisjem, zgodovino in naravoslovjem. Uboga nerazvita deca, kaj jej hočejo vse pedagogi utepsti v glavo! Deca, ki zna komaj brati in pihati, naj se izuri v teb predmetih, ki že zahtevajo nekak duševni raz-vitek! A kje najdemo ta razvitek v duševno še nerazviti ml..dim V Nikakor se ne protivimo temu, da naj se deca pri branji raznih, v b -rilu nuhajajočih se beril, ne seznani z najvažnejšimi zemljepisnimi in zgodovinskimi stvarmi — a samo to in nič več. Da otrok najvažnejše stvari ve, kakor razne dele sveta, nekoliko o Avstriji, najvažnejše dogodbe iz domače zgodovine, (na katero se žalihog po naših šolah premalo ozirajo) zadostuje po polnem. In še celo v teh stvareh morali bi poučevati le bolj odraščene in razvite šolarje. Upeljati pa bi se moral kot obliga-ten predmet nauk o kmetijstvu. Kar se naravoslovja zadeva, morali bi se najbolj ozirati na živali, kmetijstvu škodljive. Tako bode ljudska šola dosegla svoj namen, kmetijstvo bo napredovalo in z njim naše blagostanje. Kmet pa, ki bo v tacem duhu odgojen, ne bode se dalje proti vil umno obdelovati svojo zemljo, rekše: Vsaj so tudi moji predniki tako obdelovali zemljo, in zemlja je vender le rodila." Nasledek učnemu načrtu pa je, da zapusti mladeueć šolo, kljubu temu, da jo je obiskaval celih osem let, — neveden in neomikan. ■— Neizmerno važen pedagogišk princip je, da se mladina vzgojuje na podlagi materinega jezika. Učni načrt zapoveduje: ,,Hei hmzutritt des unter-richtes in der zvveiten landesspraehe ist an dem gtundsatze festzuhalten, dass dieser unterricht in der ersten abtheilung der ersten klasse nur dann zu beginnen hat, wenn dio schiiler im lesen und schreiben der muttersprache einen sichern grund gelegt habeii." V naših šolah pa se prične s poukom v nemškem jeziku že tedaj, ko otrok še ni po polnem trden v svojem materinem jeziku. V četverorazrednih mestnih šolah poučujejo ze v druzem polletji učence prvega nivredu v nemščini. Gotovo je, du se otrok v petih mesecih ne izobrazi toliko v Bvojem materinem jezikn, da bi se mogel poučevati že v drugem jeziku. Kadar pa pride tak otrok v srednje šole, ne zna niti slovenski niti nemški. Na račun našega materinega jezika šopiri se nemščina po npših rveteroia/rednih šolah ter ima povsod prednost. Za nemško branje določene so na takih šolah tri, za slovensko le (ive uri, za nemški LISTEK. Asja. (Povest. K uski spisal Turgenjev, poslovenil J. P.) II. (Dalje.) — Nikakor nesem pričakoval ... v takem zakotji, jel sem . . . Tudi mi nesmo pričakovali, pretrgal mi je on besedo: — kaj? tem bolje. Dovolite mi, da se vam predstavim: meni je ime Gagin, in ta je moja . . . umolknil je jeden trenutek : — moja sestra. A prosim, povejte, kako je vam ime V Povedal sem mu, in začel se je razgovor. Zvedel sem, da potuje Gagin, kakor jaz, za zabavo, prišel je pred jednim tednom v mestece L. in ustavil se tukaj. Povem vam resnico, da se jaz le nerad seznanjam z Rusi v inostrnnstvu. Poznaval sem jih že od daleč po njih obleki, hoji, a najbolje po njih obrazu. Na prej samodovoljnim, prezirajočem, čeato celo zapovedujočem mojem obličji pokazal se je strah in previdnost..... Oči so mi nemirno begale. . . . „Dragi moji! ali se nesem lagal jaz, ali se ne posmehujejo meni," govoril je ta posiljeni pogled. . . . Čez trenutek 88dobil sem prejšnji pogum. Da, jaz sem se ogibal liusov, a Gagin se mi je h krati prikupi!. Na svetu so že taki srečni obrazi, katere vsak rad vidi: oni tako rekoč ogrevajo in gladijo. Gagin imel je tak obraz, mil, prikupljiv, z velikimi, mehkimi očmi in kodrastimi lasmi. Govoril je tako, da, če bi tudi ne bili videli njegovega obraza, spo znali bi bili že po glasu, da se smeje. Deklica, katero mi je predstavil za svojo sestro, zdela se mi je na prvi pogled jako neznatna. Bilo je nekaj posebnega na njenem zagorelem, okroglem obrazu z majhnimi očmi, skoro otročjima licema in črnimi svitlimi očmi. Bila je lepega života, a še ne po polnem razvita. Nič ni bila podobna svojemu bratu. — Ali hočete iti k nam V rekel mi je Gagin: — saj smo se že dovolj nagledali Nemcev. Naši bi oknu pobili in stole polomili, a Nemci so mirnejši. Kako ti misliš Asja, ali bi šli domov? Dekle prikimala je z glavo. — Midva bivava za mestom, nadaljeval je Gagin: — visoko gori v vinogradu v samotnoj hišici. Gospodinja obljubila je pripraviti kislega mleka za večerjo. Zdaj se bo kmalu stemnilo, t.crn prijetnejše, in vi se pri mesečini prepeljete Cea Beno. Odšli smo skozi nizka mestna vrata (stari zidovi, obdajajoč) mesto od vseh stran ij, bo se že podirali). Prišli smo na polje; ko smo precej dolgo korakali poleg kamenite ograje, prišli smo do nizkih vratic. Gagin je odprl in odpeljal naju v hrib po Btrmej stezi. Na obeh stran.'h steze rastla je vinska trta; BOlnce je ravnokar zašlo in rodeči svit obseval je zelene trte, privezane na visokih kolih, in bele s črnim' poševnimi bruni preprežene zidove male hišice s štirimi okni. — Tu je najino stanovanje ! zaklical je Gagin, ko smo se približali hišici; — in gospodinja nam že nese mleka. Guten Abend, Moiame! Koj nrise-demo k jedi; pa prej še, pristavil je: — poglejte, kakšen lep razgled je tu! Rezgted bil je v resnici lep in čudovit. Srebrna Hena tekla je pred nami mej zelenimi b egovi. Videle so se vse hiše in ulice na rečinem bregu sto- pravopis dve uri, za slovenski le jedaa ura. Tako skrbe nam neprijazni Nemci za našo mladino ! In ko se nam taka v nebo upijoča krivca godi, upije oholo ncmštvo, da zatiramo mi Nemce! Mjerni jezik in le materni jo podlaga vsa-keršnej d.ljnej omiki. O tem so bili in so prepričani vsi p 'dagogi in tudi nemški, a tega nam neso hoteli nikdar priznati, boječ se, da bi bilo slovenstvo, ako se naš jezik zakonito spoštuje v šolah, izgublimo za nemški moloh. Pa vsaj je britka in znana resnica, da ostanejo nekateri zakoni le na papirji. Le čujmo, kaj piše slavni Bonitz, ki je sestavil učni načrt za naše srednje šole: „Dass liberali d!