256
Knji`na poro~ila in ocene
VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja
2014 Interpretacija dedi{~ine igranega filma: »Tematska pot Na svoji zemlji« v Ba{ki grapi. V: T. Dol`an 
Er`en, I. Slavec Gradi{nik, N. Valentin~i~ Furlan (ur.), Interpretacije dedi{~ine. Ljubljana: Slovensko 
etnolo{ko dru{tvo, 187–212, https://www.tpnasvojizemlji.si/Documents/Valentincic_Interpretacija-
okt2014.pdf. 
Nadja Valentin~i~ Furlan
Martin Poga~ar: Fi~ko po Jugoslaviji: zvezda doma~ega avtomobilizma 
med cestami in spomini. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, 2016, 236 str. 
Fi~(k)a, stoenke ali yuga se spominja {e marsikdo iz dana{nje srednje 
generacije. Kaj spominja, mnogi smo {e vozili te avtomobile kragujev{ke tovarne 
avtomobilov Crvena zastava. S propadom Jugoslavije so romali na smeti{~e 
zgodovine s to dr`avo tudi avtomobili. Toda, ~eprav je z dr`avo propadla tudi 
tovarna, v kateri se je fi~ko izdeloval, fi~ko {e `ivi. Kulturolog Martin Poga~ar, 
avtor knjige Fi~ko po Jugoslaviji, pa predlaga, da razumemo motorizacijo dr`ave 
in propad dr`ave skupaj. Ravno fi~ko je tako po njegovem avtomobil, ki je 
motoriziral dr`avo in je tudi alegorija njenega razpada (znan je posnetek tanka 
JNA, ki zmali~i rde~ega fi~ka). Toda zgodba o fi~ku, ki je na prvi pogled zgodba o 
propadlem sistemu in inferiornem avtomobilu, je ob pozornej{em pogledu mnogo 
kompleksnej{a in polna zanimivih detajlov in ambivalentne zgodovine. 
Eden prvih avtorjev, ki je fenomen fi~ka poskusil misliti, je Igor Mandi} 
v eseju »'Fi~o' je formula« iz sedemdesetih let dvajsetega stoletja: »To na videz 
sme{no prometno sredstvo v svoji majhnosti nosi in skriva veliko pomembnih re~i: 
celoten pogled na svet, pomanj{ano sliko nacionalnega gospodarstva, stanovitno 
psihologijo nacije, luksuz in dru`beni status …« Dodaja, da {e ni nih~e resno 
preu~il »'duhovnega sporo~ila' tega mini prevoznega sredstva (kar bi bilo mo`no 
le ob podrobni raziskavi trga in 'zgodovine' njegovega `ivljenja).« (Dialogi, 2016, 
{t. 9, str. 7) 
Z delom Fi~ko po Jugoslaviji pa dobimo to kulturno zgodovinsko podobo 
njegovega `ivljenja. Ali kot pove Poga~ar v uvodu: »Ne politika ne rja, ne 
spreminjajo~i se estetski kriteriji, niti pri~akovanja in zahteve voznikov ter 
tehnolo{ko inoviranje avtomobila niso uspeli materialno ali simbolno pokopati 
fi~ka.« (str. 9) Avtor uporablja »precej odprt pristop«, kar pomeni, da ga zanima 
fi~o kot osebna zgodba, kot spomin, pripoved, sledi mu v popkulturo, na splet, v 
gara`e in muzeje. Knjiga je iz{la v zbirki Kulturni spomin in natanko to, kulturni 
spomin, je osrednja to~ka obravnave fi~ka; avtorja ne zanima zgolj zgodovina 
fi~ka (in {ir{e avtomobilizma), tehni~ne specifikacije, temve~ osebne pripovedi ter 
avtomobilske krajine, torej vizualna in estetska prisotnost avtomobila. 
