78. Stevilka. Ljubljana, v soboto 4. aprila 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI fcMi* w*k dan ■Y©*«r, isimfia oedelje in pr&snike, ter velja po poflti prejtman »a avstro-ogerske dafete «a v»e l*to 15 gld., za pol let« 8 gld. za Čitrt leta A gld., »»jeden pM 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano bres potiljanja na d«m za VBe leto 13 gld., »« ćetrt leta 3 gld. 80 kr., ■» j«den meseo 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa m po 1« kr. na mese«, po 30 kr. trn, *«trt let* — Za taje dtftele toliko to*, kolikor pofttnina aaafta. Zft osnanil« pUSuje se od itiristopne petit-Trste po ti kr„ 4« se otnanilo jodenkrat tiska, po 5 kr., 6m m dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali TeSkrat titka. Dopisi naj se isroM fnmkirati. — Rokopiii se ne vraćajo. — Ur«dniltvo in opravnifttvo je na Kongresnera trgu St. 12. Dprftvni'ltTi naj m blagovolijo poiiljati narodni*«, reklaraaoije, omanila, i. j. «e administrativne stvari. Zaradi Velikonofinih praznikov iziđe pri hodoji list v torek dne 7. aprila 1896. V zmislu §. 17. društvenih pravil skli-cnje se OBČNI ZBOR delniikega društva „Narodne Tiskarne" na dan 19. aprila 1896. leta ot> 11. uri đopoludne t prostorih „Narodne Tiskarne". ZDneTraa.! rod: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1895. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev raČunov. 5. Posamezni nasveti. --------H*------- Opomnja: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred obonim zborom v društveno hlagajuico uložiti. Upravni odbor „Ndrodne Tiskarne", ■ Ljubljana ustaja. Na velikonočno nedeljo lanskega leta je bil jako lep in prijeten dan. Vne se je radovalo vzbu-jenja prirode in pa vatajenja Gospodovega. Pod nami, v temnem osrčju zemlje so se pa že zbirale smrtonosne prirodne sile Ko so zveier Ijudje ne kateri že bili šli k počitku, drugi se pa še zabavali V rodbinakem krogu ali pa mpj prijatelji, tedaj pod-lemake sile stresejo površje zemlje, z neznansko močjo. Zidovje je pokalo in se podiralo, Ijudje so bež« I i ii hi5, da si le režijo življenje. Vsak se je ' bal, da se zruSi krov nad njim in ga Živega po koplje. Strah, vzdibovanje, jok in molitev za od Ivrnenje dal je nesreće je zavladalo po beh Ljubljani. Zemlja m tisto noč ni hotela pomiriti in ko je solnce priplavalo izza gora, pokaza 1 se je grozen prizor. Cerkve in hifie flo bile razpokane in raz ruften«, Ijudje no pol ni bridkosti in obupani lazili sem ter tje. Mnogi so izrekali bojaseo, da si sre-dišče S'ovenije nič več ne opomore. Čas pa je vse oblaiil, ljubljanska tla so se pomirila in prebivalci so v kratkena zopet dobili p« guma. K tema je mnogo pripomoglo sočntje, ki so je za udarjeno naše mesto pokazali skoro vsi avstrijski narodi, zlasti pa cesarski Dunaj. Nujprvi je milostljivi in ljubljeni naš vladar sam poslal znatno pomoč in njegov velikodušni vzgled naftel je nepregledno vrsto ponnemovalcev. Posebno je pa pogum Ljubljanranov povzdgnilo to, da j h je prisel sam cenar dne 7. maja tolaiit Razvaline od tedaj še nišo izginile iz našeg* mesta, kajti imelo bode na tisoče rok dolgo dela, da poprnvi > kar je zrušila velikonočna katastrofa, A vidimo po vs«m meatu, kako ae s čilim za-upanjem dela povnod na to, da se odpravijo eledovi ne.sreće in se prerodi iz razvalin lep^e mesto. Ne-kat» ra poslopja so že popravljena in imajo vse lepae lice, nego so ga imela poprej, mnogo novega se pa v kratkim postavi, tako da se Ljubljana približuje u god a*) fie mu in modernpjSemu položaju. A tuđi duSevno življenj« v Ljubljani je že našlo svoje pravilne strug*-, ^okf . uttaa je bilo ren minliti, da nas tuđi na tem polji oakajo ovire napredovanja. Ali čudovito hitro se je prebivalstvo tuđi v tem pogledu osamusvestilo. Dakazujejo nam to lepi uspehi ravnokar minole slovenske gleclali^ke sezone. A naravnoat sijnj'n dokaz pa je podala „Glazbena Matica", ki je tuđi v teh žalostnih časih našla moć*, da je gojila umetnost, s katere uap^hi je tnumfovala tuđi pred dunaj^kim ob^instvom. Vne kaŽH, dn be Ljubljana ni us*;ivAi pren^hula zavedati svoje naloge kot duševno sredile Slovencev in da I hoće tuđi v bodočo vestno vrSiti vse svoje kulturne dclžnosti brejs ozira na nesrećo, ki jo je bila zadala. Saj ju uprav potres še bolj zvezal Ljubljano z vsem Slovenstvom. Videla je, kuko sočuvatvujejo ž njo Slov»int:i ob Muri, Dravi, Sivi in Sjči, ktko ao jej od vserod prihajali t^p.rovi in to ne le od premožupjšil), temveii tuđi ubožnejših slovenskih rojakov. Pokazalo hh je, kako zna slovenski narod ceniti važnost: Ljubljane v narodnim oziru, ker istina je, da kolikor bolj se bode prestolnica razvijala, toliko večji bode ugled celega naroda. Pokazala pa je tuđi Ljubljana po svojih realnih raz-mertth, kakor tudt osnovalnih težnjah, da je bila vredna podpore, s ka toro so se je razni drugi narodi spominjali v težavnili dneh. Tuđi v bodoče hoT« storiti, kolikor bode v njenih močeh, da bode vodila narod v zvestobi do presvitle dinastije in po poti napredka, ki mu osigura dostojno meato mej dru-gimi avstrijskimi narodi. Jutri zopet praznujemo veseli praznik Gospodovega ustajenja. Z.ires nn bode tako ves^l, kot je bil verkrat minola leta, ker aledovi grozne lanske velikonočne nesreće še nišo izbrisani, a praznujemo pa letošnjo Veliko noć s trdnim zaupanjem , da se na5e mn.sto kmalu potniadi in okrepi za dolgo bodočnost, saj veseli gledamo, da — Ljubljana zopet ustaja. \r IJilhljKiil, i- aprila. Narodna jednakopravnost pred porotnim Bodiščeni