«' muttersprache der schiiler und ihre literatur gtUndlich und ausfiihrlieh geiehrt werde, be-darf gegenvfftrtig keiner recbtfertigung mehr, sehvvierig aber ist >u bestimmen, ob die schiiler neben ihrer muttersprache verpflichtet sind, auch noch andere im reiche gangbaren sprachen zu erlernen". In na drugem mestu govori Bonitz tako-le: „Vou beson-derer bedeutung ist der unterricht in der mutter-sprache; man braucht nur das zrel, vvelches dem-selben vorgeeteckt ist, genau zu ervvagen und die daraus sich ergebenden bedinguugen zu folgern, um zu sehen, dass gerade dieser unterricht in seiner eng( n lav. ehung zu anderen seiten des unterrichtes einen giinstigen eriblg erzielen kaun''. Pri nas ravna se baš nasprotno. Mladina slovenska oJgojuje se v tujem, nedomačem duhu; koliko so se že naši zastopniki nudili, da bi dobili Slovenci slovenske šole! ta naša stvar napreduje le počasi, in Bog si ga vedi, kdaj bodemo dosegli ta svoj smoter. /Će leta 1806 predlagal je pokojni dr. Jan, Bleivveis v kranjskem deželnem zboru, naj sklene kranjski deželni zbor zakon, po katerem se ustanovi učni jezik v ljudskih šolah, gimnazijah in realkah na Kranjskem : da bode v vseh ljudskih šolah slovenski jezik učni jezik, a nemščina naj so uči v glavnih šolah v 3. in 4. razredu kot zapovedan predmet itd. In koliko smo od tedaj dosegli? Naša mladina odgojuje se še večinoma v nemškem duhu, na Koroškem germanizirajo slobodno ljudska šole : in vse na račun zatiranega, zaničevanega slovenstva ! Slov. nske šole za Slovence, slovenščina naj bo obligaten predmet na vseh učiliščih po Slovenskem : to naj bo naša parola ! H —k. Politični razgled. tfotranije dežele« V Ljubljani 31. marca. Opustitev svobodnega pristanišča v Xr«tu i«- že določena stvar. Pogoji pa, katere Btavi tržaško mesto v svoji spomenici, se ne dade vsi izvršiti, ako bi tudi vlada bila pripravljena k največjim koncesijam. — V zadnjoj seji mestuega zbora tr/ekega grajal je podžupan dr. Luzzato odločno tukajfinji pomorski urad, da ie poslal vabilo k izvolitvi poverjenikov za skupno konferenco, zade vajočo opustitev svobodne luke, v nemške, in jeziku ter jo predlagal ta-le dnevui red: „Z ozirom na to, da pomorski urad komuno v nemškem jeziku nagovarja, di bi volila poverjenike v konferenco, iz raža mestni zbor svoje obžalovanje in nalaga uprav nim organom poučiti pomorski urad, da v prihodnje komuna ne bode ozir jemala na dopise, ako neso pisani v italijanščini. Gh-de na nujnost današnje zadeve pa bode mestni zbor danes le volil, pridržujoč si izbaviti ugled srenjskega jezika.- — Vladni zastopnik je* opravičeval postopanje pomoskega urada, ker je nemščina uradni jezik. Luzzato pa tega opravi-čenja ni priznaval. Na to se je poslednjega predlog skoro jednoglasno vzprejel. — Učimo se odločnosti od nasprotnikov! Kazenskosodna preiskava zavoljo manifesta gališfeili ortodoksnih rabijev proti vodjem židovske uaprednjnške stranke nadaljevala se bode tudi še po smrti rabija Schreiber-ja. Neresnično je bilo poročano, da je državno pravdništvo še le po namigu iz Dunaja postopalo, nego je ono samo iz sebe poseglo v to zadevo. — V Stanislavu bil je namesto odstopivšega Kaminskega dtžavnim poslancem voljen profesor Bilinski, katerega je sam predsednik zbornice dr. Smolka priporočal. Moravski deželni zbor sklical se bode, kakor se čuje, v drugi polovici meseca avgusta j s tem zasedanjem končala se bode doba tega deželnega zbora. — Osrednje društvo moravskih učiteljev imelo je 27. t. m. v Prerovu mnogo obiskan zbor, v katerem 83 je sklenilo letošnje počitnice sklicati v Brn veliki shod učiteljev, ter te dni poslati deputacijo k deželnemu mimestniku grofu Scboa bornu, katera ga naj prosi, da ne vzprejme demisije deželnega šolskega nadzornika Prausek-a. Te dni dobila je Najvišje pot.rjenje deželna postava o obli-gatoričnim zavarovanji živine po Moravskoj; to postavo bode deželni odbor v Štirih tednih uvedel. Vsianj« države. V „Pol. Corr." nahaja se dopis iz I*etro-gracla* kateri označuje stanje v Rusiji mirno. Govorice o najdenem dinamitu v Moskvi in o obširnih zaporih so neosnovune; zadnje se omeji le na pritvor znane Fiegnerce in zarote obtoženih čerkezkih častnikov polka Mingrelijskt ga. Revolucijonarne proklamacije, ki so se jele v Moskvi izdajati, preteč, da se kronanje ne bode moglo izvršiti, in ki so jako pomanjkljivo in na slab papir tiskane ter se naba j a j o le bolj osamljene, nemajo posebnega pomena. Izmej prinčev, ki bodo zastopali vladajoče rodbine pri kronanji, se doslej toliko za trdno ve, da doj-deta vojvoda Aosta-ški, kot zastopnik italijanske kraljeve rodbine in j>a princ Vaidemar, brat carice, kot zastopnik danskega dvora. Z velikim veseljem je biije ruski dvor iu plemstvo vzprejelo vest, da se bode poleg avstrijskega nadvojvode Karol Lud o vik a udeležila slaslavnostij kronanja tudi visoka njega soproga Marija Terezija. Grof Vo-roneov-Duškov podal se je že 23. t. m. z vodjem svoje pisarne v Moskvo, da nadzoruje že storjene priprave. Poverjeniki irbske skupščine, ki imajo jutri voliti metropolita, došli so že v Belgrad. Ako bi : se škofje branili posvetiti novega metropolita, bode j storil to patrijarh Angjelić. Potem se bodo v sinodi i volili škofje. Mej kandidati za metropolitsko dosto jjaostvo imenujejo se arhimandriti Theodorić, iMraović in Nestor. Ako se bosta škofa iz Niša J in Babaoa še dalje upirala, hoče vlada postopati v zmislu nove cerkvene postave ter ju odstaviti. — „Egyetertesu popisuje v daljšem dopisu v kaj mračnih bojah politični položaj v Srbiji. Mej drugim pravi, da hote nekateri srbski listi po vsej sili osmešiti bavljenje princa Karageorgjevića v Cetinji. Ampak v Srbiji je to jako resna stvar, kajti mej nezado-voljneži raste od dne do dne stranka Karageorgje-vičeva. Vsak opazujoči potnik lehko uvidi, da je ▼ Srbiji zelo malo okrajev, kjer bi vlada trdno stala. Dopisi. Iz Škofje Loke 30. marca. [Izv. dop.J Ker sem čul jedenkrat v tržaški okolici ubrano umetno pe'je kmetskih fantov, ter primerjal to s petjem na Kranjskem, kjer se narodne pesni izgubljajo, a namesto da bi jih oadomestovale umetne, se ukorenjuje in razširja uho žaleče kričanje, usi-lilo se mi je vprašanje: ali bi ne imeli tudi po Kranjskem lahko kaj jednacega ? Vsaj po naših malih mestih bi morali imeti krepke zbore priprostih fantov in deklet. Najprvo dokazala je šišenska Čitalnica, da je tudi pri nas mogoče upeljati ubrano petje. S početkom tega leta je pa občepriljubljeni kaplan gospod M. Arko pričel v Loki mestne fante poučevati v petji. Podpiral ga je pri poučevanji učitelj g. Bruard. Vsak začetek je težak, o tem sta bila gospoda prepričana. A vsa čast gre učencem, ki so redno hodili k vajam trikrat na teden in bili vztrajni in pazljivi pri pouku, kateri je v začetku, kakor vemo iz lastne skušnje, kaj pust in dolgočasen. Pa trdua volja vse premaga! Napredovali ao pevci in vse je bilo prijetno izneuadjeno, ko velikonočni ponedeljek kakih 30 pevcev stopi na oder loške Čitalnice. Tacega petja se ni bilo v Loki. Krepko in pogumno zapoje mocau zbor Nedvčiovo „Zveznoa in potem „Byvaii'. Občno in glasno ploskanje in odobravanje je sledilo petju, ki je bilo v resnici mogočno, ubrauo in čisto, ter je delalo čast učitelju kakor tudi učencem. Fantje, le tako naprej, bodite vztrajni! Po prvem nastopu smemo pričakovati, da bodemo imeli v kratkem izvrsten stalen zbor, s katerim se bode Loka lahko ponašala. Nekaj moram še omeniti, ko pišem ravno o petji. Ponehalo je prejšnje uho žaleče ponomo petje po mestu. Tako je prav! Tedaj dvojni napredek v tako kratkem času! Ko je potem še stara pevska garda zapela dve pesni, pričela se je igra „V Ljubljano jo dajmo". Ker je igra sploh znaua iu večkiat igrana, nečem o