V prvem poglavju z naslovom Prva … jugoslovanska avtomobilska krajina 
in industrija Poga~ar ori{e vzpon avtomobilske industrije v Jugoslaviji, v kateri 
257
Knji`na poro~ila in ocene
je po drugi svetovni vojni koli~ina motornih vozil predvojno raven dosegla {ele 
leta 1956. Sredi{~e jugoslovanske avtomobilske industrije je predstavljala tovarna 
Zastava iz Kragujevca. ^eprav so v kragujev{ki livarni `e od leta 1853 izdelovali 
oro`je za srbsko kraljevo vojsko, pa je danes bolj znana po svojih avtomobilih, 
katerih za~etki proizvodnje segajo v leto 1953; leta 1955 je kot Fiat 600 svojo 
pot za~el legendarni fi~ko, leta 1971 Zastava 101 (»stoenka«), nato {e Yugo 45 
in Florida, ki je bila namenjena izvozu v ZDA. Leta 2008 je tovarno Zastava 
prevzel Fiat, tam sedaj proizvajajo Fiat 500L. Avtor na kratko spregovori tudi o 
avtomobilskih tovarnah v Sloveniji, Industriji motornih vozil (IMV) Novo mesto 
in Tovarni avtomobilov Maribor (TAM). 
V drugem poglavju z naslovom Sklopka … nekaj malega za tehno(fi~ko)
stalgike postre`e s podatkom, da je bilo v tridesetih letih izdelanih skoraj milijon 
fi~kov in jih je po nekaterih ocenah na prostoru biv{e Jugoslavije {e vedno 
registriranih 20.000. Dalje opi{e fi~kove tehni~ne lastnosti in predstavi knjigo 
Predraga Kne`evi}a Fi}in bukvar (prva izdaja iz leta 1957), ki je bila nekak{na 
biblija voznikov tega avtomobila. Izvemo, da je fi~o svoj vzdevek dobil po kurirju 
Fi}u, junaku stripa, ki je takrat izhajal v ~asniku Borba. 
V tretjem poglavju z naslovom Druga … posredovana preteklost: osebne 
pripovedi in medijska okolja avtor niza dru`inske zgodbe o fi~ku, ki je v svojem 
tridesetletnem obstoju predstavljal osrednje mesto socialisti~ne mobilnosti. 
Fi~ko zasede avtorjeve osebne spomine, mesto junaka v jugoslovanskem filmu 
Nacionalni razred Gorana Markovi}a iz leta 1979 ali pa v epizodi Ure vo`nje v 
seriji Na vrat na nos Sr|ana Karanovi}a. Poga~ar analizira tudi nove medije, saj 
poteka komunikacija, svetovanje o ohranjanju, predelavi, obnavljanju fi~a tudi na 
internetu, spletnih forumih, blogih in spletnih straneh (denimo Autoslavia), video 
spleti{~ih (denimo YouTube) ter Facebooku. Nostalgija za fi~kom pa ni ostala 
samo na internetu, temve~ so za~eli modele in miniature tega avta izdelovati v 
podjetju Hribar-os v sodelovanju s podjetjem Zastava Avtomobili in Tehni{kim 
muzejem Slovenije. 
V ~etrtem poglavju Tretja … po{raufana sedanjost: med cesto, gara`o in 
muzejem avtor predstavi dve praksi, muzealizacijo in ljubiteljstvo, ki »vsaka na svoj 
na~in in z razli~nimi strokovnimi in motivacijskimi ozadji ohranjata jugoslovansko 
industrijsko in tehni~no dedi{~ino«. (str. 164) Za razliko od muzealcev, ki `elijo 
ohraniti izvorno obliko avtomobilov, pa zbiralce oziroma ljubitelje avtor deli 
na dve skupini: »restorativce« in »retro-futuriste«. Prvi ohranjajo avtomobil v 
izvornem stanju in mu le kaj dodajo, drugi pa ga temeljito predelajo in »izbolj{ajo«. 