Te dni je bila pred porotniki obravnava zaradi znanih umorov v Trojanuh in v Ločiei. Zagovornik je bil dr. Dečko, ki je v slovenščini za-povarjal zatoženca. Jeden porotnikov se je ogUsil, da ne zna slovenski in zahteval, da naj mu zagovornik svoi zagovor ponemči. Ita'oma mu je zagovornik ustregel, pcpolroma pa ne. Neuanki listi napad.ijo zaradi tega zagovornika in mu očitajo narodni fanatizem. Oe ni pnrotuik znal slovenski, ali pa je hotel zagovornika prisilili, da govori nemški, ne vetno. Če ni znal, je bila njegova ilolžnost, da bi bil pred obravnavo povedal, ko je vendar vedel, d;i so bodo zaslišavale tuđi priTe, ki nemAki ne znajo. Pred vsem pa opozarjamo pravosodnega ministra, da ukretie, da s^ bodo pri celjskem porotnem sodiSru jetnali za porotnike le možje, ki znajo oba deželna jezika, to zahteva pravna varnost. Tacih mož tuđi na Dolenjetn Štajernkem ne pii-manjkuje. Schonerer in dr. Lueger. Scluiuerer je jako nezadovoljan, da dr. Lueger stđaj lioče voditi vse protisemite, da si je on pravi začetnik protisemit-skegi gibanja. Nikakor pa ne misli dolgo pustiti vodstva dr. Luogerju, temvei hoče sam stopiti na JL/itiftt€3k* Hristos voskrese! (VfilikonoĆni r»aku«, Vas. It. NemiroTiča-D«rCenka, piovel J. J. Kogej.) I. To je bilo prvo, česar se je spominjala. Dotlej je bil samo — mrak in v mraku na-krat jasen, svete) pomladni dan Temno sinje nebo 1* Ijubeznivo, čisto. Skocenj je videti kakor nekake Biebrne perotnice. Angelji se neki kažejo takim otrokom. Mi smatramo te serafina** samo za tenko ^glo, a otroku se smehljajo izza nje blaženi an-geljski kori . . . Počasi, oživljajoče piblja s juga to-plota. V jarkih še leži posinjeli sneg, — tam umira mrzla zima. Njen piš in metež vrglo je gorko solnce n> tla in ne vzdigne se već do same jeseni sredi veseloga sveta. Na obsolnčji je vzrasla zelenim cve-tona zgodnja trava in vzpenja se v zrak v onemoglih •teblih. Rudeči in zlati venski prvih cvetic se smejo, plafiuo 8e in boječe se smejo, kakor da jim je drago 111 bkrata žal, da ao prerano skočili na svet Božji, ^ofakalo bi se še drage — toda predolgo je bilo 8P*ti zrnca v vlažni zemlji — tako je vzraslo, od-(rlo svoj« cvetoče oči in ae raduje, Nežni, radostni | puh je prevel gozde m lo{je, žarki se blest^ v njem | smaragdnim bleakom, laakaje se vsakemu mladomu listinu, in grejejo zgodnje, polne popke . . . Ognjeviti zajčki tukajo po atezici in tiho gredo zraven njih i lehke, prozorne senee. Beli metulji letajo plašno in I nemirno po zraka in jndva vidno let« iz južnih krajev glasne ptice . . . Njihovo veselo petje je na-poluilo vse podnebje. — Kaj je to, mama? vprašuje dete, vzdignivsi svetla, radovedna očesca. — Hristos voskrese*) . . . — Kje? — V vsaki travici, v vsaki kapljici vode, v vsaki vejici . . . In beže veseli potoki s srečnim šumljanjem daleč, daleč. V ^lobini jarkov se taja potemneli stari mrzli sneg. „Hristos voskrese!" đoni po zarji doli z neba . . . „Voistinu voskrese!tt ♦♦) odsivlje se sreČno vesela zemlja . . . II. Kamenite stene — so se široko odprle . . . Nekoliko dolgih, dolgih let je prebila zaprta mej njimi, ne da bi viđela skozi zamazana okna tega ♦) Krist jo vstal. *♦) Istinito je vstal. svetUga sveta. Neuljudne učiteljice, kakor z mahom obrasli učitelji, večne knjige — in le malokdaj žarek v temi, — blesteča, poetička micel, živa beseda, — vsltd katere je vztrepetalo knkor ptica v kletki in mučno filadko bilo mlado srce . . . Neu'rudno delo, pripravljanje k nečemu, kar tam za temi kamnitimi atenami sije, blefiči in slepi. Dektica je rasla in se vzravnala. V glasu so se zašli šal i nervni zvoki, ka* kor da so v njej novidno napet« čarobne strune in, budeč jih, heie po njih fte nejasne želje, ne oživo-tvorjeue misli, nestrpno pričakovauje nekaj krasnega, srečnega, čudovitega, od česar nakiat postaja vse jasno ter življenje dobiva svoj zmisel in pomen. In sopet je ta april, stene so se odprle in svetio brezdno sveta je pred njo. Pogreznila se je vanj, srečna kakor ptičica, izletevSa iz kletke. O, kako je vse lepo okrog! Mlada duša še vso verjame. Ona ne pozna še tuge in kesanja. Njoj je le zrak, prostost, svetloba! , . • nHristos voskrese!tf jej đoni od povBod; ona čuti, da je uprav v njen* m srči ostal Bog radosti in jej v globini srca ru!govarja: „Voiatinu, voiatinu voskrese! ..." ! ih. Njeno srce je vendarle spalo, dasi so je vzbu-jalo nejasne Želje ... Ni ma de bila odkrita vtlika pozoriSčc Pri bođočih volitvah bode snova kanđi-diral za državni zbor. Njegovi privrženci na Dunaju mu že delajo pot S tem na me no m se je bil sklical že nemškonarodni shod, na katerem se ja obde-Ioval kršćanski protiaemitizem. Dr. Lueger je čutil nevarnost, ki mu preti, »ato je pa prišel na ta shod iii nenavadoo mirno zagovarjal svoje posto-pnnj". Vse to mu pa ni dosti pomagalo. Ko Selio« nerrr sam nas!opi v jolitiki, pa bod« konec slogi prntifleaiiiov. NemAki mcijonalci začeli bodo naj-cdloČnojSi boj proti krščanskim Brcijalistom in dr. Luegerju. Poslednji je pa prr>daleč zaš-il v kUnkalt^in, da bi mogel nastopiti kako drugo pot. To ga bode pripravilo pri prebivalstvu ob veljavo. DunaV.o pri'biva'fit.vo iii kimikilno. Dr. L'vger He 3» okle:iil nekatfrili klerikalnih krogov zaradi tega, ker npa, da mu h svojimi zvezami izposlujnjo po-trjfnjH za dnnajjkf-ca župana. Volitve na Španskom za zbornico se bulo kmalu vrnile. Vlada žh z v.s» rai silami dnluja na t >, da dobi voČino. Kar se tiče vtadn. ga vplivanja na vo'itvo, io p;i znajo na &panAera tako dobro, di