168. Stnllta. i Ljikijni, i twrt, ZS jrifja 1916. XLIX. lete. »Slovenski Ntrod* ?•!<« pa poifit M Avsbo-Ogrsfci: _ n Nemfljo: odo leto skupaj ntprftj . K 25— I ćelo leto naprej . . . . K 30- — Sctrt let« I 2 • • I 6-50 I " Amcrfko In v* druge dežele t n* mtMtc m .... 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.- VpraSanjem glede Inseratov te na] priloži u odgovor dopisnici t!! inaaika, fpraTnUtro (apodaj, tfvort&c levo), HaalloTm olioa ŠL *, tsltfoa AtgS. . likaf* vsafc Amm mwmtmr hwwlt s«««lf« te prtsntfc«. tnaeratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dva!vrarku se Je dvignU ' italijanski ietaiec proti tej skupini. Poročnik Banfield se je takoj posta-vil proti ltalijanom in zoDet je prišlo v višmi 20tK) metrov sredi nad tržaškim zalivom do boja, ki se ga je i napetostjo opazovalo. Tuđi tokrat je naš bolni letalCf ranil sovražnega opazovalca težko in ltalijan je odnfi-hal. Ker ie bil Jako visoko, je mogel v dolgem drsalnem letu nazdoi priti do Oradeža, kjer se je spustil na morje. Tuđi naš letalec se je nagnil do ene-ga metra nad vodo in je neprestano streljal. $ele ko se je približal italijanski oklopni motorski čoln, strelja-jo£ s topom in strojno puško, je mo-j ral Banfield opustiti svoj namen, da ] sovražni aparat popolnoma uniči. In I se je vrnil. I Italijani v TripoiUanlji. ^Oiornale d' Italia« piše o polcv žaju v Tripolisu tako - le: Organi-zem posadKe v Tripoiisu Je z napadom Senusov porušen. OJhod na breg se je izvršil z deloma jako težkimi izgubami za Italijane. List slika pustolovstvo, ki se je razširilo v Tripolisu. V koloniji vlada velika moralićna zanemarjenost, ki se je polastila tuđi vojaškega organizma. Nihče ne vrši svoje Uolžnosti. Hu-dolini duh čet se je pojavil na poho-dih na obaL Večkrat je morala pose-či \Tnes vojaška sodnija, Curih, 24. julija. Švicarski listi poročajo iz Rima, da se nahajajo ita-lijanske oblasti iz Tripolisa že štiri tedne v Tarentu. Ker tuđi italijanska pošta ni pričela zopet s poštnim in brzojavnim prometom, katerega je ustavila pred tremi meseci, se smatra večji del kolonije za izgubljen. Trgovske plovbe s Tripolitanijo ni že od decembra lanskega leta. Še vedno proslavljanje Battistija. Lugano, 24. julija. (Koresp. ur.) V Milanu so se vršili včeraj demon-stracijski obhodi otroških množic in društev. Poslanec Casparotto je imel govor na »mučenika«. Zagotav-ljal je, da je potreben samo še en udarec, da bo korakal svet čez bar-barstvo k humaniteti. Vse zborova-nje se je izvršilo sicer precej klaver-no, čeprav so letala nad zborovalci imela pokazati* da se jih zvesto straži proti bližanju sovražnika. V italijanskih li stih se mno-že izjave proti divjemu izrabllanju Battistijevegra slučaja za vse mogoČe politične in komercijalne špekulacije. Tuđi mest-na občina turinska je skletiila, dati eni ulici ime Battistijevo, dočim se rimsko mesto omej'iie na to, da imenuje Battistijevo cesto samo konec Via nazk>nale, od Piazza santi Apostoli da Piazza Venezia, katero bi se sicer komaj zaznamovalo s posebnim Imenom. Dunaf, 24. julija. (Kor. urad.) Tz vojnoporočevalskega stana se poro-ča: Italijanski listi trdijo, da je bila za vjetje Battistija razpisana visoka premija. Ta trditev ne odgovarja res-nici, ker z naše strani ni bila ne na Battistija ne na kakega drugega ve-leizdajalca razpisana nikaka premija za vjetje. DROBNF VESTI TZ ITALIJE. Korespondenčni urad poroča fz I.ugana 23. t. m.. da je pet italijanskih generalov stavljenih na dispozicijo. Iz Curiha poroča koresponden-čni urad 24. julija. da je italijanska vlada izdala odredbe, ki močno ome-jujejo dovoljenje za prekoračenje ita-lijanske meje na obe strani in je de-vajo pod najtežjo kontrolo. Iz Rima poroča korespondenčrri urad: Kakor trdi »Italie«. je posodila italijanska vlada Rusiji s posredovanjem italijanskih bank. 10 milijonov lir, ki imajo služiti za plačilo prej-šnjih ruskih nakupov v Italiju zlastt avtomobilov.__________ Italija in Nemčija. Berolin, 24. Julija. (Kor. urad.) >Norddeutsche Allg. Ztg.c piSe: V časopisni gonji proti NemčIJi igra bi-stveno viogo trditev, da Je generalni guverner Belgije, general baron Bis-slng, zaova tutal odredbo, i katero m prepoveduje vojni dolžnotti pod-VTŽenim I tali Janom zapustiti belgii-sko ozemlie in se raztegne tuđi na nje za belgijske vojaike obvezance obsto|e£e nadcorovanle. Ta tnfitev ni resnična Itaftjantki podanOd ¥ Belgiji %* imajo po določbi, ki je if-šla že neposredno po prelo ran diplo-matičnih odnošajev med Nemčijo in halijo, laviti enkrat na mesec pri zglaševabem uradu svojega okrafa. Ta določba ni bila pooštrena. Tuđi ni bila izdana nikaka načelna prepoved za odpotovanle Italijanov. O pred-logih za dovoljenje potovanja odloča generalni gnvernement v vsakem poeameznera slučaju, vpoitevaje dr< žavne interese. Za danes je sklican i talijanski ministrski svet, od katerega se pri- . ćakuje konečnih ukrenitev Italije v I italijansko - nemiki krizi. Ha IfBstl leiisl - Soimnt NEMSKO URADNO POROČILO. B^roiln, 24. julija. (Koresp. ur.) \\oliiov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišČe. Kakor se ]e Ukazalo, so Izvršili Angleži svoje včeraj javljene napade proći fronti Thiepval - GuUlemont z uporabo delov 21 angl&skib divizij, od kojih so jili već v nagi i ci pripeljali z tinigih fremt. Fdini uspeh, ki ga je rnogel sovraznik na ćeli crti doseći in ki ga še nismo izravnali, je ta, da ie vdrl v nekatere hlse v Pozteresu, plaćati je moral ta