Beremo spomine zbiralcev, ki pripovedujejo svoje motive, aspiracije, kdaj in 
zakaj so sploh za~eli zbirati avtomobile. Avtor v tem poglavju opozori tudi na 
problemati~ni »nacionalizirajo~i« diskurz, ki ob travmati~nem razpadu Jugoslavije 
dedi{~ino drobi in jo zgodovini le kot svojo nacionalno zgodovino. Zanima pa 
ga tudi jugoslovanska zgodovina, zato se najprej odpravi v beograjski muzej 
avtomobilizma, kjer najde (le) dva fi~ka, nato pa gre v Kragujevac, kjer naj bi 
obstajal Muzej Zastavinih avtomobilov. Tega muzeja ni, avtor najde le popolni 
fiasko ohranjanja kulturne dedi{~ine (uni~eni arhivi tovarne, uni~eni stroji, 
258
Knji`na poro~ila in ocene
neznano kam odpeljani prvi primerki izdelanih avtomobilov), ~eprav se ve~ina 
ljudi v Kragujevcu {e vedno s tovarno poistoveti in je na vsakem vogalu {e vedno 
mogo~e dobiti z njo povezane spominke. To srbsko pozabo sopostavlja z uspe{nim 
primerom ohranjanja dedi{~ine IMV-ja (kasneje Revoza), kjer so nekdanji 
zaposleni s Tehni{kim muzejem Slovenije razstavili zbirko vozil v okviru projekta 
Uf, industrija! 
V zadnjem poglavju Rikverc … in pogled ~ez ramo se Poga~ar spra{uje, kako 
razumeti posameznikove afektivne investicije v »mrtev« predmet, v tem primeru 
fi~ka. Kako mo~na je ~ustvena vez, simbolni nagovor socialisti~ne avtomobilnosti, 
ka`e komentator spletnega portala v odzivu na ~lanek o sre~anju fi~kov v 
Lukovici, ko napi{e: »To je edini avto, ki sem ga imel rad … Ostalo je pleh.« Gre 
za »ostalgi~no bolezen«, »fi~kozo«, nostalgijo, ljubiteljsko navdu{enje ali zavest o 
ohranjanju dedi{~ine? Avtor odgovarja, da za preplet vseh teh dejavnikov: »Fi~ko 
je ostalgija v pravem pomenu besede, natovorjen je s preteklostjo, z idejami o njej 
in tudi o sedanjosti, hkrati pa v svoji materialnosti v rokah voznikov, ljubiteljev, 
pripovedovalcev in muzealcev predstavlja »materijo«, ki jo vsaka nova raba 
inovativno pregnete in pre`ame.« (str. 209)
Knjiga vsebuje tudi bogat slikovni material, slikovite citate ljubiteljev (»Fi~ka 
sem vzljubil {ele leta po tem, ko sem ostal brez njega«) ter nostalgi~ne spomine 
posameznikov (»Fi~ko, neminljiva ljubezen«). [e posebej zanimiva pa so tri 
vrinjena esejska poglavja, ki dopolnjujejo in dodatno osvetljujejo fenomen fi~ka 
izpod prstov Zdravka Du{e, Tanje Rade` in Hannah Marshall.
S knjigo Martina Poga~arja smo tako dobili izvirno kulturolo{ko pripoved o 
fi~ku, zraven pa {e poln prtlja`nik spominov, poglede na socialisti~no preteklost, 
soo~anje s postsocialisti~no sedanjostjo in epistemolo{ko zagatnost obravnave 
polpretekle zgodovine. Knjiga je tako odli~no dopolnilo tehni~no zgodovinske 
obravnave avtomobilov v Sloveniji (Sitar, Brovinsky). Sedaj pa ~akamo {e na 
etnografsko in politi~no-ekonomsko obravnavo avtomobilnosti v Sloveniji. 
Gregor Ila{