bi 80 kak gdiški namestnik mog> 1 kaj od njih na učiti. \T pokrajini Almnria no občinaki zastopi bili skoro vsi v opozicijskih rokah, ker ho b.li voljeni r čuđijo, Uiijti ho že jih tako vujeni, da mislijo, da brez i'gu \olitvo iiiro mo^oče. Glede nepravilnih vo'itev Španija š» Ugarsko pr-kasa. Na Siciliji j« bilo veliko vhsi-Ijh ziradi po-mi!cJ;Vrja puslanua i >h F- liceja. Nad 1000 dflaveev ga jh z godbami spretnljalo iz O itanie v Mtrssino in potom tu pnrniku v R>£gio. V Mašini je pri nje- | govem prihodu b'.lo vae prebivalut vo ua nogali. Di Felice je pr^bivaldtvo opotninj.tl v navđusenih bezdan k slt.gi. Č' tuđi je deži-vaio, vendar je bilo polno lj« lij okrog tega ljudskoga tribuna. Ko ae je jnijal p:) žnl»-zuici eo od \hA\ krajev drli krntiju in delavci k železn ci pozdravljati narodnoga mu-Četi,ka. OJ GanbaMija Ah ni bilo tiko naviluAetinga vzprfjema na tSciliji. V dtanji j* ćelo bila raz svetljava VUdi ti itogndki nino mč prav po volji, ker at daj vidi4 da bi 1)^ Felk-eju u'i bila noben* težava zanetiti iiRtajo. JSocijalizMOj j« na Siciliji ae že moćno utrdtl. Tnoau je Hev«-(Ja kriva v» lika bed t uu S c'liji. Ctf hočo nova italijaa^kA vlaJa ocivruiti Hfviirnnst socija) -/ina, mora najpopiej »kb^ti za *boljšanjft gospodii;*k»-f,'t slanja, ne pa iskati vojne sla\f> i»d jifnfik h iMiHČrtwal). Slovensko Sukolstvo. Sokolstva naloga, suier, cilj in sredstvo. (l'rodavnl tajnik V. Muru i k na I. joiv-fixn v novi telo-vailtuci )jiil>!j;iuskp«a „Sokolu".) Hratje! H.*ći smemo: Trajna it;tvthi«enofit. in I p« žrtvovaloost, odloćiicst, pod.zptnnst, dnUvnont in vzlrajnost: ho l.tHtnonti, kat«nh Sluvem.-i tiinrim >. Slovenec hitro vzplamti, kakor se vnama naglo šaha trska, ki pa tadi urno gori in kmalu agitsne. n Narodna elavnost" : Gođba igra, pevci pojo, govorniki govore navdušene govore; obrazi žare, srca plamte, kozarci zvene, „živio", „slava" ... — Slovenec je pri tej priliki prepričan, da je zmožen žrtvovati za domovino vae, svoje življenje, svoje premoženje. Ako si pameten, pojdi s krožnikom okolo in lepo vsoto nabert'š Obljub pa nikar ne nahiraj. V tej goreči navduš-nosti je obljubil že marsikdo za narodna podjetja izdatue prispevke. Cez dva dni sporu ni ga tega, pokaže ti vrata : trska je izgorela, navduSenoat je pepel. Slovenec je vedno polu dobrih sklepov. Loti se tuđi sem pa tje katenkrat većjega dela. Pokaži se najmanjsa ov>ra, vae ti popusti m Jelo zaspi. Dežela slovenska je đuzela dobrih nad. Ozka mudnna na črnem, z gostirni, debeliuii oblaki pre-prežem-m nebu — že upije vse: Vremena Slovencem «e jasne! Majhen oblaćek pod to modrino, vae ob-upuje, stoka, joka in — drži križem roke. Slovenec, poiitič'-ii astronom, stoji in glfdii, ledaj su pokaže zop« t kak.i nova zvezdica, dx obesi nanjo hitio ne kaj le[)ih n \d. Vgnnzdilo 8(i je pa zadnja leta mej nas še nekaj hujdpgri, nego je ta neodločn'»Kt, nwdel'-ivnoHt. llipidno hh razAirja in pridnbiva zii]»*rom veii pri-vržcncev narodni pesimizem. So Ijudje, ki mialijo, da sloveimki narod tiima priliodnosti. 81o-vunct'V n^s je m-ki premalo, d.i bi nioyli dolgo ob-stajati. Tem ni tnj pa v takili laznntrah, ko nas na severu in jugu, vzhodu in zahodu pritiskajo kruti hov razni ki, ki se ne bojujejo z moč^m, ampr hudnost ima le takrat, ako ga uhranimo zdra-vega in njoJnt'^a, ako mu uo'pimo ueumorno dn lavnost, ako vzbndimo v Slo. huc li pravo navdu-RHnost za narod, ako prež^nemo mhtčnost, ako za-tr»?uio v naši tnteiigeuci vs^-stran .ko an razairjajoči narodni ppHimizern, ki jo odvraća od narodnoga dela, | in iegar žalo^tna poslndica y* ta, da vidimo v od- | borili malmiH v.seh društ^v ravno tište može, malo p«.ieico, ki »kuro obuemtga pod ogromnim d»-lom. Da j« vsestranska, n umorna, navdušena de lavunst jedini t)0K°J za obitan«k majhnih narodov in radi Ui%n narodni pfsiiuizem, ki duši vsak m-l'jdtn pojav in provzroča ter povtu'uje n*ul(la> nfnt, najfjtorši narodni greh, j« razj-isnil nesmrtni dr. Mi-io-lav Tyr.s v prvi štnvilki prve^a Iftnika po njem ustanovlj>n«-ga Jinta BSi»kolu (I. 1871.j. V uvodnem članku, najki'HHiujšeni. kar jih je izhIj iz njegovega ^erpsa — dr. Subeiuer ga imenuje pravi sokohki Hvangtdij — j*» obra/.ložil to in z ozirona na to So kolstvu postavi! n.ilo<_'o in cilj. Naj Vatn ob kn«t-ktjtn podam, kar jts pisal Tyrš pod nasiovom „Naž ukol, 8m*"r a cil." Vsa zgodovina atvarstva vob':e in človeštva p'isebej je v^i';ni „boj za ohstanek,a v kčit»rtfin pod-It-gne in izgine, kar je za življeuje negudno in v zapreko vs^imi, kar je zdravo in raočnn in krep-k'g'i življenja sjiosobno. Temu z>ikonu, zakonu n« izprosn<-mu, kakor je v.Hiik dru^i, ki vlnia v prirodi no jmdlegli pr«>d tinof: in (ihoj leti stvori naravitii, ko nišo vhč našli v nolagoma izpreineiijoiicm svetu p igojev za svoj olntoj Mnogobrojne vrste živalij in rastlin so izgimle r.iZ površje zomelj«ko in 8« umaknile novioi vr.