uspeh z izredno težkimi krvavimi Izgubami. Pri Lon-guevalu Ka je vrgel siloviti protlsu-nek brandenbiirških grenadirjev, slavnega spomlna izza dni pri Guille-tnontu - Douaumontu. fz kotline v pesku, jugo - zapadno Guillemonta, v pokrafinl, v katerl se je sovražnlk prehodno vffnezdil, smo pripeljali ne-ranjenih 3 častnike in 141 mož. Južno od Somme so se v našem Ognju ponesrečfla manjka franeoska podletja pri Sovecourtu In zapadno od Vermond - Oviliersa, ArtlHeriJskl boji so le prehodno pojenjavall. NaS plen iz bojev od 15. lulija sem zna^a no dr»*=edaniih ngotovlt-vah 68 strojnih pušk. De^no od Može se \e zviSal obo-jesfransM topovski boj večkrat do vel'Ke Ijti^o^t?. Infanterijsketja delo-vanja tu ni bilo. Vrhovno armadno vodstvo. • • • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. juli j a ob 11. p on oči. Na desnern bre^u Mase smo v okolišu Fleurv nekoliko napredovali; napravili smo 70 vjetnikov. Z drugih front ni nič važnega poročati. V na-sprotju z današnjim popoldanskim poročilorn, ie javiti, da so se v naše linije vrnila vsa letala, ki so se ude-ležila obstreijevanja kolodvora Metz - Sablon. 23. julija o b 3. p o p o 1 d n e. Na fronti ob Sommi artiljerijski boj. Južno Soyecourta je ponoći ponesrečil nemški napad. Na desnem bre-gu Mase bombardiranje v odseku Fleurv in boji z ročnimi graTiatami ob dohodih v Chapelle - Sainte - Fine. Pri Epargesu so strojne puške zavrnile poskušen nemški napad. — Na drugi fronti je noć mirno potekla. 23. julija ob 11. ponoći. Ražen precej živahnega obstreijevanja severno Somme, ni s ćele fronte nič važne?a poročati. — L e t a 1 -stvo. Dne 21. julija so naša letala obstreljevala kolodvor Vigneuiles, v noči od 21. na 22. pa kolodvor Die-denhofen, kjer so nastali trije veliki požari, ter kolodvore Arneville, Lao»n in Saint - Erme. V noči od 22. na 23. julija smo novič metali bombe na kolodvor in na vojaške naprave v Diedenhofnu. Tekom teh letalskih napadov ie bilo vrzenih 115 bomb. Dne 22. julija zjutraj je 12 franeoskih letal obstreljevaJo vojaške naprave v Miihlheimu. Mnogo iz-strelkov je bilo vrženih na kolodvor in na vojašnice in so večinoma zade-li svoj cilj. Pri povratku je bila med našimi ietali in sovraznhn brodov-[em bitka. Naši letalci so odstrelili Štiri nemška letala, ki so se razbila ob tleh; dve naši Ietali sta Šli v so-vrafnih linijah na tla, Včeraj je da-lekonosen sovražen top izstrelil več izstrelkov velikega kalibra v smeri na Belfort. Danes zjutraj je nemško letalo metalo na mesto bombe, ki so napravile samo materijalno škodo. Belgijsko poročilo. 22. julija. Noč in dan sta minula razmeroma mirno izvzemši okoliš Dixmuident kjer smo precej delavne sovražne topove prisilili, da so umolknili. Belgijska artiljerija je obrnila svoje uničevalno streljanje na sovražne naprave pri Hetsasu in je imela uspehe. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO. 23. julija. General Halg poro-Ča: Danes ni nič važnega poročati. Naši letalci so včeraj uničili šest so-vražnih letalcev in razne druge prisilili, da so šli poškodovani na tla. Eno angleško letalo je bilo po ognju topov odstreljeno, dve drugi pogre-šamo. — General Haig poroča dalje: Bitka se }e danes vzdolž ćele fronte, od Pozieresa do Guillemonta, zopet vnela in dosegla največjo ljutost. Do hudega boja je prišlo pri vaši Pozre-res, kjer so se Nemci z mnogimi strojnimi puškarni obupno branili. Tuđi na drugem delu fronte je boj ljut. Odločilen uspeh Še ni bil sporo-čen. Danes zjutraj smo novič zavojevali vas Longueville, a sovražnik je severni del nazaj dobil. Enako je rob vaši Guillemont dvakrat menjal pofestnika. Naše Čete so novič napredovale pri Pozieresu, kjer smo napravili nekaj vjetnikov. Na drugi fronti med Pozieresom m Guillemon-tom se nadaljuje bitka z največjo lju-tostjo. Mnenje generala Halga. Lugano, 24. julija. Pariški poro-Čcvalec »Corriera della sera« poroča o vtisku franeoskega senatorja Bćrangerja pri angleškem zapoved-niku, generalu Haigu. Na vprašanje, kje se odloČi vojna, je general HaiR odgovoril: Mogočne odločitve v tei vojni se zgode na zapadnih nojiŠČih. Mi moramo diktirati mir. ki se bo izplačal. ker smo za vojno veliko izdali. Vojna v kolonijah. Angleži so v Afriki zopet za-seđli dva kraja in prisilili Nemce, da so se umaknili v belgijsko kolonijo na jugo - zapadni konec jezera Vik-torfja. Belgijske kolonijalne čete so Nemce napadle in porazile, ter jih pregnale v drugo smer. Povelinik nemških čet je bil vjet. Nemci so pred begom potopili dva svoja parni ka. Turska vojna- TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad. 23. julija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku. V odseku Evfrata je eden naših monitor-jev burno napadel dva sovražna mo-nitorja in na enem provzročil požar. Naši z hrega streljajoči prostovoljci so ubili nekaj mož posadke. Sovraž-ni ladji sta morali pobegniti. — Perzijska fronta: V odseku Ker-mandšah je položaj nespremenjen. Oddelki naših čet in prostovoljci so vrgli z energičnimi napadi ruske čete, stoječe blizu Bane, proti vzhodu. 37 kilometrov vzhodno Revandusa In 8 km tostran meje so naše čete pre-magale sovražne zadnje straže. Imele so vslod našega ognja resne izgube. Da bi se olajšal beg, je sovražnrk na potn pometal od sebe orožje, municijo in druge stvari. — Od kavkaske fronte in od drugih front ni nič pomembnega javiti. — Kri-žarka »Midilli« je 22. julija južno Se-bastopola naletela na močno sovraž-no pomorsko silo, ki je hotela turski križarki odrezati pot. »MidillU je bila pripravljena, biti štiri ure trajajo-či boj proti novi ruski vojni ladji tipa »Cesarica Marija« in štirim raz-diralc«!!, u so trnu novoga modela. Dasi so sovražne ladje neprestano dobivale ojačenja. Je »Midilli« po spretnosti njenega zapovednika ven-dar prebila obkoljenje in se nepoškodovana vrnila. Rusko poročilo iz Male Azije. 