njej pisati kamniške kritike, omeniti hočem le toliko, da smo bili z gospodičnami, posebno pa z Nežo, kaj zadovoljni. Gospodom bi pa priporočali malo bolje memoriranje in bolj premišljeno igranje ker smo imeli že priliko videti jih v jednakih ulo-gah, ko so nas po polnem zadovolili. Gosp. B. ima veliko naravnega in zdravega humorja, kar je že večkrat pokazal, pa njegov Pavle je bil včasi malo neotesin, kakršnega nam Ogriuec v svoji igri ne podaje. Dalje v prilogi. ječega mesteca, in razprostirali se široko holmi in polja pred nami. V nižavi bilo je prijetno, v višavi še prijetnejše: posebno sem so čudil Čistosti neba in sijaj uej prozornosti zraka. Sveži in čisti zrak se je lahko in valovito pretakal, zares: še njemu je bile prijetnejfie na višavi. — Izbrali ste si odlično stanovanje, rekel sem mu. Saj je je dobila Asja, odgovoril je Gagin: — no Asja, nadaljeval je: pripravi se. Ukazi vse prinesti semkaj. Večerjali bomo zunaj. Tu se godba bolj sliši. Ali ste že kedaj opazili, pristavil je obrnivši se k meni: — v bližini je valček zoprn, a čuda, v daljavi pa zaziblje v vas vse romantične strune. Asia (njeno pravo ime je Ana, a Gagin imenoval jo je Asjo, dovolite, da jo tudi jaz tako imenujem), Asja odšla je v hišo in kmalu vrnila se je z gospodinjo, nesli sta obe veliko taso z loncem mleka, krožniki, žlicami, sladorom, jagodami in kruhom. Usedli smo se k večerji. Asja odkrila je klobuk; njeni Črni lasje, ostriženi in počesani, kakor kacega dečka, padali so v debelih zavitkih po uše- sih in vratu. S prva se me ja bala; Gagin jej je pa rekel: — Asja, čemu se ga bojiš, saj ne grize. Zasmejala se je, in kmalu govorila je že sama z menoj. Še nikoli neseni videl bolj živega bitja. Ne jeden trenutek ni bila mirna; ustajala je, tekala v hišo, in pritekala zuova, pela poluglasna, in čudno se smejala: zdelo se mi je, da se ni smejala temu, kar je slišala, a rasnim mislim, ki so jej rojile po glavi. Njene velike oči gledale so naravnost, svitlo In predrzno, včasih so se malo stisnile, in takrat bil je njen pogled nenavadno globok in mil. Pogovarjali smo se kake dve uri. Dan je že davno pogasnil in večer, sprva ves ognjen, potem jasen in škrlatast, nazaduje bled in mračen, prelival se je tiho v noč, a naše pogovarjauje je še vedno trajalo mirno in krotko, kakor zrak, ki nas je obdajal. Gagin velel je prinesti steklenico renskega vina, katero smo pili počasi. Godba se je še vedno slišala; njeni glasi bili so vedno slajši in milejši, prikazale so se luči v mestu iu na reki. Asja je kar na jedenkrat povesila glavo, da so njeni kodri pali čez oči, utihnila je, potem pa ' zdihnila, na zadnje pa rekla, da hoče iti spat in odšla je v hišo; a videl sem, kaao da je ona ne prižgavši sveče dolgo stala za zaprtim oknom. Mesec prikazal se je na nebu iu njega žarki so se lepo lesketali po Reni; vse se je svetilo, potemnelo, spremenilo, Še celo vino v naših brušenih kozarcih se je čarobno lesketalo, prijetna toplota puhtela je iz zemlje. — Čas je iti, rekel sem: — če ne, še brodnika ne dobim. — Čas je, ponovil je Gagin. Šla sva v nižavo po stezici. Kar se začno valiti kamni za nama: Asja hitela je namreč za nama. — Ali ne spiš? vprašal jo je brat, ona pa ni odgovorila niti besedice, in bežala je mimo naju. Poslednje že ugasujoče svetilnice iluminacije, prižgane od dijakov na vrtu gostilnice, osvetljevale so spodaj drevesno listje in dajali mu prazno in fau-tastično podobo. Asjo sva našla na bregu, razgovar-jala se je z brodnikom. Skočil sem v čoln in poslovil se od svojih novih prijateljev. Gagin obetal me je obiskati drugo jutro, stisnil mi roko, in jaz podal sem svojo Asji; ta me je pa samo pogledala iu prikimala z glavo. Čoln je odrinil in ponesel me JUH nAuu pisnik. 2. Dopisi. 3. „O razvoji čuvstva za naravo", govori g. J. Lopan. 4. „0 telovadbi", govori g. A. Brezovnik. 5. Poročila in nasveti. Začetek ob 11. uri predpoludne. K obilnej udeležbi vabi odbor. VABILO IZREDNI OBČNI ZBOR telovadnega društva „Sokola" v nedeljo dne 1. aprila t. 1. dopoludne ob l/lH. uri v prejšnji društveni telovad- nici (v Gradišči). — Spored razpravam: 1. Nagovor staroste g. dra. Ivana Tavčarja. 2. Poročilo o sklepih slavnostnega odbora za 600letnico; poroča starosta g. dr. Ivan Tavčar. 3. Pomnoženje odbora zl slavnost 600 letnice v Ljubljani. 4. Posamezni na sveti društvenikoT. — Častiti gg. Člani društva „Sokola" prosijo se najuljudneje, da se blagovole v mogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja. V Ljubljani, 24. marca 1883. Odbor „Sokola1'. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Petrograd 31. marca. Državni vestnik konstatuje dijaške nemire na gozdarskem zavodu v Varšavi že od novembra sem. Za tega delj so se početkom marca zaključila predavanja in kolovodje bili so izključeni. Ostali zahtevali so tudi izključenje, ker so jednakega mnenja. Vsled tega bilo je 129 izključenih in samo 14 sme zopet obiskavati zavod, ako se predavanja zopet prično. Harkov 31. marca. Mesto in predmestja so preplavljena, večina mostov poškodovanih, veliko nesreč, tudi nekaj ljudij je poginilo. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 20. marca. (Dalje in kunec.) Po teh dogodkih, kateri so imeli namen izprazniti žepe Zabredli, nastal je presledek, a ne dolgotrajen, kajti kmalu dobil je Zabred od Jermana pismo, v katerem mu ta naznanja, da je moral zbežati iz Ljubljane v Line iu da bode Zabred sedaj kmalu po polnem odškodovan za vse denarje, katere je za špekulacijo s ponarejenimi bankovci izdal. Kmalu pa je prišlo drugo pismo, v katerem Jerman naznanja, da je moral bežati iz Linca v Gradec in da naj mu pošlje tja 200 gold. poste restante, kakor hitro dobi Jerman denar, dobi tudi Zabred takoj brez vseh ovir ves denar nazaj, kolikor ga je do sedaj izdal. Ta tolažba je zopet ohrabrila in premotila Janeza Zabreda, in poslal je takoj po pošti 200 gld. na naznanjeno adreso v Gradec. Ludvik Kržišnik, imenovan navadno Bacin, kateremu nasproti se je Vindišar v pijanosti na vrtu gostilnice pri Virantu bahal, kako se mu je posrečilo opehariti Zabreda, povedal je Zabredu vse in slednji je takoj uvidel, da so ga njegovi svetovalci nesremno goljufali. Najbolj sta žela pri tem Korbar in Vindišar, katera sta prigoljufani denar mej sabo delila, mej tem, ko je bil delež sodelavca učitelja Jakoba Žebreta, ki je imel nalogo, predstavljati deželne sodnije svetovalca, jako skromen, kajti Zebre dobil je le 100 gld., katere mu je Zabred uročil na ljubljanskej južnej železnici. Za drugi stotak opeharila sta ga njegova prijatelja Vindišar iu Korbar za njegovim hrbtom. Gotovo je tedaj, da sta Vindišar in Korbar imela namen in ta namen tudi izvršila, da sta Zabreda ogoljufala za vee nego 300 gld., Zebre pa za več nego 25 gld. To dejanje pa ustanovi hudodelstvo goljutije po §§. 