^tam, ki »+> krepko razvijajo sedij, j pa pr>'i<|fjo v pviiiodnosti r.ivno tako iiihIoiih lire/ i slndu, kakor njih (»rednice. L'i [>o muzejih jih bodo ' inortbiti n.isi /anamci hranili in se čudili čulnim oblikam, kakor se čudimo mi onim praživalij ]n prarastlin Tema zakonu so pođvrženi ravno tako Jjudje, kajti todi človek je del občoe prirode. Njemu so podlegli narodi nekdaj najslavnejii, brž Uo so se posta ral i ta onemogli, zlHnili se in prepereli nišo mogli napredovati ve£. Premagani od novih, mlajših, krepkih narodnv so polagoma isginili! Egipt in Babilon je podvrgla Perzija, Perzijo Ma-cedonci, Grke Rimljani, in sara Rim. vladar svela, ee ni mogel usta vi ja ti navalom barbarstva, kakor hitro so postali Rimljani leni, mehkužni in bili le Se karikature svojih prednikov. To vse v dokaz, da nobena, tuđi najsijajm^u preteklost, ampak le zdrava in delavna sad; • nj ost zagotavlja narodom priho^nost, da nazadujejo narodi, kadar zastanejo, da u mi rajo pola^oma, da i,> gine, kar je zastarelo, kar nima već vreilnosti v življenju. Kajti le celota Ihži prirodi na srcu, n» deli. Radi tega pa odpravlja dele, ki so gmh in bi okužili celoto, kakor odsiranjamo gnilo jabulko od drugih, svežih, zdravih, da ne z;tćno gniti Se ta. Pogl^jmo zgodovino. Naj so ginili narodi po-lagoma ali nasilno, toliko je gotovo, da je VR'rld>>ri narod izgind le po lastni krivdi. Ravno tako hh na bojiščih ne odločuje osida narodov, ampak odloeiMi.t je žh pred bojem. Niti jeden narod, kar jih je bilo na svntu, ni i/umri čil in močen, vsuki je padel trohel, len in zantrnarjun. Tyrš posnema iz tuga dve reci in resnici dve; jodno Ht'ogo, drugu tolažljivo. Prva resnica je: Narodi, čim manjsiso, tem VHOJo delavnost morajo razviti, d< so in ostan^jo vzlic p člemu števila kori«tni in t^htni čleui cdovt'fitva. Čun m^njši ao, t>*m bo'j m.s imajo bngati za zdravi razvoj in napr^duk. Kajti pri inajhriem narodu nastane lažje in hitroj« pr» stanem, in gniloba se hitreje razšin po cel«m telnsu Pri vulkih narodih pa putrebuje to dilj ć;na, prudu t pronikne vhs narod in unići zdravo življenje. Druga resnica se glaai: Nobena mo6, nobena surova, materijalna sila sama na sebi ne uniči naroda, življenje nj«-govo j-dnetn življenju, | gotove posledice in mu uaiag* tole n tlogo : Pred vsem je S školstvo poklic.iiio, da obrani narod pri oni vsestrauski čilosti, ki tu- <1l narodom poginiti, pri oni stalni in svezi mo<'i, pri on«m zdravju tfilesnem, dnševnem iu n ra vs tveuem, ki ne dopu&ča nikake guilob«1, nobeneg^ sastanka, nobenfg,* n-izadnjaAl.va, t^^u „najgoršega, da, morilskpga zloćina narodu storju nega", kit kor pravi TyrS. Narod majhen in v takih okolnosti!), kakor smo m , more zadeti le dvojna osod■«. Ako jn n»'-delaven mora polagomd poginiti, ako pa hoć« životi, je neobhodna j)itreb*, da se odiikuje po energićm in viestranski delavnosti. „Treba je torej," pravi Tyrs proti takrat smo izvršili hvoio nalogo v narodnim življenju, I « takrat bo konec n a h i oi trudom. Kdor tn a n j lioi':e, je, kukor bi n« hotnl n i č. Ne vleci hh, n «go vzleti brate! Pasti ali d o h p h 111 Vse, ali n i 6!. .." wKainor ho drugi narodi ki niHf> bili u i k»1 ir v okovib, dospeli po srečnHJsi osodi pred nami, tam leži naš skupni cilj . . . Tu mt| vsa naša druatv.i [Jalje v pnlogi. tajnost, žvljenja. Samo to je slutila, da jo č.ika fte I d vna rt^itev nganke, brerkončno sr«:-na ljubez-n. Se je minila mrxla, fltroga zima, ko bo bila vsa čuvstva in mi«li te čudovito rauvivse se deklice k«kor v grobu ... li nakiau se jo zopet vrniU epomlal s svojim nživljajočim Sumom M slil bi kdo, iu so trombe nrhaugelov in |»od njimi ao se odprli tihi grobovi . . . „Ljubi«, donclo jej je (d povsod. „l/uhi" — v tem je v«e! Krotki Bog »pomladi ,» Bijal Ijuheren na zemlji, v rraku iu v ćlovoAkih •rcih. In kakor pokoreč se njenomu svetnma klicu, odpirali so se iznova popki, d;sa!e so cvetice, sre<"no eolre hliHČale v aveflih m'eb, nežna priznanja odle-gnla s^ c rairnih do t g» Rveč^nega dm* mtnic. Kakor plamen je gorelo njeno Brce, ia vse, k»r jo bilo do tedaj, zdelo se jrj jo pomilovalno, bledo, temno. M-slila je, ds v njrnrm srči je vzSlo neza-hajajoČH solnee, in spoznala j», eakaj paĆ živi in umira, znkHJ He raduj« jn bliSči priroda . . . „Hristos voskrenK!4 tlifi^Ii jo brez bt'sed klic druge sorodne du5o — in tropotaje v neznani mrzlici jo ju pr.ši-mio in z vstmi svojimi moemi mu je radoBtno odgovorila: „Vuitinu voakrt-Bo!* Mrtvec v rakvi se je prebudil in darovano mu ja bilo večno življenje . . . Za jeden trenutek tako Jjubeznt — se rado pripravlja in ubiv.i dolga leta. Ta. — v«e blagoslovi, urenniči I >n oživi . . . Vs* priroda je živ* la vkupe i njeno mislijo in sredi cvetic bi ne mogla odgovoriti — diiV< li one, ali je to U nki in nežm dub njuiega tbožanega srca , . . IV. In gloj, zopet spomlad s svojo toploto 'n ra dostjo, ztipet sr^čni jug pih* uaravjioat v mračno lice čmernegfi severa, in ono se muio po maletn jasni, sveteč se vab^čim smehljajem. V«^ < krog donf v hv;tluini molitvi — prebadivAe se vod*«, vrnivse se ptice, grom v podnebju in pListie fiesni na ecrulji. Ia ćelo cvetice, ki nimajo glasu in ocs^d, pgšiljajo nebu gostu kadilo. Njihov duh jo ono profinjen:h duše, oni mir iu ona sreća: BSlava tebi, Hože uuh, slavti tebi! ..." Ia oua je šla od doma — toda ne vec Hama. Kakor je njo nekdaj prvi dan, katerpga ne je spominjala, kot Ae prav malo d«klico privedla mnti v dušeČe carstvo krasuegA vrta, tako je pri-nesla ona eemkaj svojega dečka . . . ll!adni veter poljubuje razpihaje njegove kodre, sinje nebo se sveti v njpgovih široko odprttb čudovitih ooescih . .. Ona ve, dtt ta dan nntnne vedno v njegovom spo-minu. Prvi dan prebudivftega ae uma, prvi žarek, ki je padel v pokoj in mrak mladenčuve dude, In ne da bi se sraraovala svojih solz, ne du bi j'l» skudala skriti pred prisotnimi, naklonila we je k. drugi glavici in sasepetala svojemu dnretu : — Hristos voskreee, moja radost, Hristoe vo-Bkrese . . . — Kje? vpraSuje on, kakor ona nekdaj. — Povaod ... v teli prvih cveticah, v tepetu listja, v tvojem mal^m erčeci. Ia kakor v odgovor se jej v^aolo odzivlje bistro tekoči potok: — Voidtinu voskrese . . . v< Utluu voakreao..