21. julija. V prostoru Dževi-zlik so naše čete zopet pridobile na ozemlju ter vjele 1 častnika in 63 vojakov. Po boju smo osvojili mesto Gimiškane ob cesti Trapczunt - Er-zindžan. Severno mesta K^kid Cif-lik (60 ki'lometrov zapadno Bajbur-ta) smo vjeli 30 turskih častnikov, 1 ^iabnega zdravnika in 400 vojakov. Vzeli smo Turkom tuđi nekaj tren-skih kolon. — Sovražnikov napad v prostoru vzhodno Revandusa je odbit. Bo| v Sudanu. Dafurski emir Ali Bin Dinar je napovedaJ Angležem vojno. Zbral je kabile in regularne čete In maršira na sever Sudana. Pri bojih, ki so nastali spotoma, so bili Angleži hudo poraženi tn so se morali umakniti na obrežje Nila. Njih umikalno linijo so zasedle emirove čete, ki so se združile z rodom Senussi. Ta rod je poleg vojakov dal 8000 velblodov za napad na severni del Afrike. Tako poroča-jo nemški listi. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalneg^ štaba pl. H fl f e r, fml. Berolin, 24. julija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Neizpremenjeno. Vrhovno armadno vodstvo. Posvetovanja radi položaja v Makedoniji. Pariz, 23. julija. (Kor. urad.) »Temps« javlja iz Aten: Grški vojni minister je poklical generala Mosko-pula iz Soluna v Atene, da se ž njim posvetuje o položaju v Makedoniji Položaj v Romuniji. Demarša četverozveznih poslanlkov v Bukarešti? Berlinski listi poročajo: »Rusko- | je Slovo« javlja: Govori se, da so iz-ročili četverozvezni poslaniki ro-munskemu ministrskemu predsedni-kuf Bratianu, posebna noto, ki izraza i željo, da naj bi se razmerje Romunije do četverozveze čim najpreje raz- i jasnilo. Nota poudarja, da bi bila in-tervencija Romunije po 2. avgnstu nepotrebna in interesom četverozveze Škodljiva ter pozavlja RomunijOf naj takoj predloži svoje podrobne zahteve glede pogodbe z entento. Ruski politiki, ki so govorili z Bratia*-nom pa so mnenja, da romunski kabinet navzlic tej noti ne n a m e -rava opustiti svoje ne-vtralne politike. I Grožnje romunskemu kralju. I »Pester Lloyd« javlja iz Buka-rešta: Kakor povsod, koder ima I Francija diplomatična zastopstva, I tako je bil 14. t. m. tuđi pri francoski delegaciji v Bukareštu slavnostnj sprejem (Francozi praznujejo 14. ju* I lija zavzetje bastille kot narodni I praznik). Udeležnik pri tem spreje- I mu poroča listu »Libertatea# slede- I če: Središče konverzacije ]e bil se- I veda francoski poslanik Kamilo Blondel. Omenilo se je tuđi romun* j sko notranjo politiko. Bivši pravo-sodni minister, pristaš četverozveze, ; je prijemal vlado, ker je povodom j prehoda ruskih vojakov čez romun- 1 sko meio, tako strogo postopala. i »Vlada ni kriva, nego kralj,« je rekel j Blondel. »Ruski poslanik mu tega i nikdar ne odpusti. ZaČel je tuđi že z i vračevanjem in kralj bo to drago pla- 1 čal. Proti kralju naperjeno gibanje I ie zdaj še le v začetku, a le potrpeti I je treba še malo. in Hohenzollernec I nride v tak položaj, kakor grški kralj I Konstantin. Če se posreČi Bratianu I prevarati Rusijo še enkrat, potem je I gotovo, da bo ruski poslanik Kozlov- I ski svoje ćelo premoženje tvegal, da kaznuje kralja. Gospod Kozlovski, niše »Libertatea«, se ima svojemu nremoženiu zahvaliti, da le poslanik in zapomniti si ie treba, da je v Bukareštu poslanik, ki hoče svoje premoženje žrtvovati, da kaznuje kralja. Koncentracija ruskih čet ob romunski meli? Budimpeštanski listi poročajo iz Oalaca: Potniki pripovedujejo, da zbirajo Rusi ob Očakovskem kanalu mnogobrojne čete, kar mora biti na-nerjeno ©dino le proti Romuniji. Rusi so zaprli kanal z minami in ustavili izvoz surovin v Romunijo. Novi francoski poslanik v Bukarešti. Bukarešta, 24. Julija. (Kor. ur.) Vovi francoski poslanik grof Saint Aulaire je dospel danes v Bukarešto. Kazne politične ve*ti. ; = Konferenca ogrskih politikov na Dunaju. Madžarski opozicijonalni I politiki: grofa Andrassv in Apponyi I ter Štefan Rakovszky, ki so te dni I konferirali na Dunaju z zunanjim mi- I nistrom, baronom Burianom, in voj- I nim ministrom, baronom Krobati- I nom, so se vrnili v Budimpešto. Tam I se je vršilo posvetovanje med gro- I fom Tiszo in grofom Andrassyjem, I ki se je v soboto odpeljal v Berlin, I da se tamkaj na podlagi svojih raz- I govorov z Burianom in Tiszo, posve- I tuje z vodilnimi nemškimi politiki. — I Ministrski predsednik, grof Tisza, je I prispel včeraj na Dunaj, kjer je kon- I feriral z baronom Burianom. Vsem I tem posvetovanjem se pripisuje v I političnih krogih velik pomen. I = Socijalni demokrarje na Nem- I škem so nameravali prirediti stran- I kasrski shod, da bi uredili svoje I 168. Itev. .M-UVfcNSKl NAKOLT, unc 25 u lija tsuo Stran 3. strankarske razmere, a ker tak shod sedai ni mogoč, priporoča vodstvo konferenco strankinih organizacij. Radikalno krilo se upira tuđi temu namenu. = RuBa ta Švedska. Iz Petro-grada poroča koresp. urad 21. julija: Zunanji minister Sazonov in švedski poslanik general Brandstrom sta podpisala pogodbo o profnetu rusko-švedske želsznice na mostu čez Tor-nen - Elf. Vesti iz ofimonl Mi V ruskem vjetništvu se nahaja Aleksij Patemolli iz Gorice, rezervni kadet 6. topničarskega polka, in sicer v kraju Barnaul, gubernija Tomsk. Spiošno davčao ekspedicljsko postopanie v Trstu in okolici ustav-ljeno. Primorsko finančno ravnateljstvo razglaša, da glede na gospodarsko krizo, povzročeno po vojnih do-godkih, se ustavlja spiošno daveno eksekudjsko postopanje v Trstu in okolici, dokler trajajo take razmere. S tem pa ni vzeta pravica izvršbe proti onim dolžnikom, ki morejo plaćati. Te določbe veljajo do konca leta 1916. Zaplemba premoženia. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo odvetnika dr. Rajmunda Luzzat-to v Gorici in ćrnovojnika Viktorja Feonde iz Pirana, ki se je nahajal nazadnje kot vojak V Strassoldu v Furlaniji, ker sta osumljena zločina proti vojni sili države po § 327. voj. zak. V Trstu je bilo v času od 9. do 15. julija sedem porok, rodHo se ie 47 otrok, umrlo je SO oseb, naiveč, 19, jih je umrlo za jetiko. O občinskem zastopu v Materiji smo priobčili pred kratkim poslano nam vest od tam, da je razpuščen. Sedaj pa se nam poroča iz Materije, da občinski zastop ni razpuščen, am-rak da je postavljen na Čelo občine gosp. E. Bubnic v Slivjah radi tega, ker je dosedanji župan gosp. Božidar Kastelic pozvan v vojake. »Primorske Novine«. Na Sušaku ie začel izhajati hrvatski dnevnik »Primorske Novine«, ker je bilo hrvatsko Primorje, odkar je prenehal »Riečki Novi List«, brez glasila. — Uvodnik prve stevHke pravi, da se je čutila potreba dnevnika vedno bolj. zato se je uredništvo odlocilo za izdajanje lista in pričakuje, da občin-stvo bo umelo delo in podpiralo list, ki bo poročal dnevne dogodke, se bavi! s kulturnim! fn gosDodarskimi vprašanji. se ogibal strankarstva in skrbel za zbližavanje. List je dobro urejevan in se ie nadejati, da se bo vzđržal. ^ladfeo Hlilavec t. Ob gori Cima Dodici, katere ska-lovje je pokropljeno s slovensko kr-vjo, je uničila sovražna kroglja dne 9. julija mlado življenje Vladimirja M i 1 a v c a, pravega zastopnika ide-jalne slovenske mladine, za katero se nam najbolj stiskajo srca, ko čitamo na ogromnem žrtveniku domo> vine ime za imenom ... Vojni kurat gosp. dr. Kulovec poroča uradno. da je padel Vladimir Milavec v nedeljo, dne 9. Julija ob 6. zjiitraj pri nekem naskoku, zadet od sovražne kroglje v trebuh. Pokopan je bil drugi dan ra skupnem vo-jaškem pokopališču blizu go* re Cima Dodici. »Grob smo lepo uredili, postavili lep križ z vžganim napisom. Za izredno hrabro vedenje je bil pokojni se isti dan povišan v kadeta. Ćeli polk izraza svoje sožalje.^ Pokojni Vladimir Milavec je iz znane ugledne narodne in napredne cerknivške rodbine. Študiral je v Ljubljani, kjer je mora! baš po končani maturi v vojake. Simpatičen dečko, vesele narave. pri tem pa vnet za vsako lepo in resno delo. intelisen-ten in priden. je bil Vladko ljublienec svojih tovarišev. priljubljen pa je bil tuđi v najširših krogih Ijubljanskega meščanstva. Mnogo Je obetal za bo-dočnost: vse upe in nade ie uničila sovražna kroglja. Z 19 leti je legel v prezgodnji grob. Za njim žaluje mati, sestra in brat, s katerimi prtsrčno so-čustvujejo najširši krogi našega me« sta. Čast njegovemu spominu! Iz Cerknice nam pišejo: Vest, da je padel naš ljub! Vladko Milavec, je razžalostila vse kroge njegovega rodnega kraja. Pokojni ie bil sin ene najuglednejših rodbin naše Notranjske. Oče mu je bil že pred leti umrli znani cerkniški veljak Jo-sip Milavec, a mati je živela, naiveč radi šolanja svojih otrok, že več let v Ljubljani. Vsako leto je prihajal pokojni Vladko ob počitnicah z rod- , bino v Cerknico na svoj dom. Poln idealov za vse dobro, navdušen. je deloval z veliko vnemo. kljub svoji i mladosti, pri vseh narodnih priredit- I yah in za mnoge lepe uspehe se im*-* mo v veliki meri njemu zahvaliti. Pred dobrim letom ie fel. končavli z dobrim uspehom gimnazijske itudi-je, k vojakom, k domaćemu peipol-ku. in sedaj se nam poroča ta I ost na vest, da je umri dne 9.. julija junaške smrti. Za velesimpatičnim mladeni-čem vse žaluje, saj ie imel pokojni vselei za vsakega 1c prijazno besedo, zlasti pa pomilujemo njegovo mater* vdovo, kateri kruta usoda pač ne prizanaša. Se mlada, zgubila je vzor-moža, živela potem Ie za vzgojo svojih otrok, a sedaj je izgubila še na-debudnega sina. ki ga je tako zelo ljubila, ki sedaj spi nezdramno spa-nje v tirolskih gorah. Bodi mu ohra-njen trajen blag spomin! — Grob ze-va globok, giobok in širok, — Sred' mladih livad, — On, koliko sanj po- kopijejo vanj — In koliko nad! ^-^____________________________. Dnevne vesti. — Pohvalno priznanje za posebno vestno in uspešno službovanje v vojnem času, so dobili pri orožni-škem poveljstvu št. 12 v Ljubljani, in sicer v političnih okrajih: Litija, Kočevje in Crnomelj sledeei oro/ni-ški stražmojstri: Ferdo Habjan, Valentin Legat, Valentin Flis, Ivan Spitzer, Peter Pahajner. Matija Vo-dopivec. Vekoslav Podkuhošek, Franjo Telban, Pavel in Anton Kobal, Josip^ Nabergoj, Andrej Pance, Anton §orc, Ivan Pritonja, Franjo Pe-tschauer, Josip VVeiss, Simon Drob-nič, Franjo Cof. Božidar Zgonc in Radoslav Kuhar. — O zopetnem vpoklicanju oproščenih Črnovojnlkov se ie zadnje dni na Dunaju in v Budimpešti mnogo govorilo. Budimpeštanski vo-jaski strokovni list »Kugi uz Hadek« poroca sedaj, da je vlada predvsem odlocena, nadaljno oproš^evanje po-polnoma ustaviti. Nove prošnje za oprostitev se bodo nvaževale Ie v i z j e m n i h slučajih, če se bo dokazalo, da je dotična oseba n e n a -d o m e s 11 j i v a. pa tuđi tu bo veljak} pravilo, da čmovoinikov 6 naj-mlajših letnikov sploh ne oproščajo. 