197, 198 iu 200 k. p. Vindišar in Zebre pa sta založena razen hudodelstva goljufije tudi hudodelstva tatvine. Predao je Zabred ovadil goljufijo sodniji, skuhal se je z Jakobom Žebretom iu Vindišarjem pobotati prijaznim potom iu sešli so se vsi trije 0. decembra v Ljubljani iu šli v gostilnico k „Bischolli anzeluu" na dunajskej cesti. V gostiluici, kjer so prav marljivo pili čruo vino, sedel je Zabred pri mili mej Vmdišarjem in Žebretom, a komaj je učitelj Zebre odšel iz družbe, zapazil je Zabred, da mu je izginila listnica z 250 gld. Zabred za gotovo trdi, da je imel, ko je prišel v gostilno, listnico z denarji ,iu (udi še tedaj, ko je plačal; v družbi pa je bil le z Vmdišarjem iu Žebretom pri jeduej mizi. Sklepati se sme, da sta mu Zebre iu Vindišar, ki sta ga brezvestno za toliko sto goldinarjev ogoljufala, tudi v sporazumljenji 250 gold. ukrala, katero dejanje ustanovi hudodelstvo tatvine po §§. 171, 173 iu 174 II. b. k. z. Zatoženi Korbar pravi, da se je z Vindišar jem seznanil na Giadu, ko je bil slednji še pazuik, on pa zaprt. Vindišar pravil mu je, da kmalu i/.s to p i iz službe, ker ve za moža, ,ki zna denar delati. Ko bi Korbar za koga zvedel, ki bi kupil denar, naj mu to sporoči. Ko: bar je takoj rekel, da pri njem doma je tak neumuež. Ko je prišel domov, pravi Korbar, nadlegoval ga je Zabred neprestano, naj izve za človeka, ki zna denar delati; iu ko mu je po dolgem melodovauji povedal, da bi utegnil v Ljubljani najti tacega gospoda, dal mu je Zabred takoj 20 gold. za pot. Korbar poiskal je Vindišar)a in ga seznanil z Zubredom. Denarja, kolikor ga je dal Zabred, da jo on (Korbar) jako malo dobil, tudi taji, da bi bil šel z Vindišarjem po tistih 200 gld. v Trst. Korbar pravi nadalje, da je bil k temu prisiljen, kajti ko je prišel z Grada, ni imel kaj, da bi živel. A od Zubredovih denarjev dobil je on sam le malo, žela sta le Vindišar in Zebre. Izvedevši, da je Vindišar v pijanosti vse povedal, poslal je po kmetu Brolihu 20 gold. Kržišuiku, katerih 10 gld. Ker je bila Čitalnica posebno mladine natlačena, mi skoraj ni potreba omeniti, da se je pričel živahen ples. Kdaj da se je nehal, vam ne povem, gospod urednik, da ne bodo v.si Ločani vedeli, kdaj smo šli spat. Domače stvari. — (Shod volllcev.) Vsled sklepa narodnega centralnega volilnega odbora Je Jutri dopoludne ob V--.11- url v čitalnični dvorani shod volileov I. razreda. Ker so volitve v mestni zbor velike važnosti In ker se Je osobito v prvem razredu nadejati trdega volilnega boja, uiojamo si vabiti p. n. gg. volllce I. razreda h kolikor možno tnnogobrojnej udeležbi. — (Včerajšnje poročilo o mestnem zboru) popraviti nam je glede g. dr. Zarnikovega govora. Passus: „Ako bi ti častniki plačevali davek v Ljubljani, bi to prišlo uašej deželi in našemu mestu na korist, kajti plačevali bi tudi deželne in občinske doklade in naši dohodki bi se povišali, kar pa zdaj nT' ima namreč izostati, ker ni bil govorjen in bo je urinil le vsled nagega poročevalca pomote — („Ljubljanskoga Zvona") četrta, za 12 stianij pomnožena številka, izide danes. Jako bogato in raznovrstno vsebino prijavimo v prihodnjem listu. — (Kranjsko obrtno društvo) ima v ponedeljek 2. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni „pri Lozarji" svoj redni mesečni zbor. — (Zanimljiva najdba.) Na ljubljanskem barji našli so zadaje dni nad tri metre dolg starinsk hrastov čoln, kakeršni so znani pod imenom „Ein baum". Ko voda upade, bodo ga izkopali. — (Ogenj) nastal je včeraj proti polu noči v Medjatovej hiši v četrtem nadstropji, oziroma podstrešnem stanovanji. Stranka ondi stanujoča opazovala je že nekaj dmj, da so tla nenavadno topla, sinoči pa je Čula nekako pokanje, dasi ni bilo čutiti nikakega smodu. Vznemirjeni ustali so stanovalci in poslali po požarno brambo, katera je tudi takoj dospela in udušila tleči ogenj. Ko so odstranili povprečni tram, nastala je tolika udrtina, da je bilo moči s podstrešja pomenkovati se v tretje nadstropje. Uzrok zanetitve je baje slabo izpeljani dimnik. — (Gledišče narodne Čitalnice novomeške v prostorih „prvega narodnega doma.") V nedeljo 1. aprila 1883. — „Pol vina, pol vode." Vesela igra v jednem dejanji. Spisal Kosta Trifković, preložil Viktor Krzen. — „Zakonska sol." Kratkočasita igra v jednem dejanji. Preložil dr. Matija Prelog. — Med igro svira godba mestne in meščanske straže. — (Vabilo.) „Celjsko učiteljsko društvo" imelo bode dne 5. aprila t. 1. svoje Četrto mesečno zborovanje v celjskej okoliškej šoli. Vzpored: 1. Za- po bistrej reki. Brodnik, veseli starec, je z močjo upiral veslo v temno vodo. — Zadeli ste v mesečni stolp in ga razbili, zaklicala mi je Asja. Povesil sem oči; okrog čolna podili so se črni valovi. — Z Bogom, razlegal se je zopet njen glas. — Tedaj jutri, zaklical je za njo Gagin. Čoln je obstal. Izstopil sem in pogledal okrog. Nikogar ni bilo videti na nasproti ležečem bregu. Mesečni stolp potegnil se je kakor zlat most Čez reko. Prav kakor za slovo doneli so glasovi starinskega valčka. Gagin imel je prav, čutil sem, da so zatrepetale vse strune mojega srca. Šel sem domov čez temna polja, dihajoč čisti zrak, prišel sem v svojo sobo ves ganen od sladkih muk brezpredmetnih in brezkončnih pričakovanj. Čutil sem se srečnega ... A od česa sem bil srečen ? Želel nesem ničesar, mislil nesem ničesar ... In bil sem srečen. Malo je manjkalo, da se nesem glasno smejal od prijetnih in veselih čuvstev; ulegel sem se v postelj iu zatisnil sem oči, kar se domislim, da se ceh večer nesem spomnil svoje trdosrčne krasotice . . . „ Kaj to pomenja ?" vprašal sem samega sebe: — „pa vsaj nesem zaljublj en ?" Zastavivši si to vprašanje, zdi se mi, zaspal sem, kakor dete v zibeli. III. Drugo jutro, (bil sem se že v zbudil, ustal pa še ne), zaslišitn ropot palice pod oknom in glas, iz katerega sem spoznal, da je Gagin,] pel je: „Ti spiš li? Gitaro j Tebe razbažu". Hitro sem šel odpirat mu duri. — Na zdravje, rekel je Gagin, ustopivši: — ne zamerite, da vas tako zgodaj nadlegujem: poglejte kakšno jutro! Rosa se blišči, škrjanci pojo. S svojimi kodrastimi lasmi, odkritim vratom, rudečimi lici, bil je svež, kakor jutro samo. Oblekel sem se; šla sva na vrt, usedla se na klopico in velela prinesti kave, ter začela razgovar-jati ae. Gagin razložil mi je svoje načrte za bodoče življenje; imajoč precejšnje premoženje in od nikogar odvisen, hotel se je posveti slikarstvu; obžaloval je, da se je prepozno vaditi začel, ter je po-tratil mnogo časa po nepotrebnem; jaz sem mu tudi razložil svoje namere, povedal sem mu celo vse skrivnosti svoje nesrečne ljubezni. Poslušal me je potrpežljivo, a kolikor sem opaziti mogel, posebnega sočuvstva k mojej strasti nesem vzbudil v njem. Vzdihnivši dvakrat za menoj, predložil mi je Gagin, da naj grem pogledat njegove risarije. Bil sem brž pripravljen. Asje nesva