- V. Bili ao dobri in slabi čaši. Radost ae je me-nju vala s žalostjo, za srečo no sledile sestre: gorj«, bob ssrii. Popoluem n«pričakovano nastopila je startat! . . Se včeraj, adelo se jej je, bila je mlada, moči in nade polna ženska, a nukrat je padel prvi sneg OHivflosti na njeno glavo in nepričakuje* jo je obvela zima življenja s svojim hladom in dolgo-čanjem .... Njene oči ao ugasle. Srce je bilo počaaneje , bolj tiho je tekla kri po žilaii, cvet njeuih lic je odpadal, a v praih oo *• začeli škripati rfjavi ateiaji . . . Solnce, radostuo solnee mitoiti, skrivalo ae je ea megle. Megla §• je vzdigovala ii dua njunega sroa in prepregak vs« Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 78, (Inč 4. aprila 189f>. napno vse moči, tu naj si budo drugo dragema v izgled. Vender naj misli kdorkoli, karkoli, mi ne tajimo, da imamo neomahljivo prepričan je, da more Sokol-8tvo izmnil vseh najprvo donpeti tje, kamor je atner nas V8»b . . ." „Le zdrav narod ie tuđi nnrod sposoben ' braniti same^a Pfcbe. Orožje. v vsaki penti! Uredba vojaška! Stokrat, tisočkrat bodi tu rečeno. Toda pred vsein tuđi mladeniStvo in moštvo krnpko in g o d n o !" — — Si'ndHtvo v doHHgo sokotakega cilja, za vrsitvv njegovega vzvi»«nfg.i poganstva mora biti tako. d.i j potegne ves narod v narodno de.lo; da krepi telo, bistri duh, blaži Hrče, jaci znat-aj; da budi narodno zavest, saraozavest, pogura, energijo, odloćnosh; da vzbuja v narodu ljubezen do domovine, l|ubeznn do svobode, navduAenost, ne umetne navduSenoati, kakoršno poraja vino, in ki izhlapi z vinom vr d iz človeka, ampak pravo, trnjno navdaflHn««*", ki HpOBoblia moža. da dela, neumorno delti z a blaginjo, čaut, proapnh domovine. Va« tu l«RtiioHti temnljijo neposredno ali po-aredno na zavnnti la.stnn, tnl^Hne nil«, ki ojačuJM d»-HHvnt« moći, kfir duh in tnlo, d^Ia istoga organizma, 8ta v veflni zvhzi, V(»livata drug na drugoga. TyrS jrt izbral Sokolstvu za Rr^dstvo, h ka terim naj bi vršilo svojo nalogu, po kat-rnin n>tj bi doseglo avoj cdj, aiatemat čuo ure,eno tdovadbo, ki že od n»k ruši I« iz krutog t robstva, iz krvavih upori, v katrre ji li je okoval Napoleon Bonapartn. V tem času občn»'ga obupa se j« vzdignil Kriderik Ludovik Jabu m jul unta-tiavljati t,f lovadižča. Novo, doKi-daj nepoznato gibanje ko ja za> eto po neianki}) dnŽHlah, ki so i/.-med V8fh najbolj čutiln iieiiHiniljnno roko Najiola-onovo. RIladnuuM in možje ho piidno voltizirali pla-vali, skakali in (nlovadili na novih po Jahnu iztnnlj>-nih orodjih, drogu, hrndlji in le««n*rn konju. M )žj', ki 8O doHlej prezirali tHptano, od Neinunv za jnil^n s ra dobrovoljen pogled Napoleonov sramotno prod-jano domovino, 80 nvino, h tako vs^stransko omiko, s toliko množmo v«-l< umov v v.st h »trokali u m» tnushiih •n znanutveii b, kakor maloštevilni »tari (Irki. Ni kjer pa tuđi ni in ni bila telovadlia tako tosno spoje.ua z državnim untrojem, z vanm javnim i u ZHHf'bniui življenjem, knkor pri (irkdi. Čilo na nnmtmmt. je imela telovadba vpliv. Kdor opazuje umotvore grškfh kiparjev, gleda to ogromno mi.širje, te lepe, velike postave, in ob.'uduje to sornerje te-Ieanih ndov. mi«li «i nmbrž. «la je hotel nm-tn-k le pokaz-.ti, knkfif-ti bi bil idealno lep mož, di pa v ranici t.akih mož ni. Pač, dindanen ni t:ikili ko-renj;ikov, ^r.ški uuietniki ho jih pa dobili lahko na ntutnie pt> ^imnazij h in pile.struh. Tu so imeli mo-de.lov na izbero, najlep^a teleau, prosta vsake oblek^ — Grki ao telovadili popolnoma nagi — v n:ijr«iz-ličnHjših položajili. tu ho prolijevali krasno razvito miHnje in "jegi dnlovanj^. Skoro vhh grnk« države so imele zakon, po kat«-ri'in ni mo^el nikdo, kdor ni bil v telovadbi popolnoma izobiHŽen, uživiiti državljanakih pravio. Do tridesetega leta je bil vank Grk primoran vaditi ae v teleMnih vajah. Opnutil pa tega tuđi pozneje ni, telovadba, mu je postala sćasoma življenjska potreba- V velikih javnih igrah pa ho t«-kmovnli naj-boljsi t«-lovadci mej Heboj. Najverje. in Z'i Grkn v natodneni in politićnem ozirtinajvaziiHj.se ho hb pri reiale vaako četrto leto v Olimp ji pod imenom „Olimpjsko slavlje" ali „Olimpijske igre". Grški pijMnik l'irular jih v svojih navdiH^nih slavoapevih primerja v<' men. Olimpijske jgre so budile v Grkih narodno za-v^st. navdtiHt-no in požrtvovulno Ijube^^n do domovine. /:thteva!e so od t^km-ivaU;;; v^tr;«jn^ in malone ne'zcrpne mo'i in vz'8i*t čeških t» lovadcGV na sv^tovni razstavi v l*arizu odlikovanih a prvimi dobitki. O i ted4j ao se žuče li Fiancozi ž.vo zanimati za vse, kar je ctčko, in sk'emli prilično bratstvo a C'.hi. Bratjp, ako sa spomnite reSke narodno navđu-š>nonti in požrtvovanosti, podvzetnosti in vztraj-nost.t. ako pogledate čn^ko narodno diva dio, češko narodopiuno ra/.stavo, otMk> .šilnko družbo in njene atotis-iire, in su o/.wte pnt«ra n:i na§ B N-trodni dom14, na našo dražbo sv. Cirila ia Metoda, priznati mi morate, da srno mi še daleč za Cehi, da je naše ISokolstvo — naj rab; m najinelikejši izraz — slabo i/polnjevalo svojo natogo. Nuse Sokolovo se je popolnoma omejilo v svojem d*>lovanju na veselio« m izlete. Ti izleti, osobito oni ljubljanskoga „Sokola", so res mnogo pnma^itli k zavedu<>sti nasVgi nirmla. To.la a tem sa je izvr.šilšelo najmanjši del sokolske naloge. Ljubljanski Sokol stoji v družabnem uiiiu na prvem mestu mej vsemi slovenskim* druatvi, toda on ima danes samo 23 telovadcev. Pri nas telovadi vsak dvajseti ud, pri sokolskih druntvih mi Dunuju vaa k drugi! Sokol pranki je pod vodatvurn TyrŠHvim na svojili izlet ih korai&al po osern do d « v #• h ur na dan; nu lans'.