0 vpoklieanju že oproštenih črno-vojnikov še ni bilo sklenjeno n i č e-sar definitivnega. — »Hrvatska Rječ« poroča iz Budimpešte: Naimlajši letniki oproščenih črnovoj-nrkov bodo v najbližjem času zopet poklicani pod orežje. — Utesnitev porabe mesa in masti. C. kr. deželna vlada razglaša: 1. Prodaja mesa, surovega ali pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega. nasoljenega i. dr.), od daj a mesa in jedil, ki sestoje popolnoma ali deloma iz mesa, ter uživanje mesa in jedil. ki sestoje popoinoma ali deloma iz mesa, je do-voljeno samo ob nedeljah, ponedelj-kih, sredah, četrtkih in sobotah. Z mesom se umevajo vsi užitni deli goveje živine, telet, prašičev, ovac, koz. kofi}. kuncev, perutnine in div-jačine, dalje mesne konserve, preka-jeno blagfo in — z izjemami, nave-denimi pod 2. — rudi kbbasarsko blago. 2. Na ma«t, surovo in scvrto, na slanino brez mesa, kri, mozeg iz kosti, mesno juho in na krvave, jetr-ne in na pretisnjene klobase se pre-poved ne nanaša. 3. Za vrste klobas, navedene pod 2„ se določa naslednje nafviŠJe cene: za krvave klobase za 1 kg 3 K 20 vin., za jetrne klobase za 1 kg 3 K 80 vin., za pretisniene klobase (želodec) !. vrste 9 K 60 vin., za pretisnjene klobase (želodec) II. vrste 8 K 40 vin. — Oddaia moke pri mestni anro-vlzadji- Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: iutrl, v sredo, dne 26. julija, trgovci iz Ljubljane; v četrtek, dne 21. julija. peki in mokarji; v petek, dne 28. julija, pa okoliški trsrovci, vselej ob 8. zju-traj v prejsnii Oalletovi h»ši. I. nad-stropje. mestna posvetovaln'ca. — Naktfp volne. Vsi, ki imajo prodati volno (Hallina. Aha. S<"hnink. Original - Alttuch. Neutuch. Weich-wo!le, Tvbet, Nenes - Banerntuen i. dr.). naj to naznanijo ed^nemu tu-kajšniemu poverlencu za naknn vol-ne, Henriku \Teumannn. la Reslievi cesti št. I. Pismeno naj se ga obvesti z vojno doplsnico. Ražen Neumanna volne na Kranjskem ne sme nihče nakupovati. — Oddsja žvepla. Oeželnt od-t>or je prejel in ra^.ielil tri vagone žvepia med vinorodne občine. Ker ima priti se nekaj 2ver>!a na Kranjsko, naj se županstva. ki ga žele še dobiti za svoje vlno«rradnike. nemu-doma pricrlase pri d-želnem kultur-nem uradu v LjubHani s svojmi na-roČili. — Promocfla. C. Vr. avskultant okrožnegr^ sodišča v Mariboru. Vekoslav Jomeniak. tč. kadet-aspirant v Oradcn, Je bil dane<: tstk-crlašen na češki staroslavni Karlo-Ferdinandovi univerzi v Prairi ia doktorja nrava. Čestitamo! | — Gospod Matel Hntad. kon- 1 certni vođu »Olasbeoe Matice^ te 1 njegova soproga, sta o prilrki poroke darovala pevskemn *boru »Ohubene Matice« sto krua. — isouu»*4 oi^gaiMi ćianav km članic zadruge krofačtv itd. je že pricela poslovati. Mesećni prispevki se pobirajo ob navadnih urah pri na-ćelstvu zadruge. Kdor še ni izpolnil prijavne pole, se pozivlja, da isto ne-mudoma izpolni in posije načelstvu zadruge. Pripomni se, da je bolniška blagajna obligatortčna, ter da se bodo zaostali prispevki izterjali potom mestnega magistrata, kar se naj blaguvoli vzeti na znanje. Tatvine. 22 lepih pišk je ukra-del posestnici Ivani Pečnik v Stoži-cah neznan tat. — V Podutiku je bil ukraden Mariji Ovnovi čebelnjak; izvedelo se je, da so čebelnjak od-nc5ii trije de^ki, ki so se potem slad-kali z medom v bližnjem gozdu. — V Doienjem Logatcu so pr.jeli Hen-nka Sievca iz Zupanjih njiv pri Kam-niku, rojenega 1901., ker je osumljen već tat vin. — V Ložu so prijeli ne-kega loletnega dečka, ker je ukradel davčnemu slugi Francu Verbiču iz Postojne, ko se je mudil v Smogorju, denarnico s 400 K. — Ukradeno je bilo na Brezovici Apoloniji Curkovi iz Budanj razno perilo in druge reci v vrednosti 300 K. — V Rudniku je ukradel neznan tat Ivanu Ahčinu srebrno žepno uro z verižico. — V La-hovčah so bile ukradene Ivanu Be-lehariu tri lovske puške. V isti noči so ukradli tatovi trgovcu Pušavcu tobaka in nekaj žganja in par čev-ljev. — V Zavrstniku pri Šmartnem je bila ukradena delavki Josipini Probst srebrna ženska ura z dvojnim krovom. Človeške kosti so našli, kakor smo že poročali. v nekem ?ozdiču pri Škofji Loki. Po ostankih obleke so spoznali, da je tam umri slaboum-ni Matija Jesenovec, leta 1834. v Smolniku, občina Crni vrh, rojen. Pogrešali so ga že od avgusta 1909. Iz Trbovelj poročajo: Dne 16. juliia se je vrgla delavka Ana Kranjc v Savo ter je utonila. Drugi dan se je utopil pri tovornem kolodvoru v Savi delavec Alojzij Karmelj. šla sta v smrt iz nesrečne Ijubezni. Alojzij Karmelj je bil neozdravljivo bolan. — Dne 17. julija se je v rudniku tež-ko ponesrečil delavec Karei Uranko; voz za premog mu je zdrobil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bol-nišnico. Poštn! rop pri Brežicah. Podjet-nica pošte, Roza Bogović, je bila pri napadu na postni voz pri Bizelju ranjena na prsih. Ropar^' so jo strgali z voza in jo vrgli v cestni jarek. Dne 1S. julija je bil trgovec Andrej Kro-šelj iz Dobove napaden na cesti, ko se je pelfal s kolesom, a je roparje z revolverjem pregnal. — Orožniki v Dobovi so prijeli nekega Josipa Mo-lana. ki je najbrž član te predrzne roparske družbe. Obsoien urednik. V Gradcu je bil obsojen bivši urednik splitske »Slobode«, Niko Bartulović, na 5 let težke ječe. »Skrivnost grofice G^rdon«, po zapi^kih slovltega newvorikega nrl-vatnega detektiva Storyja. Kino TdeaL Novi spored, ki se predvaja danes v torek 25. julija prvikrat, pri-na^a veHkanskf detektivski