na. Iu. Odšla je, kakor je povedala gospodinja, na razvaline. Kake dve vrsti od L. nahajajo se namreč ostanki starega fevdalnega gradu. Gagin razložil mi je vsa svoja risanja in slikanja. V teh slikarijah bilo je mnogo življenja in resnice, a nobena ni bila dovršena, delo se mi je zdelo površno in ueveruo. Povedal sem mu odkritosrčno svoje mnenje. — Da, poprijel je besedo in izdihnil: — vi imate prav, vse je še jako slabo in nezrelo. Nesem se učil, kakor bi bilo treba, ta slovanska malomarnost vse skazi. Dokler sanjaš o delu, plavaš visoko kakor orel; zemljo bi vzdignil iz njenih tečajev; a ko se lot š dela, pa kar oslabiš in se naveličaš. Če bom imel zadosti potrpljenja, bo že kaj iz mene, mrmral je skozi zobe: — če pa ue — pa ostanem bojarski nevednež. Pojdiva rajši za Asjo . . . Odšla sva. (Dalje prib.) je dal on, 10 gld. pa Vindišar. tudi vzel, a ga vrnil. Predsednik pl. Zhuber vpraša zatoženca, zakaj neso pustili Zabreda po prvej goljufiji, ampak so ga držali, kakor hudič dušo, na kar Korbar zatrjuje, da je le Zabred vanj silil, naj gleda, da dobi ponarejene denarje. On da je dobil jako malo ; smetano od Zabredovih novcev pobrala sta Vindi-ar in „-o master". Vindišar obstoji vse dejanje, a trdi, da ga je j n*peljal le Korbar, rekoč, da premore Zabred do j 30.000 gld. iu da ga ni nič čkoda, ako se mu maloj pušča. Korbar je trdil, da »ko jih zasbči sodnija, j ne bo kazen velika, k večjemu tri tedne. Zabred j mu je v Lnttermanoveui drevoredu, ko je Vindišar rekel: „Če boste mož, dobite ponarejeni denar!',] takoj stisnil dva petdesetaka v roko. V Trst šla sta s Korbarjem po denar iu tudi za drugi Žebretu obljubljeni stotak prišel ;e Korbar, da so pismo pisali Zabredu, naj pošlje denar na Žebretovo sestro. Korbar je tudi uredil, da je Zabred v Gradec 200 gl. poslal itd. Svojega svaka učitelja Žebreta Vindišar kolikor moči izgovarja. Ko je vinjen vse povedal Iia-cinu, prišel je Korbar k njemu. Ko je na njegovo opombo, da bode k večjemu tri tedne kazni, rekel Korbar, da utegne priti najmanj šest let, bil je tako žalosten, da se je hotel kar obesiti. Kržišnik je 20 gld. vzel, ali premalo mu je bilo; da bi bilo 100 gld., bi bil že molčal. A ko je Kržišnik poizvedel, da je lirolih malo vreden človek, vrnil je precej pri ,,Figabirtutt 10 gold. iu njemu (Vindišarju) iz tega denarja tudi goldinar, katerega mu je bil dolžan, 9 gold. pa je obdržal Kržišnik, potem pa prinesel v Dravlje, češ, da iz kupčije ne bo nič. Tatvino pri „Bischofl'ranzelnu" zatoženi odločno zanikava in meni, da je Zabred denar najbrže izgubil, ko je hodil iz gostilne pijan na stran. Zatožeui Zebre na vprašanje predsednika, je-li kriv, odgovori, da ne in prične potem govor na gospoda „prezidenta", v katerem pravi, da je hotel le preprečiti daljše goljufije svojega svaka Vindišarja, ko je tem goljufijam slučajno prišel na sled. 100 gl., katere mu je dal Zabred, da naj molči, smatral je le kot posojilo in hotel jih vrniti. V to svrho piaal je, ko je bil še učitelj v Polhovem Gradci in si tam od postranskega posla kot občinski tajnik prihranil nekaj novcev, naj pride Zabred v Ljubljano, da mu vrue denar, u ni ga bilo iu potrošil je potem denar. Pozneje ga je dopeljal že do vrat c. kr. notarja dra. lludeža, da bi napravila dolžno pismo o »posojenih" 100 gold., ali Zabred ni hotel v pisarno. Za sodnijskega svetovalca, trdi Zebre, se ni izdal, o drugih, po Korbarji in Vindišarji izvršenih goljufijah ni nič natančnega vedel iu tudi od denarja niti krajcarja dobil. Odločno odbija Zebre zatožbo zaradi tatvine, ker je odšel iz gostilne, ko je Zabred še listnico imel, in račun poravnal pozneje. Poškodovani Zabred pravi, da je slišal, kako so že ljudje obogateli s ponarejenim denarjem. Želel je postati bogat tudi on sam. Korbar ga je napeljal k vsemu temu in šel je stotak na stotakom. O Žebretu pravi, da je vedno trdil, kako velik gospod da je in kakšno moč da ima. Kržišnik ga je naro čil pismeno k Tavčarju v kavarno iu mu pripovedoval, da ga goljufajo. Dal je Kržišniku dva goldinarja, a se ga je znebil. Pisem, pravi Zabred, do bil je toliko, da bi jib bilo polu koš, ko bi jih bil spravljal, a Korbar mu je naročil, naj vsa pisma takoj uniči. Priča L. Kržišnik, vulgo Bacin, izpove, da mu je Vindišar o goljufivem ravnanji napram Zabredu pripovedoval in on to Zabredu sporočil. Učitelja, ali „londrotha", hotel je priča Bacin nekoliko protežirati, češ, naj se Zabred z njim z lepa poravna. Na sv. Roka dan, pravi priča, da so mu dali res dvajset srebruih goldinarjev, ali on da jih je vrnil, ker se ni hotel pajdašiti s takimi ljudmi. Zasliši se potem še nekaj manj važnih prič in prebere se dolga vrsta spisov, na kar predsednik dokazilno obravnavo sklene. Dr. Mosche, kot zagovornik Žebreta, branil je v izvrstnem, nad uro tra Kržišnik je denar . jajočem govoru m-krivdo svojega klijenta. Obsodbo smo že priobčili. dohodkih in stroških za Jurčičev spomenik. Dohodki. V blagajnid le ob zadnjem računu bilo prebitka: a) naloženih pri obrtniškem društvu v Ljubljani . . b) gotovine . . . c) srečka ljubljanskega posojila št. 50.026 . . . 980 gld. — kr. 26 - 80 20 80 kr. 60 . 20 Vsega vkup..........l()2b" gld. Nabranih........... 86 „ Društvo sv. Mohorja v CeloVOl daruje za svečanost,......... 26 „ Za prodani I. zvezek Jurčičevih zbranih spisov.......... 202 „ Obresti od naloženega denarja . . Gl Vsega vkup . . 1350 gld. Bu kr. Ako se odštejejo stroški .... . 1262 „ 48 „ kaže se prebitka........ od katerega je pri obrtniškem društvu v Ljubljani na knjižico št. 320 Ji nalo- ženili......65 gld. — kr. v blagajnici je gotovine . ,..... 3 „ 02 „ in srečka ljubljanskega posojila št. 50.026. 20 , — . Vsega vkup 8H gld. 02 kr. 88 gld. 02 kr. Stroški. Dedičem kupnino, da se smejo izdati Jurčičevi spisi......... 50 gld Tisk iu korektura I. zvezka Jurčičevih spisov (2000 izvodov)...... 670 „ Vezanje I. zvezka Jurčičevih spisov . 69 „ Plošča in nje postavljanje..... 62 „ Za svečanost se jo potrosilo .... 391 „ Cvetieo na grobu in lepšanje groba 17 „ Poštnina.......... — „ Vsega vkup . , V Ljubljani, 31. decembra 1882 Dr. V. Zarnik, predsednik« Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... ... Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/# državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4n/ fi n n /o...... „ papirna renta 5n/0..... 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4t/a°/o zl"*t» zast. listi . Prior, olilig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcijo anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. 