{»'m vsHHokolnkein izletu v I'rai»i sw je teIovadilo dva in sicer ,'51 dramatirnih, 21) opernih in 8 operehuh. Pivdatavljale so se navlednje igre: „Pota življenja" (»ovit^t:«) jedenkrat; „Siroti" (aoviteta) dvakrat; „Pariški pot^puh" jed»uikrat; „Mlinar in u;fgova hi'i" dvakrat; „Hi/Jioiniki11 tnkrt: ,,V l>i)ojj;pnov*im sodu" jedenkrat; „Mukarali" (novi-t**ta) dvukral; rFromont mlaisi >n H-sler starejši1* juhnkraf; „Ijiul.ik XI." jelonkrvt; „Ugrabljene Sabinku1* dvakr.tt; Brat Martn (novitet;i) tnkrat; „H-vrek Audn«ju:-ku drf.ikriit; „Moj IVp'ek" (novi-t^ta) jtdenkrat; „M ttiin blagoslov" jedenkrat; „S;irinarieaa dvakrat; „Luaipacij V.tg.i'mnd" je-denkriit; „Precijoia" (novitrti) 'ivakrat; .Otelio4 (uovit*Ma) dvakr«+t; BK<;tnontu (noviteta) jeJenkrat. Opernih in op^retndi prrdstiiv je bil » skup.ij 37 in sicer so ne pn'»* na^l^duj^ op©r,j: „Trubadur1* petkrat; „Afnčanka" (novitehi p -tkrat; „Cavalleria matičara" jpdenkrat; „J.mko in Metka" (noviteta) pttkrat; rK;trmenu (novitet) Atinkrat; .Prodana nevtNta4 (r.kr.it ; „Faust." (novirtita) petkrut; „^a-ro^trelec" je-lt-nkr.it. njene misli. Kmalu je sneg uamedel tuđi njeno srce. I Iz^ubo za izgubo — kakor da je soverni veter ne-osmiljeno trgal z drovja mrtvo liHtj*i in je odnašal • ■ ■ dalttč, d<tč . . . S;imo no naproj, kakor pieje, t«nave5 nazaj v one čas«, v katere ni več povrnitve. Preživola je vse, kar je ljubila. Pred njunimi o^mi ■o umirali mož in otrooi — in zdelo se j«j jt>, d;i n« na pokopaliAči, ampak v njej sami sto je osamljeno otožni in molčeči krizi njihovih grobov. liudeč v Oolgih nočeh, ko se je oživljal apomin prošlosti *fog njenega vzglavja na mile, drago svojce, vrtili flo se le ti kakor metež okrog in vzdigovali se kot bole snežnice nad njo ter plakali . . . In ko je vse okrog odvrglo ledene okovi zime ter vstajalo k divljenju, Breci in blisču, govorila je samotna starka Po Btari navadi svojim sporni no m: , Hrietoa vo-8*rw8e!!!u In zdelo se jej je, da iz nestevilnih po-"ipozabljenih grobov jedva ulišno odmeva: „vlistinu »Oskrese! . .« VI. Prišel je tuđi njej čas ? . . Čemu naj bi Ae 2'vola. Saj je Že dovolj izkunila grenkobo osarolj«-Ocati, muko bolezni, tngo prevare, oštre bolečine »alosti, đovolj — da je življenje izgubilo sa njo VeB svoj čar. Smot«r vidnega sveta ne je razAtrjal I in izginjd v skrivnostnem, mietičuem brezdnu. Vlckta in vabila jo je k aehi večnost, in v njeni atraSni globo^ini si je že predbta\ljala divno zvezilje oživotvurjfine in uiesniteije vere, u panja in Ijubezni. Zima je mimlal Zunaj je posinjel iu tajal se sne^, toplo solnce je gielo utrujeno zemljo; v novi kra-soti se vzhujala jufranjji zarja in prvi spomladni piom se je od strani že aliSal. Hudeli so polni popki na drevesih. Undostni trepet je objemal grmovje, ki je vrplo s pebe belo zimsko pprje. Prva ptca je že naznamla ntbu in zemlji, da so je povrnila svoboda in Breča, a ona je ležala prikovana ko postelji po zadnji bolezni. Vi'asili se je izgubila in zdelo se jej je, da okrog že ni več pravi svet, ampak le vne, kar je izgubila in pokopala v življenju ljudje in čuvstva . . . Oni ho Be nsigibali k njej in govorili jej: „Knialu, trntlu". Tuknj 2e ni bila nikomur več potrebna. Življenje je Šio na stran, kakor voda vržo bilko na pusti breg. In ona je ležala, kakor ta bilka, tuja proatemu toku . . . Otrpnela bol v prsih. Roke in ncge so mrzle. Oči ae je že slabo raaločilo, na glavi so le z nasiljem po čas i bile žile. Mrzel pot je atopil na čelo ia na-nj bo se prilepali sivi kodri re.dkih lus. Zastarela juča ntumrjoče dude se je rušila dan za dnem. Njeni zapori in mreže so p«d iles in naposled je udarila ura, — to ju bil prvi topli fpomladni dan radostnpga aprila, — ko je ona široko oJprla že uezreč« oi^i in nakrat jo je vae osvetilo, ogrelo, vzdignilo in odnealo kakor polni potoki drugoga sveta . . . Potrto, omedlelo, onemoglo telo j« ležalo tu kuj . . . Duh je bil Se blizi ... V trepetu in poniznosti se je vzpenjala pred nečem in kakor da se je domislila prvega dne, katerrpa se j« spominjala v svoji daleki mladosti, zašepetala: Tllristos voskresu . . .a — Voiitinu voskrese ! zadonela jej je večnost v odgovor z mlijoni angeljskib glaso/. — Vi istinu voakrese 1 je gromelo od sveta k svetu, od vesolj-ncsti k vesoljnosti, od jedne većnosti k diugi . . . — Voistinu voskrege ! . . Iu ozrla ae je ter vse njeno življenje, z vsern zemaljskim trpljenjem in veseljem, zdelo se jej jo kukor zvezdica, ki jo padla nazaj in utopda se v temi . . . Ko so priAU strežniki k njej — ležala je mrzla brez ddianja Samo na bledem kot vosek tbrazu sijal je v nepreiniuoih otrpnelih crtah nmshlJHJ , . . Ni li bil tasmehljaj izraz ; „vofotinu voskrnno* od tega sveta? Opereti sta se uprizorili le đve: „Mam'zeile Nitouche" se je pela fiestkraf, „Deset deklet, a za nobeno možaa (noviteta) pa dvakrat Novitet je bilo: dramatičnih V), opernih 4, operetoa 1. Opomniti je treba, da so se vs« opere pa tuđi nekatare drame morale vsled prememb v oaobju na novo studirati, vsled česar je studiranje Rtarih komadov trajalo tolika č;i9a, kakor studiranja novih, zlasti ker so morale pevake moči studirati svoje partije v ne tujiin jira alovenskem jeziku. Z opero srao bili v minoli sezoni jako zadovoljni. Naprtdek od predidočo sezone jo očiten. Novo angaževani člani so bili vaj toliko dobri, kakor