roman: »Skrivnost grofice Gordon« v štirih (ieinniih. s priljubljenim umetnikom Frid. Kiihnejem v glavni vlogi. Teg:a i^ralca poznamo že po znamenitih fifmih »BasVervllJsk! pes«, ondi kot tu priđe jo njegove umetniške zmož-nosti do ponome veljave. Lepe so tuđi v tem filmu slike in fotografije. Na sporedu ie se najnovejši. intere-san+ni »Sa«cha iMess^rov teden« in brmorja nolna ve^eirrgra »S^ia^eni konj«. Industrijski film: »Izdelova-nle farnie« rnm leno pre^ocuie r>0-ctanek e^ktrične žarnice. Dvodeian-<=ka r*7pn<;nT>na bnrka »Č'gava ie tq «;ralca«. resni^en do??vHai t-eŽiserja NuncVn Dnrmkvia. raklinčii'e spored. Ta «c?i72c^ona!n! ^oor^ ni rn mf^/f^o ?n se Pfdvaia od dane^ 25. '••«h. do četrtv^ 27. hfiffa v Kino Ideal«. Zooet tehkoživka. FK'ai^et'etna 4na Weberteva. rodom Iz Kranja. se ie. kaknr še več njenih sovrstnic, raj?5i pecala z raznimi nesnodnrinimi nosli. kakor pa s poštenim de^om. Oblast ie to uvtdela in ker nikakor ni hotela na pravo DOt, |o ie sodišče obsodilo na prisilno delo v prisilni delavnici v Lankovicah na Stajer-skcm,kamor ie morala v soboto z ne-nrostovoljnim spremstvom. OUkke kliitčev v sostilno ft! v ?oecer!i«5Vo trfrovlno Ie notel imetl 241etni Antrw Zorm^n iz k^mn^kejra okraja v neki crnctnni v Fioriianski ulici, in sicer ie r^ntev^i o^tiske od ratakarice. Folfdia je Zormana poklala na sod"Ho. kier bo novedai, za Z-itekei $e fe velHc lovskl nes, rufave barve. z znamko in št. 1916, V? frie "3 ime *T ^rd«. Pes ie ^el iz Marije Dev. v Polju proti Ljubljani. Kdor bi $ra bft vide! alt vjel, na] ni-znani proti dobri nagradi aa naslov: Pfthnrich Aranyossy Lisszl6, Marija Devica v Polju. BoznestvnrL * Osein sinov ima aa bojnem pdiu kinet Ivan Braunstein iz Qor-jana pri Djakovu. Te dni je dobil iz cesarjeve privatne blagajne dar 500 kron v gotovini in krasno srebrno žepno uro. * Inozemke imajo prednost V velikih beroiinskih listih je objavljen inserat firme S. Peiser, ki išče za svojo tovarno ženskih oblek iz-vežbane sile in pravi, da daje prednost inozemkam. Nemškonacijonalni listi so zaradi tega ogorčeni. * li mri ie angleški naravoslovec in kemik Sir William Ramsay, eden prvih znanstvenikov naše dobe. Po izbruhu vojne se je Ramsay izrekel proti temu, da bi Angleži sploh še kdaj na znanstvenem polju skupno uelovali z Nemci. + Pojedli vsa labudja jajca v Berlinu. V današnjem času se kra-dejo tuđi take reci, za katere se po-prej nihče niti zmenil ni. Tako se je izvedelo iz Berlina, da ostanejo tam-kajšnji labuđi brez naraščaja, ker so neznani tatovi pobrali vsa labudja jajca in jih gotovo slastno pojedli. * Kako mleko pijejo v Budimpešti. Policija je neki dan pregledala mleko po prodajalnah. Kakor pišejo madžarski listi, je bil rezultat slab. »Az Est« pa je napisal nato uvodni članek z naslovom: Niti kapljice mleka nišo našli od glavnoga mesta poslani preiskovalci, katero bi bilo pravo mleko. * Zivila na Nemškem. Predsed-nik urada za prehrano, Batocki, je v Stuttgartu pojasnil svoje mnenje glede prehrane prebivalstva. Delal bo na to, da se čim bolj razširi razdelje-vanje živil po racijah. Ni upati, da bi se pomnožile racije mesa, masti, jaje, sladkorja in saharina in tuđi na znižanje cen ni dosti upati. * Ukradena nakazila na kruh. Pri neki komisiji za izdajanje nakazil na kruh v Berolinu je bila ukradena večja množina krušnih kart. Zaprli so več oseb, ki so te krušne karte prodajale. čevljar Herman Schieper je tuđi prodajal ukradene karte in so jih pri njem dobili 61; obsojen je bil na eno leto šest mesecev težke ječe. * Nemški peki na Angleškem. Pred vojno je bilo v Londonu več ti-soč nemških pekovskih mojstrov, ki se jim je vsem jako dobro godilo. Zdaj je zadruga pekov v zapadnih okrajih Londona sklenila, pozvati vlado, naj po vojni izžene z Angle-škega vse internirane inozemce in naj ne dovoli nobenemu Nemcu več, da bi na Angleškem izvrševal pe-kovsko obrt. * Turski študentje na Nemškem. V Turčiji nameravajo poslati v Nem-čijo veliko število turskih studentov in študentk iz najboljših družin, da šturidajo na nemških zavodih. V Carigradu se je osnoval odbor najuglednejših Nemcev, ki se obrnejo na vse one nemške družine, ki bi mogle sprejeti turske studente in študentke. Vse priprave je prevzelo društvo »Deutsch - turkisehe Ver-einigung«. * »Boccaccio« kot ententlna opereta. V petrograjskem operetnem giedališču se je imela uprizoriti znana opereta »Boccaccio«. Rusko šovi-nistično časopisje je raditega na-padlo gledališkega upravitelja, ki si pa je znal hitro pomagati. Priobčil je članek, v katerem pojasnjuje, da Francois Suppe je rojen v Dalmaciji in ker tuđi Dalmacija spada v jugo-slovanske cilje entente, treba tako opereto vsekakor uprizoriti. Bojeviti elementi so se pomirili in uprizoritev je lena uspela. * Naročeno zakonotomstvo. 