98 ■ 70 92 ■ 90 832 — 322 10 119 > 55 9 ■ 47«/, 5 ■ 66 58 n 50 119 • 25 167 n 50 99 n 60 120 » 35 n 95 87 TI 80 103 ii — 113 H 75 117 n 75 100 rt 50 105 n — 170 n 50 118 n 75 225 n 75 kr. 60 89 62 62 75 1262 gld. 48 kr. Dr. Jos Stare, blagajnik. Umrli so v IJultljaiii: 28. marca: Roza Konšek, gimnazijalnega profesorja žena, 62 let, Mestni trg št. 17, za otrpnonjem srca. — Marijana Jordan, krojačeva hči. 10 minut in Jožef Jordan, krojačev Bin, 3 ure, Stari trg št. 11, oba za slabostjo. — Jožef Rotter, krojač, 58 let, Kolodvorske ulice št. 6, za spridonimi jetrami. — Janez Škaler, gostač, 80 let, Kravja dolina št. ll, za plučnim oedemom. Tujci x 30. marca. Pri slona: Deak iz Trsta. — Maus is Brežic. — Karg iz Trsta. — Pri Malici: Kaiser z Dunaja. — Weiss iz Budimpešto. — Rott z Duuaja. — Toplak iz Celja. — Lautner z Dunaja. — Poslano« Neizog-ibljivo! S to besedo začenja se anonsa v današnjej številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcib, golobradcib in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nočemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično auonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar bre/. ugovora povrniti. Trgovina sukna, platua i rublja 91. Bai»talć-a a Zagrebu treba za prvo mjesto jednog pomoćnika, koji je dobar prodavalec, a viešt u govoru i pismu, slovenskom i njemačkom jeziku. (185—2) Strojarnica s stanovanjem daje se po Nv. Jurji pod ugodnimi pogoji v najem na Stari n run Ki nt. 1 pri Vrhniki. Pogoji zvedo so pri posestniku v istej hiši. (147—2) Mnogovrstna, zanesljivo kaljiva (154—3) priporoča po naj nižje j ceni Ivan Perdan, trgovec v Ljubljani. Št. 70. (180—2) ID-CLi^aoslsa, "borza, dne 31. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........78 gld. 65 kr. Srebrna renta .... ..... 78 . 75 „ Nadučiteljska služba. Na dvorazrednej, v IV. plačilnej vrsti stoječej ljudskej šoli pri Malej Nedelji je od 1. novem« fora t. 1. razpisana nadučiteljska služba. Nemškega in slovenskega jezika po polnem zmožni prositelji naj uložijo svoje prošnje do konca maja t. 1. pri kraj nem šolskem svetu pri Malej Nedelji. Okrajni šolski syet v Ljutomeru, dne 23. marca 1883. Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija naprej. Z 1 > misij v Trst. Po s taje Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak M in/, /.n selil a g .... „ Gradec...... „ OeMe....... „ Rimska Toplice ... „ Zidani Most .... „ | Postoj i na . , . . . „ Nabrežina..... „ Trat.......Prihod 6*45 zvečer 10- 4 „ 12- 1 po noči 1'21 2-43 3 25 zjutraj 4-45 „ 6- 3 „ 7*44 „ 8*10 „ 7— zjutraj 1016 j, 12-48 popol. 214 , 342 „ 3- 50 411 n 4- 34 i 6* 2 zvečer 7-43 „ 928 , 9-54 9- — zvečer 1-57 po noči 6*10 zjutraj 8-20 „ 1027 dopol. 10-43 10- 54 n 11- 85 „ 1-28 popol. 337 „ 5-46 „ 6*21 zvečer 1- 30 popel. 5-27 „ 9 35 zvečer 11*41 po noči 150 „ 2- 6 , 2-17 „ 2.43 „ 5-45 zjutraj 7.53 „ 10- 3 dopol. 10.38 5.45 zjutraj 1035 dopol. 2*20 popol. 5-34 „ 5- 56 „ 013 zvečer «•47 „ 10-- „ 1*88 po noči 5*11 zjutraj 6- „ 6*— zjutraj 622 „ 6-37 „ 058 „ 921 zj.Prih. Tx Trsta na X>iixi*ij. Postaje Trst....... Odhod Nabrežina..... ,, Posto i ina ..... „ Ljubljana..... „ Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... „ Celje....... „ Maribor...... „ Gradec...... „ Miirzzusehlag. ... „ Dunaj...... Prihod Jaderni vlak Brzovlak Postni vlak Mešani vlak I Osobni vlak 8*— zvečer »)'4U zjutraj a-42 „ 714 „ 1013 012 dopol. 11-28 po noči 1045 „ 12-40 „ 1236 popoi. 12-49 „ I* 1 » 1-28 po noči 119 „ 253 „ 250 „ 420 zjutraj 425 „ 030 „ 6-49 zvečer 9-40 dopol. 1 10*- „ dopol. >t popol. 10* 5 10-55 1-47 344 5*36 ;; 5-48 „ 5- 59 || 6- 19 zvečer H-30 „ 1055 „ 2' 2 po no6i 6 32 zjutraj 6-— zvečer 8-15 zvečer 8*48 „ 9-44 „ 919 „ 1*53 po noči 12*10 po noči 5-25 zjutraj | 2-25 „ 8-15 „ 2-39 „ 833 „ 252 „ 8-50 „ 315 „ 919 dopol. 12\5i popol. 4-35 9-30zv.Prih 5*46 popol. 811 zvečer 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4zv.Prih »•dd zjutraj 8-20 11-4G 4*50 dopol. popol. Ljubljansko telovajlno društvo „80K0L" razpisuje mesto telovadnega učitelja. Oglasila izvolijo naj se pošiljati najdalje do 15. maja t. 1. podpisanemu odboru, pri katerem je mogočo tudi na tančncje o tej nadevi poizvedeti. — Znanje slo venskega jezika neobhodno potrebno. V Ljubljani, dne 16. marca 1883. (1H0-3) ODBOR telovadnega društva „Sokola44 v Ljubljani. Reelna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnicc seui primorati v času od 1. do 31. marca po Jako znižanih cenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muz i kalij ali, galanterijskem blagu, kup-cijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, slikah z oljnim liskom, fotografijah, (Tiiilah itd. itd. (121-1?) Karol Ti]] v Ljubljani, poleg Hradeckv-jevega mostu. i Prodaje se iz slobodne ruke jedna kuća u Zagrebu. Mlinska ulica. K njoj spada pol rali vinograda, trnaea i kućišta. C'jena joj je -l'jOs tor.; na 12 godina je prosta od poreza davka). — Pobližje pri upravnićtvu „siov. Naroda". (188 2) J Važno za gostilničarje! i ^ Podpisani naznanja, da ima v zalogi ^ 4 ledenice (Eiskasten) ► 4 vsake velikosti, v katerih ae dado dobro hraniti je- ^ ^ dila in pijače. (170 — 2) ^ 4 Jan. Podkrajšek v Ljubljani. > Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&ofjiMJivo I Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delajoči ROBORANTIVM (brado ustvarjajoče sredstvo; brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plemiH, l/.pttltli ali oMitciiii lnMeli. uspon po večkratnem močnem otrenjl zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v ste klenieab /.a puškin po 1 gld. J. dri-oliolm v I {fini. V Lultljtiiii se dobiva pri gosp. Kdvurdu Itlahr-u. Ni sleparija! (192—1) £ Pivovarna bratov Kosler-jev. £ I mar€iio pivo» v zabojih po 25 in 50 steklenic | (83-8, i se dobiva iz ALOJZIJ MAYER-jeve '> s j zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | J C z. > C B. N « WM lz I lumitiii - mam poštnine prosto z zavitkom mđ. kakor znano, roelitn, dobrudišeče blago, v vrečicah tjMfT~ S kilo ~*JP|3 po poštnem povzetji. Gld. a. v. Uio, fin, močan...........' Saiiius. izdaten, močan.........;jk Taba, 11'., zelen, uiofan.........4 jo €eylon, višnjevozelen, močan.......5._ Zlat .lava, izredno liti, mil........5/20 Portorloo, delikaten, okusen.......5*40 Perl-kava, jako lin, zelen........f» {)"> Java, močan, delikaten.........5.9.", Java L, vsgledno fin..........7.20 Air. IVrl-Mocca, ognjen . . •......4.45 Arub. Moooa, pravi, plemeniti.......7.20 Posebno priljubljena okusna stamhulska kasina «nies...............4.70 «migu, fin.............2 30 Soiebonr, fin............j#5q Obiteljski raj, isredno fin ........ 4 — Ril. izredno fin, pr. 5 kilo..... . 1.40 Perl-SagO, pravi, pr. S kilo 1.90 Cenilniki o kolonijakt-m blagu, spirituozih in de-likatesah gratis iu iVaneo. (151—8} A. II. Ettliiigcr* llaiiilHirg. Ha \,*4a r<« f »a i 11 naj |fla»oa' itojša firma za sukno MORIC-a BUM-a ponuja ^» l>olotii<> e<3asljO: Za celo obleko: 3 metre 20 etin. dobrega brnskega blaga, meter pO 1 gld. 50 kr., znaša.....4 gld. 80 kr. 8 metre 20 etin. boljšega brnskega blaga, meter no 2 gld.. znaša........6 gld. 40 kr. 8 metre 20 ctm. finega brnskega blaga, meter po 2 gld. r>() kr., znaša.....8 gld. — kr. 3 metre 20 ctm. finejAega brnskega blaga, noter po 3 gld., znaša ......9 gld. 80 kr. Potem zelo fino blago, po 3 gld. 50 kr. do 7 gld. meter. Za jeden ogrtač: 2 metra 20 etin. Coachmcn a ali pa drugačnega blaga za sukn e, no 8 «ld meter, tnala 6 gld. 80 kr. Fino »okno za ogrtače od 3 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. /.a jedcu meter. Velika zaloga blaga /a hlače in suknje po vsake] ceni. Bogata Isber pravili, angleškib popotnih plai-dov, 8 metre BO ctm. dolgih in 1 meter »»O ctm. široki", 3 gld 50 kr, i/, čiste volne 5 gld. 25 kr , 6 gld 50 kr. do 15 gld. Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za civil in vojaitvo, po vsakeršnoj ceni. Naročila zvršujem po poštnem povzetji najsolid-neje ter eelo brezplačno, će presežejo vrednost 10 gld. 1'znn'i' |»ONi j u m li-MiM'O, krojit« <-ni U ari v a ii/orci. (185—5 j Veliki falliment urarsk«' ovariif a la ville de Geneve V Genfti, v Švici, naui dajo priložnost, da moremo najboljše are sveca prodajali mnogo pod polovico oenu, Naj se ne zamudi ta lepa prilika, ki se ne bo e nikdar već povrnila, da se preskrbi vsakdo s tako luasno uro. Jamstvu absolutno za 10 let. Popil ur: BOOO žepnih ur na valjček lz najfinejšega sre-bornega nikla, na minuto rcgulovane; prej 14 gld., zdaj le 5 gld. 2") kr. Jako elegantne -tvari, Garancija, za pravilni tek 10 let. 2325 ur na sidro anker), idočih na 15 pravih rubinih, izvrstno repasirane na sekundo; pr«-j 21 gld., sedaj samo 7 gld. 25 kr. Okrov iz najfinejšega srebeinega nikla, z rezbari jami. Garancija 10 let. 3650 remontoir-ur iz pravega double zlata, navijaj oči h so na roči brez kljnčka, s lino regulirani 111 strojem od nikla, priznano najboljša in najcenejša UTO mi svetu, prej 24 gld., zdaj samo 1<> gld. 2o kr. 100O ur na sidro is pravega, L81otnega srebra, pregledana po kovnem uradu, IdoČa na 16 rubinili in najfinejše regulovaua. Te uro stale so prej \i\ gld, zdaj pa samo 12 gld. 40 kr. 140O pravih remontoir-ur i/, pravega, 13 letnega punciiauega srebra, navijajoča se pri roći brei ključka, in s premakljivimi kazalci, stroj iz nikelna, repasirane na sekendo, po nečuveno nizki utegnile biti ušeč, nazaj in da vrnemo denar. Napis: (17.r>—2i Sch.weizer Uhren-Agentur TH. SCHMEJKAL. VVoltzeile 33, VVien. Odvetniški kandidat, kateri ima že nekoliko prakse, Mluibo pri notarji. Adreso pove administracija „Slov Naror. Josip Si|i«u. 0* kr. policijsko-okrajni zdravnik V pokoji. V Svitavi, dne 20. decembra IH77. (iospodu lekarnarju J. Seieliert.u v Uožuovi po eg Radog >st i. Mene jo bolezen v leiodoi tako muči a, da sem tnal i ne zdvojil. Niti »ovetje rdravniiki nit mašila iu balzami mi nljso po.nogli. Izgutul sem vso nadeju, da še k eda j ozdravim. Kar aaououi upotrebjjati ra-dogostski univerzalni ča\ in oj čudesa! vsak dan bOm bil boljŠI, in zdaj upam, da v kratkem pop »luoin okievam Slavni RadogOSl m »si v svojem naiouji naj-zdraviInejSifa rastlin. Blagovolite ini dakle a poitoim povzetjem posuti tudi za mojega za jeliko hirajo čega prijate.ja dva .avitka radogostskega čaj.i iu 3 škatljiee mahoiastlmskili ooltllčkov. 8 poštovanjem «o belesJ (188—11 J* itoiiMi, učitelj. V S anovici (na Češkem) 17. dec. 1H77. (iospodu lekarnarju J. Nikieliertu v Kožnovi 1'iipoiouilo svoj s ii-ilniua aluisjoč, Vas pro-■lUD, tla mi s poštnim povzetjem peljete 2 zavitka slavnega radogostskega univerzalnoga čaja. I run ICo»N|»ali. gozdar. V Zagrebu na Hrvaisktun dtlč •■• sept. 1H77. ud toga po idravuiikej ra*l »Ibi m predpisih pripravljeni čaj, veljaš*« I4dnevm» rabo pripray(jeoi paket z nakasom o rabi i igl«!. nv. v. Jedna originalna škatlfa Roinovskib maho-rastliuskib oeltlič-kov no r. Za kid<"k iu ..e.ij inje ps 10 kr. posčbe. lta«lKOHlNki nni »«•••/.!• lm euj tu lto/.iio«Mkl loulio-raHlIiiiMki « . Iili< l.i dobivajo sit vimIuo le v lekarni J. S«i« lierdt . Itu^uovf na Moiav-.-.kfiu , m razpošiljalo se naročile D4 vue strani proti poštnemu povz-tju. Ua je pa p n občinstvu bolj priročno, imajo ;mli za,-ige Bledeti okarjii W. Mavr t ijui»i|nuif W . K ii i. i g I UtirilMirii. .S. M i t I e i o a 0 h In J. Cejbek KuKr«'l»u, 1{ a r uj ne r z i g •• Ur it der IU A. Nedved V €«r»il«-l, A. Mar -k in J Kuplor-sihiuied v Olji* <». Kiissheiui v l.ipaicU Oarl (i raba rln . Huntu* J. II lin« V Kol-l« liioitiiii. W. riiurnvva.il v CJetofel« Zalog-e se iio.io \ vsob lekarnah iu večjib pro-dsjalnioab materijalnega blaga. Doktor llorslo% a jedino prava voda /a oči. prirejena natanko po starem rodbinskem reOOptU Svetovno slavnega zdravnik t za oči, pripravna Jo ss okrepljonjo in vsdriaoje vida v vsa-EČej Starosti; v kratkem ozdravi ne oa In bolu ka mo-tila v njegovem p-• k Icu, frišni ali umri prisad na ičeb, poge na rožiil'-i iu kaso t r odpravi sitno solsonj <. Izv.ma steklenica ■ navodom za rabo velja 7<» kr.. za kolek in zav i lO Ur. V0Č i'ruTH su dobi mhiuo iiamviiosi i. lekarne v kupci išči Kožu.a v i jtf" ItoJLiiovNki evel 'f. /.ivee. biiro iu trajno o'dravija piniko. trganje po udih iti vsake vrste slabost v živcih tu kuaii. l'.v:. * . 70 kr. hv. v., /.a kolek In av ij lo kr. več. 1'ravi so dobi »amo uarnvuoMt iz iukamo v Kožuavi i Moravska i. 0—10] napravile se b 08 514 lOO gld. za posredovanje tistemu, kdor mi do Sv. Jurija preskrbi ugodne prostore za mojo trgovino na obljudenem kraji v Ljubljani. Ponudbe, z znamko „J. B. KIO", prejema upravni-štvo ^Slovenskega Naroda". (176—4) Hiša v Spodnjej Šiški iia prodaj pri velikoj cesti na lepem prostoru, z 1 nadstropjem, z velikimi kletmi in drugim pohištvom. Več kot f>0 let je že tu znana gostilna. Tudi polje in travniki so prodajo. — Več se izve, pri tipravtnštvu „Slov. Naroda". (168 -3) GASPAR KRIŽNIK, narodni (rifovrc v Stotnika (Mottnig) na kranjsko-štajertskej m«ji, ima na prodaji: Dober kranjski brinjevec, liter po 1.50. Brinjev cvet...... „ „ 2.50. Kranjski slivovec.... „ „ —.80. Bleivveis-ove „Novice", letnike od 1. 174.r>. do 1. 1848. in od 1. 1845. do I. 1858, po 2 gld. letnik. Slovenske pripovedke iz Motnika po lO kr. (108—4) flBsV~ Vso pošilja po poštnem povzetji. FRANC ŽELEZNIKAR, krojač v Ljubljani, se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v ^ prihodnje za izdelovanje oblek uo najnoiejftili LpariNk ili jounialih. — Za p. n. naročnike ima tudi razno blago po n a j n o v ej š i h vzgledih na razpolaganje. (180—1) 1 m \ i * : « e e ♦ ♦ e : : V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni, iz znane razpošiljalne trgovine Robert Sitp-h. rr. Hamburg. v vrečicah po 43/« kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji: Avst. vr. Rio, močen..........gld. 8 25 Domingo, okusen.......„ 3.(50 Santos, jako močen, lep.....