2ena nekega zasebnega uradnika na Dunavu je tožila svojega moža zaradi zakonolomstva. Mož je dejstvo pri-znal in je bil obsojen na 200 kron. a vendar se je pritožil proti obsodbi, češ, da je njegova žena najela in pre-govorila dotično žensko, da je nje-nega moža zapeliala v zakonolom-Stvo. Naj\išje sadišče Ie res razvelja-vilo sodbo in je odredilo novo obrav-navo, pri kateri se bodo morali dopustiti dokazi, da je žena res naro-čila zakonolomstvo svojega moža, * Proces zfl frančBkagskj samostan. T igranjem mestu na Dunaju* }e več velikih poslopi], ki se skupno imenujejo »frančiškanskl samostan« in so vredna več milijonov kron. Po-slopja in stavbišča so bila last države, a frarčiškanski red je proti državi nastopil pot tožbe in je pravdo dobri. Država je leta 1802. v onem po-slopju napravila državno tiskamo; pri nalofJtvi nove zemljiške knjige leta 1877. sta bila to zemljišče in po-slo^jje vpisana kot last verskega zaklada, kf je, kakor znano, državni za-kiad. Leta 1909. je frančiškanski red zahteval ta poslopja zase !n ker Jih đriavna uprava ni dala. >c nastopU pot tožbe. Deželno sodi§če dunajsko je tožbi ugodilo in so vsled tega velika poslopja iz posesti države preSla v posest frančiškanskega reda. Tona država je zlasti ugovarjala. da frančiškanski red po svojih pravilih in vsled sklepa tridentinskega koncila sploh ne sme imeti premoženia, niti ga ne more pridobiti in da torei ne more zahtevati poslopij, ki so mi-lijone vredni. Deželno sodišče pa se je postavilo na stališče, da je navada, da ima frančiškanski red premo-ženje, razveljavila na tridentinskem koncilu sklenjeno postavo. Država se je proti tej razsodbi pritožila na višje deželno sodišče, ki je pa njeno pritožbo odbilo. V utemeljevanju je rečeno: Da ima kak cerkven red poslopja, to je pač težko spraviti v soglasje s pra\ili svetega Frančiška, odgovarja pa novodobnim gospodarskim razmeram in dokazuje, da se mora tako idealno pravilo, če naj ostane življenja zmožno, prilagoditi premembam časovnih razmer. V ni-žjeavstrijskih in sosednih škofiiah je pri merodajnih cerkvenih osebah že dolgo veljavno pravno naziranje, da smejo imeti posestva, ker trpi pape-ška stolica že dolgo tako kršenje re-dovnih pravil.___________________ Gospodarstvo. O važnosti pridelovanja domaće detelje z ozirom na vojni čas. Tesno je danes že za marsikaj in s pomanjkanjem narašča draginja. Že ni dobiti za drag denar najpotreb-nejših stvari in vedno hujša bo za-drega. Kmetovalec toži zlasti o pomanjkanju tečnih krmil, za katera bi moral dati kravo iz hleva, da bi tele vz-redil. Vprašanie je Ie, ako je bilo tega tuđi treba? Odgovor pravi da ne! Še je dobiti namreč mlevskih odpad-kov za primerno ceno. Ie pobrigati se je treba žanje. In z mlevskimi odpad-ki, kar jih je še, četudi bolj za zabe-lo, se da izhajati za silo v urejenem kmetijskem gospodarstvu, ako pri-dela doma dovolj dobrega sena, žlahtne detelje in sočnih okopavin (krompirja, korenja. pese, repe itd.). Sploh je velika zmota, ako se pripisuje prevelika važnost novodob-nim tržnim močnim krmilom za vzrejo in rejo živine. Saj je pri nas še nekaj vzornih kmetijskih gospo-darstev, v katerih se ni porabilo do zdaj niti za pest teh nadomestnih moćnih krmil, in vendar so njihovi hlevi še vedno polni dobro rejene živine m mastnih svinj. V teh gospo-darstvih se obrača seveda posebna skrb travnikom in pridelovanju njiv-ske krme, ki se lahko v mnogih ozi-rih meri s tečnostjo raznovrstnih in-dustrijalnih krmnih odpadkov, s katerimi se poplavlja v poslednjih časih krmni trg. Važno je v sedanjih časih zlasti pridelovanje domaće, kranjske ali crne detelje, ki po svoji redilnosti prekaša marsikatero moćno krmilo. Domaća detelja daje izvrstno svezo in suho krmo ter v zvezi z okopavi-nami prav lahko nadomešca vsako-vrstna močna krmila. Zato bi bilo že-leti, da bi se naši kmetovaici lotili pridelovanja domaće detelje v več-jem obsegu vsaj dotlej, da se ne pq-vrnejo zopet normalni čaši in plesni-vih močnih krmil jim ne bo treba do-kupavati za težko prisluzeni denar. Treba pa je uvaževati, da je se-menska detelja že silno draga in, kakor vse kaže, je v prihodnje ne bo tako lahko dobiti. Zato bi bilo prav, da bi kmetovaici pridelali potrebno deteljno seme doma. S^nloh pa se vsled zaprtja mej pridelovanje se-menske detelje izvrstno izplačuje tuđi za prodajo. Kranjska semenska detelja je dobrega slovesa in se lahko proda. Za seme se pušča navadno detelja druge košnje in sicer na takih prostorih, kjer ni previsoka in tuđi ne pregosta, ker inače kaj rada poteže. Detelja je zrela, ko porjave in se posuše njene glavice ter je njeno seme trdo in rumenkaste ali pa ru-menkasto - vilolčaste barve. Ko je detelja zrela, se jo požanle, posuši in omlati. Omlačeno deteljno seme se očisti plev in potem izlušči. Posled-nje se lahko zgodi med primemo za-prtimi mlinskimi kamni ali pa v sto-pah, nakar se seme v čistilnih mlinih (vevnikih) očisti. Za izluščenje in čišćenje deteljnega semena pa so že tuđi posebni stroii. takozvani deteljni luščilniki v kupčiji. En tak stroj, ki stane blizu 1000 kron, bi v naših raz-merah zadostoval za ćelo občino. Na 1 hektar se pridela 3 do 5 meterskih stotov deteljnega semena, k! je pri sedanjih cenah očiščeno vredno 1800 do 3000 kron. Ravnatelj inž. F. T u r k. Datia^Bj; list obsga 4 strni, Izđaiatel] in odgovorni urednik; Valentin Koolttr. Ustolu ki tbk »NarođM tftkarai«. Stran 4. .SLOVENSKI NAKUU*. amt 25. julij« Itflb. * . I08. siev. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. julija: Fran Banek, pod-desetnik, v rezervni vojaški bolni-šnici v Marijanišču. — Simon Terenci, vojaški voznik, v rezervni voja-šJri bolnisnici pri uršalinkah. Dne 22. julija: Jakob Buchwal<±, črnovojniški delavec, v rezervni vo-jaski bolnišnici na obrtni soli. ^^r isfcArm* ■• Je *kaetU ta v+~ ^ ■ jak« ▼ T«J«kl U apUH aa vaav 1 ■ ker* k»ft najbolji« I ■ bol oblažajoča mazanja I H pri prehl»j«nj a, rauutlsat, ffibta. I ■ Influeaei, prsat ▼***■! ta taltfti I ■ t hrbta I I Sidro-Linimeitr I J5STL Siln-Paia-Eipili». I ■ Stektonlet kros. -80. 