„ 3.7f> Java, svitlozelen, dr(d>en. močen . . „ 4.10 Cuba, temimzelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omle- den............„ 4.20 Java L, zlutorumeu, jako fin ... . „ 4.60 Perl-Mocca. fin, sdaten.....„ 4.76 Ceylon, modrozelen, plemenit ... ,, 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Menado, jako fineg.i okusa .... „ 5.8.r) Mocca, pravi arab., lepodišeč ... ,, 6.45 Priporoča se znies: Ceylon, Perl z Javo I. — Vse čiharno vrste kave so prerešetane in izbrane, tedaj prosto prahu in črndi zrn. — 0 rednosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan uajpohvalnejša (153—3) priznanja. Neposredni kup — največja varčnost! Išče se oženjen krčmar na račun, ki more uložiti varščino, za gostilnico s prenočiščem, ležečo ob dolenjske) cesti, dve uri od Ljubljano, preskrbljeno z vso hišno opravo in zdatnim hlevom. Ako želi, odda se mu tudi lahko nekaj zemlje. (182—3) Natančneje bo izve pri upravništvu tega lista. Semena. Po najnižjej ceni se dobivajo mnogovrstna zanesljivo kaljiva semena, kakor: velikanska živinska pesa, rumena in rudeča, okrogla in dolga; travina, poljska m vrtna semena in gips za deteljo. PoStna naročila se hitro izvršujejo, kakor se tudi druga semena brez ozira na dobiček preskrbe pri Peter Lassiiik-u, (%—7) trgovcu in posestniku v Ljubljani. 4 1 43 « w ---- f j stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo- ADOLF EBERL valeč slikanih napisov. Lakirnik. < oljnatih bare, lakov in firnežev. ^ Prodaja na debelo in drobno. 4 J^jllfeljMllO,, (H3-6) 4 Marijin trg;, tik frančiškanskega mostu. 4 Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi ► ► ► ► ► ► i ► ► Iffl C. kr. privilegij za zbolj- šanje šivalnih strojev. XV*JkW VASE* Ijfubijana, Marije Terezije cesta, li&teH „Kvropa". Zaloga raznovrstnih šivalnih strojev za rodovino in rokodu'ce, za rabo vsakeršnemu potrebnemu šivanju. Izdelovalnica strojevih stopal in posameznih delov. Zaloga šivank, cvirna in olja. Vsak pošten trgovec, šivilja ali privatna oseba dobi proti $fšW~~ prav malej doplaci na mesečne obroke v zneska 5 gld. "TBq njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na 6 let in zastonj j poučujem. (177—2) Tudi tie pri meni kupljene šivalne stroje popravljam. Bergerjevo medicinično milo ^a/ ^a/ ^s£^e£^s^^e£ ^s^ ^e£^e£^e£ ^šet ^ššt ^e^^s^^š^^s^ ^a/ ^e/ ^e/ > I Filip Zupančič, ^ slavbinski mojster, )j( V I_ouL"blja,ni, ^Sirrislrsi cesta št- ±3, 3Jv priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim uradom, slavnim župan- )|£ stvom, čestitim hišnim posestnikom in slavnemu občinstva v izdolova- ^ nje načrtov in proračunov vsaoega v stavblnsko stroko »padajočega w dela, kakor tudi za izvršitev raznih stavb in poprav pri poslopjih. Vsa C|5 dela izvršuje solidno, bitro in po oeni. (61—7) Q3 \AS vty y^y vty ^vA^ Vlv- V4^ VL/\A/x^y\A/ >±±/\±S\±s'\AS'\±S\AS^±S \AS\ASS^S\AS \AS ^VV ^VV ^rS ^VV ^VS ^VA ,^vV X x ii x x x x ii ii XXXXXXXXXIXX priporočeno po medie. strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroi iien in Inskinastl liiai, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žolrine, rdeč nos, o/.rliljino, potenje nog. — l5ei^eij,\o ■niio iz Hiii«»i«' ima 4o°/0 koncentr. Ninolo iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, ra/.likuje. — D;i se jireliunjeija i«>S»i'. zahteva naj so odločno Bergerjevo itiilo i a niOi n»l ae pazi na znano varstveno marko. Pri lr«loyratnili poltnili l»oI«'Atiilt rabi se mestn mila Iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s> vedno Hitiaio Bergerjevo milo iz smolo in žvepla, ker so inozeiiiMitu ponarejanja neuspefini Izdelki Kot iniiej*** milo iz . - ■ /;i odstranjenje vseh zoper oprbe na glavi in koži otrok In kot nepresežno kosmetično milo z» uitii-vanje in kopanje pri VhulK&a-JtJ rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole imejoČe 3.F>0/U glicerina ter fino d 'n. (14-6) Jedon komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno za!ogo ima lekar Gr. M KB, Ii v O 3» A ^ S. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne salosjfe pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih .J. Svoboda, (i. Pioooli, W. Uayer in J. pl. Trnkoozy. v Kočevjl j. Branue, v Krftkem J. Bomeker, V uiriji J. WartO. V Kranji K. šav u i k. V Liliji J o s. lieneš. \ Novem mesta D. B i z z o I i. V Bado% ljlei A. U oble k. V Vipavi A. K o n o č n v. Dosežena ozdravljenja letične bolezni, občne slabosti, slabega prebavljenja in teka, kašlja, bolezni v grla, želodci, prsih in plačah z Hvan llofl'-ovimi sladniini preparati, z jedino pravim Ivan Iloir-ovim sladniiu zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado in sladniini bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki iziiniiteljevo sliko. 0. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu II o H'-kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na »uiiuji; toiarua: Grabeukof, Braunciwtrasw«« 2. eomptolv i" labrišuu zalogu: eii, BriiuuerMlraHMC H. Vaše blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882. Ko so najiskrenejie zahvalnjem izumitelju Iv. Ilollovib sladnih Izločkov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. Hoff-O v Uerolinu, sto,itn to zato, ker mi je z njegovo srečno iznajdbo dladncga zdravilnega piva reltl življenje. Jedno leto le že temu, da sem občutil v prsih neko težo ki me je hotela končati. Vedno opasneje mi jobilo. Ko so je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetovni mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladniiu izl čkom \v. Holl-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-s\etovanimi zdravili. Ta jedva je preteklo mesec dnij, ko jo bil že moj život kar izpre-menjen; novo živlienje mi je vzhajalo,' o'nčut.1 sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno l)ole/nijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — BvaTa Bogo, sedaj sem zdravi Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le lv. lloiiti za svojo zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu! W. Elegenbeln* zasebnik, Unter den Linden 78. pnnQ pravemu Jo. Hoff-ovmnu Blodnemu zdravilnemu pivu: L8 steklenicam UcIlU 6*06 fiid., 28 stekleuieam 1268 gld., 58 steklenicam 2.-I-48 gld.— Od 18 Steklenic ViSe prosti dovoz v hišo. Pobijano izven Dunaja: l*> steklenic 7.6 gld., ^8 steklenic M6<) gld., 58 steklenic 29*10 gld.; '/, kdo »ladnt čokolade L 2-40 «ld., II. L-B0 gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek 60 kr. (tudi '/t % »vitka). Izpod 2 gld. ne ničesa ne razpošilja. Glavne aaloge d tdub^ani: P. Lassnik, trgovec; v Ce\fi: J. Kupiersehmied \ v Mariboru: V. P. ttollasok; v Gorici: (i Christoioletti; v lički: N. Pavačio: r rtuji: J. Kasimir, V. Sedi sohegg; » Tr&Hi V. Reitharek in pa po vseh večjih ekarnali po deželi. (2b—IJ) Izdutelj m odgovorni urednik Makso Armič. LaBtnina iu tisk ^Narodne tiskarne"