1 «X i— I H Dotira m ▼ ltkimk »U I ■ direktno ^ I ■ „Pri il»tero fcvn", 414 I ■ *H*», L, £3ix*t>«■•▼«♦ rMp«il|jMje. ^^B limonadni prošek ki se dobiva v Ljubljani v trgovinah : Jos. Fafcismi, PreScraova ulica in tuđi pri Jov« lormu v Sp Šiški na Ce'.ovSki cesti ter v vseh prodajalnah Konsttaaaega draitva sa Lfabliano la okolico. — i z.vo.-e« Sida-hmonadnega praška volja 40 vtn ter da tri do štin kupice izvrstne, i«fo tešete, Offveimioče pljate. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Naroča se pri Jos. Berclajs, Ljabljana Sf Zeljarska ulica. S# lite pri itrogem oćiteljtt i nad-zorstvom pri pouku im dijaka IV. rarr. realke v Ljubljani 2343 Ponudbe s pokoji naj se Tpoiljejo pod v9Btr#gMt 13421* na upr »SI Nar« V Erikom M lite pri strogem učitelju z nadzora tvom pri pouku slaiovainta za dečka, ki bode poha ial v II razred rreŠČanslce sole. 234^3 Pooudbe s pogoit naj se vpoŠljeio pod „Strogost 2343" na upr. »Slov. Nar.« ===== Ubn se stalao == stonovonle z dvema ali eno večjo s^bo $ kuhinjo za avruist RUDOLF STRITAR, Marijin trg itev. 1. .^33*< Dobro Lovra. p. Zavrte, Štajersko iflUI BA prodaj 100 hektoU starega UINA letine 1911, 1914 ter 100 bcktoL letine 1915 (Tiirkenberger) za ceno K 160 do K 2— a Itter. Reflektanti naj se obrnejo s pošto ali osebno na gornji nasloT. 2314 Zahvala. Svodom bolezni \n smrti na$e ljubljene hćerke, oziroma sestre, sra-kinjc in tetke, gospodične Ane Jelenec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izka-zovano naklonjenost in pomo^ med boleznijo, za ostmene in pismene izraze tolažbe eto smrti ter za častno spremstvo ob pogrebu. V prvi vrsti pa se še zahvaljujemo preć. konventu usmiljenih bratov v Kandiji ter velecenjenima rodbinama dež. sod. svetnika Kovačevi in Zorc-Štcmburjevi, ki sta nam bili v tem težkem času vedno tako mflosrčno na pomoć. V KANDUI in METL1KI, dne 23. julija 1916. taJafe^l MtaJU vln? Opolo m Ttako nmoitno a ltSO K Pooodbe prosim na uprav. »Slov. Naroda« pod naslovom 9Af)t)|a)/!323<. hi lep inlilii kroapir. stroOi ližol, tiHR. la telila. nsiniK. ietuin-[ek ii asla za Inki debailla Balteneie Karei Saria9 M«f*ibor, Sohmidplaiz 1. Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kum no in janei ter splob »se deielne pridelke k>pi veletrgovina 2767 Anton Kolone, Collo. Istotako tuđi vsako množtno raznovrstnih praznih vreč in sodov. ■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo: K asne °652 ni ilir *■•**•» i»p"c*. III III I HI*-am#Ai.|iro*-U li U li li amat«,a»aiUokl0- k«ko ta sismmik«. /elo solidna tvrd ka M. Krištofič - Bučar Lf^aliana, Sterf trm §. listam ada«. Fine otroške oblekce n in krafne oprave, n tain nka jBin". Po ▼elilcem tfidu se mi je posrećilo doscči ropet ve^frjo moožmo iorflleve mobe Jasln" ter s tem obveščam vsc svoje cenj naročnike, da se bi i laj o prazoilci in oai Dobeden ne odlaSa z narobili na sadnje dni, ker jaz moram vse naro-ćila iz vrše vati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 šartelj ne da pora bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1955 Po pošti se pošilja kakor dosedaj oijmtnj 3 zav. po povzetja. 1 za vi tek stane K 1 50, 50 zavitkov naročilo po K 140. Nt tisoče priporoČilnih pisetn na razpolago vsakemu. Toraj prosim takojSnih naročil, dokler ^e kaj zalome. RazpoŠiljalnica ITAH UBSaL LfvMIam« 5V Mute! tri 13, #w- deklico v kako bol|io trgovino, £eprav na deseti. Dr. DonUar, LJnUfana. ________________2J77________________ Milili mm mmd fako u^odmlaal pogolt a»r«Jm« tstef ari 0. FlrTICM - f 1 AVIjniM v LjnaiiamL .357 PIANINO = se proda = ¥ Krakovskl oilcl 19. 2259 =====5= Kupi se ===== hiša z vrtom v Št. Peterskem ali Št Jakobskem predmestju, event. prikladno parcelo. Pismene ponudbe na uorav »Sloven. Nareda« pod parcela/2334 dm 1. ft. ■aplai dobr« ehrujmo spolno opravo xa> »patino aobo. 2340 Ponudbe na upravniltvo »Sloven-skega Naroda« pod „Oprava 2340"- Kapl se lepa, dobro ohranjona otroška postelja Ponudbe pod „J. M./2337" na upravništvo »Sloven-kega Naroda«. 2337 Moško kolo skuraj novo, se takoj proda« Ogleda se ga 2305 Zgoraja Šlška št. 86. predajall^a vešča papirnate io galanterijske stroke se tako] sprefme pri 2322 Fr. IgUć, Blestnl trg it 11. Sprelme se takol sanasljiva blagajničarka. M^Stnt trg št tO. fr^?& ^ J (lastnica Jadvig« Sare) Ljubljana, Selenbnrgova ulica stev. 5. s=?r PERILO namizno ^ aHamBaimr 1 Cene zmerne. Solidno delo. I ^pceielni edde!«K za neu«5tine opreme. I perilo za gc5podc po meri« ,7O3 I ____________________' ____________________________I Potrtim srcem javljamo pretnžno veat, dm je naS nađoše Ijnbeni sin hi brat Vladimir Milavec c. i. kr. kadet — abittirijosrt I. dfi gimitasijoa padel t nedeljo, dne 9. julija ob 6. vri zjntraj nm jugozapadnem bojiKa t cretofi dobi 19 let Pokopan je bil na akupnem vojaikesi pokopajišom nm gori Cmm Dođiei dne 10. jnUjm 1916. Maše zadušnice se bodo darovavk v Selftek dne 27. jmKjm ob IO. uri t šagm eerkvi M&rijinega Oznanjenja v Ljubljam in pomeje v CerkmkL V LJUBLJANI, dne 25. jolija 1916. ■BMBSH^^vS MBBB^B^F'^Vj^J' *"**• ^^Wawavawp a^^^^fcf ^a^^^^P«ya^BPa™Jp a^P^Pa*«** BBBaHHB«B«š«aaBBBBBBBB9BBBBBBM«l KINO CENTRAL v deželnem gledali^ču. Torek 25. Srcda 26. Čelrtek 27. jnlija. Crna Ukorena I Crna W(orena! Ema MOREM f ^ __ I ERNA MOREMA v otavai vlogi. I r% 1*^*1 I ^P ^* * 9'a*"i vlogi. Posere jrtfctm! Petek 28. Jolija. fosebie predstave! b sUtt atten! *« enkrati li sploiie oltevo! Poroka dekletca. OfEngeleins Hochzerl.ic) I I I I OdIMaa vaseloigra lili IT* -UrrA NIELSEN v gUval vlogll "^g