prošnji, pa veliko marljivejši in vestnejii. Pred vsetni sta se odlikovala gospu. Šnvčikova in g. No Ili, stcber na Se opere in nj« najodlionejši <':lao. Tenorint, g. Purkrabek sicer ni jeden najholjsih tennriatov, ker nima sole, vender se nm mora priznati, da je dobra h la za glmialtšče, kntero za te-noiista ne more Bog ve kaj žitvovati. Kiko težko je dobiti tenorista, se vidi v Zagrebu, kjer vzlic ogromi subvenciji ni majo takega, kukršnn je naš Altist.inja gospe. Jungmanova so je, izkmula krt izborna igraika a utAolana pevkH, sicer pa bi sudili, da bi pn nas bolj putrebovuli mezzo sopranistinje, ne^o altistinje. Basist g. Vadile k je tuđi letos ustrezal v.sem zahfevam, katere »ino staviti opravi-čen>. On je. jhko dobtr pevec, ima moćan, četudi nekoliko nirov glas iti igra vsako ulogo dobro, č«-tndi prejednolično. Glede mnakpga zbora bi bilo ieleti, da ae. pridi.bi vsaj m jeden tenonst, v žen sktmi zboru pa je itnk umio pevk in bode na vsak način treba dobiti vaaj ne kaj snpramstinj. Pri an-ga^evanju naj Dramatično društvo nikar ne prezre Lanbejcveua izreka: Dit* er.stn Pfiicht eine,* Fiauen-zimmers beim Tht-ater ist: nelimi za sein! L-tošnji operni renertoir je bi! jako raznovr sten. Pela He. je opera stare lašae sole „Trubadur*1, pela Ne je 8t»rej5ći i'n-.ncoska velika opera „Afri-Čanka*, novejša fruneoska opera ki je nekako nadijevanje utare laske A0I9, „Faust", pela se je moderna realistična opera „Karruen* in c«lo v VVannerjfveiu »logu zlož«-ni opera „Janko in Mutna". Vde predstave so bile — (*e jih ni kazila slučajna indiHjiozicija knkpga pevca — r-izmeromn jnko dobre, vs.ika \*. rjih je pričala, da je. kapelnik g, Benišek dober glasben:k ter veston in spreten duigent. Ubtmntvu, ki |<» c,p; 10 sploh dobro obska-Va!o, »ti najbolje ugajiln op« i „Tuinadur" i 11 w Faust", operi htare noln. Za inod-'rn • glasbo nima na.ie občin*tvo še pravt-gi razuznevanja in bode trt ba He vič let, predao b dn muzikalno toliko vzj;ojeno, da u* bode /.auimulo zu slng v gla^b*, za t-tranirttii'ni živelj v aktitdbi ltd. Zdaj se zinitna le z.i dej.injti opera in za posamične arij«; te so odlov ihiH za usoJo [uedstavIjauH opere. Kulturni vpiv na tuđi di> t>-jia, d\ ?.u-,i pr-Hoditi, pojeli kdo dobro ali ne, je.U glas njegov l«p in šolan ali ne. Pevec, ' ki satno kriči 1 «* opravi s^daj nič vc.d pri nas. Vse to jh lHpeli naSe op-re in koncertov „(jlasbHne Matioe."1 Ljr.bjan.i s wr se ni mesto, kjer bi «e glazba in perja tako negoviilo, kakor v Pragi ali na Diinaju iu pot do t|a je ne nei^merno dolg, na potu pa smo, in to nam daje postim, nadaljevati začeto d.lo. 0 drami se ne nodrtmo tako laskavo izraziti, kakor o operi, dasi je bil tuđi tu očiten napre.dek, N jvažtiej6i momf-nt ji», da anio ho povzpt li do kla-aićndi koa:adov. »Otelio4 je vi& k, kateri je doslpj do:»'gl.t diama, mimo nje^a, p» sta se Ae dve kli-sični i«rj H|>ravili na oder: „ Flizbnjniki" in težki a nehvaležni „K^tnont". To so bilo jedine svetle ti čk© v rep»*rtoirju ; v^s osrali repertoir je htl kvalitativno slab. Igre kakt r „S.roti" in „Brat Martin" so za nvdelj.sUe predstave dobre, lier m-deljnko ob-činstvo /ahteva Ijudik h iger, a kaj He je meor podalo? Nobena nova moderna drama, dve dobri Lutki („Maskarada", ki pa se je, slabo predstavljala, in „lJgrfibl;eue JSabink^"), ni bena nova veseloipra, pač pa *o ho privhklo na dan igre, ki-kor „Moj Pepček", „Materin blugosli-v", wfcJtaiinaricau iu „Prtcijoza", ijjr«, kataru na naA eder več ne sodijo. V kvalitativnem oziru želimo ti rej. naj ee za pri hcdr.jo »e/iono poHkrbi boljci reptrtoir. Drugi u-rok, da d ratu a ni uspevahi, je ta, da pr^dfctave v občo nišo bilo t;tko dobre, kukor so srnu zditevati. Tega pa je kriva jedino malomar nost nekaterih igralt'ov in pou'.unkanjo nmbicije. Nekateri gonpodje se mbni? uloge toliko ne nauče, da bi imeli jasen pojera o rjej. Na skuSnjo priha jajo, kadar se jim *di in izostajajo, kadar eo jim Ijub;. M^n la ni hilo v cpli aezeni ni jedne geae-ralne aUi. n^e, na kafero bi bili prišli vsi! Valed te iu: 1( :oarnosti se potrubuje za nastudiranje vaake igre kar po tri tedne. Inte-idanca je tem ljudem isroćena na milost in ni inilont. Da bi jih kazno-vala, o t< m hb govoriti ni. Pri mis je numreč za v*»ako stroko engaževana le jedna moć, ker jib već ni dobiti in tuđi ni moči plače vati, če pa ta jedna moč ođstopi, nastane največja zađrega. To se je videlo, ko je oboleU gospč. Terševa. Svetovali bi zategadelj, naj „Dram. draštvo* akuSa v«aj za naj-važnejše stroke pridobiti po dve moči, da bi even-tuvalno sa moglo nastopiti % vso odločnostjo. V taktb raemerab se ni čuditi, če je režiser g. Inemann imel jako težko ataliAče. Njega ne zadene no bena krivda, da predstave povprek nišo bile baS uzorne. Gospod Inemann je skoro v vseh predstavljanih igrah nsstoptl v glavnih ulogah in skoro vsako je moral na novo studirati in — kot Čnh — doslovno memorirati, kar g» je ogromno mnogo trada stalo. Danes je igral Jaga, jutri Fri zeta, oedaj Franca Moora, potem pa brata Martina. In vsako ulogo je rešil častoo, v vsaki se je od' likovah Mimo njega se je pokazala kot izvrstna in marljiva igraika gupč. Terđeva, s posebnim veseljem pa konstatujemo tuđi napredovanje g. Ve-rovšeka, kat«ri jb nadkrilil vsb domače sile in je aedaj poleg g. Inemanna najbolj^a moška moč našega gledalaca. M >ž ima talent in ambicijo, torej prva pogoja za napredovanje. Z gospč. Polakovo je pridobilo naSe gl^dalisče j»ko porabno raoč za nianjše operne partije in izvrstno «ubre)o, žal, da govori gospodična težko razumljivo, kar se mora oč tati tuđi gospč. Slavčevi ta gosp. Danilu. Sploli se pa mora priznati, da na Se moći le malo mpreduinjo. Tako dobro, kakor letos, so gospodje Dando, Urbančić, L lvšio itd., gospč. Slavčeva, gospa Drtndova igrali tuđi že lani in predlanskim. Riđi pnzijamo, da r.izmeroma prav dobro igrajo, vend«r ne tako dobro, kakor bi po svoji nadarjenosti nanuli in ne tako, kakor obt^instvo danes zihtev«. Občin stvo zabteva danes več nego lani in bo znhtevalo VHako leto več, dokler se bodo prirpjale le relativno m ne absolutno dobre predstave. Mordnv je t^h raz-mer kriva nekoliko tuđi kritika. Stroga kritika upliva dobro na igralce, zlaufi na nedomtšljave, upliva pa slabo na obimstvo. Trgati in mesar iti je Uhko, ali tako poročati, da se igrVcem no vzame veselje za dnlo in občinstvo ne odganja od gledališča, to je toliko težje, ker se uernška kritika z \ho mogočo silo pogaaJH zh nemške predstave ia jib kaje v neb»'8i, dasi se s slovenskimi ne morejo primerjati. Kulturni upliv dratne je bil v letošnji rezoni priratroma manjci nego v prejšnjih sezonah. Drama je uplivala na jezik in na konverzacijo občinstva in predstave klasičnih igsr so obudiln ob^no želji, uaj bi se opustile neslane igre, kakor „Materin blagoslov", „Precijoza" itd. iu naj bi se p^gostouaa prpintavljali dovršeni proizvodi dramatične literature To je sieer malo, a oekaj je veuder ia zadovoljni smo, da je drama polt g hiptie zabave ob-ćinst/a dosegla vsaj neknj trajntsjja. Č* posna „Dmtji. društvo" želj« občinitva, se bode pri izbiri n'pertoirja posebno oziralo na klasike. Končuje svoj pregled se nana adi potrebno orne,niti, da je nlovennko obSinstvo z veliko Ijubes-ntjo in požrtvovalnontjo podpiralo gierl-diSče. Predstave so bile povprek jako dobro ob skane, bane-fi'n« predstave (tcaterih si pa nikclar veČ ne žel ran), g> se dobro obnesle, iz kratka: ob-činutvo je veliko žrtvovalo za gledaliSče. Saj pa pa menda ni me>«ta v na^i državi, kjer hi obć nstvo gled^IiS e tako ljubilo, ko v Ljubljani. V Zigrebu, kjer je le j«dno gUnjalisč^, se je že primenlo, da je bilo pri premije.rah skoro prazno, to isto primerja se tuđi drugod, mala in siromašna Ljubljana pa vzdržuje dve gledali^Ći in ob« izha:ata h priineronia prav roajhno subvencijo. Dal Hag, da bi slovensko obrtništvo tuđi v pribodnj« tako podpiralo gledalište, kakor v minoli sezoni. Dnevne vesti, V Ljubljani, 4. aprila. — (Vesele velikono&ne praznike) želimo vspm svojim naročnikom in čitateljem, prijateljem in nasprotnikom. — (Potresna procesija) Ziobljubljena pro-crsija, ki se ima za vne prihodnje Ćane vršiti ob oblfetn r.i lanske potresne katastrofe, vrAil.i se, bode jutri popohidue ob 3. uri iz stolne cerkve h kapelici Matere Božje na Friškovcu poleg UJmata. Lani udeležilo 8e jo procesije v odvraitev potresa 20.000 ljudij. — (Habeant sua fata libelli!) Mej naSimi kleiik^ilci je mnogn takib, ki so svoj čas prinegali na liberalni evangelij. Vsi ti paradni civilisti, ki hodijo zdaj z nttšimi bojevitimi k»plani, vni ti Gregoriči, Papeži, ŠuHeršiči e compagnia bulla ao bili nekdaj nani pristaši in še dandanes ni njih klerikalizam vrnUn i>iHkavpgi oreha. Pa tuđi nekateri iz tistih duhovnih gospodov, ki se.daj igrajo večjo ali manjšo ulogo, so nek )č simpatizirali z nniim listom, mej njimi ćelo Andrej Kalan. Slučaj je nanesel, da nam je prisel v ruke droben zvezek, plod nelpgitimnega občevanja gospoda Andreja Kalana z muzo pesni-štva. Kalan je te svoje okome verze poslal svoj čas uredniku nSlovenskega Naroda", da jih objavi. Takrat se to ni zgodilo, ker so verzi tako slabi, kakor sedaj Kalanovi članki v „Slovencu14. Dan- > danes pa je Andrej Kalan mogočen gempod v naši deželi in zastopa naaore, kateri so ▼ dijametralnim nasprotja s nazori, katere je razvijal v rečen em zvezka peami. Da se spozna, kako je o naših poli, ticaih in literarnih rasmerah sodil bogoslovne Andrej I Kalan, priobčimo o priliki izvoti i« tište zbirke, I uverjeoi, da bode to na$e čitatelje zanimalo. I — (Ponk krdSanskega nauka na mestnih ljadskih solah r Ljubljani) Do^lej hq je z;^H|0 velikotedansko ragljanje vselej na veliki četrtek letos pa izjemoma ža v sredo zvečer. Ta večor j» namreč zaragljal znani gospod Andrej Kalan 7 občinskem sveta, v katerem sedi po milosti narodna stranke od lanskega leta, od katerega pa se mu boda najbrž v kratkem posloviti. Andrej Kalan je priznati kot najznamenitejši zavijaČ klerikalne stranke, u me v na je torej, da je tuđi glede pouka krSčaaskega nauka na mestnih ljudskih šolah zavijal po svoji stari metodi. Povod Kalanovemu govora je dalo n.-tfa očitanje, da se v mestnih nemških šolah otroci nvtl-tretirajo z nemškim katekizmom in to po škof)vi krivdi. Na8e očitanje je bilo poviem osnovano in ostanemo pri tem, kar smo povedali. Ko bi Ahuf ne hotel, da se slovenski otroci maltretirajo z n«m-škim katekizmom, bi sploh nobenerau svojih duhuV-nikov ne dovolil, da poučuje na takdi Solali, kodr>r se slovenski otroci ne poučujejo v slovenskem in-ziku, na šolah, v katere se vzprejemajo učnnga j^> jezika nevešči otroci. To je v njegovi moči, to je zgolj in jedino od njega odvisno, ali ker mu ja prav, da se otroci z nemškim katekizmom trpin'ji — saj je svoj čas ćelo v nunski -soli povBem na novo uvel nemSki kršćanski nauk—za to nestori nič. V dokaz, kako je škofu pri are i slovensko po* učevanje krnčanskega nauka, je An hej Kalan navede! dve prošnji, kateri je Sltofijntvo vložilo pri meatnem šolskein svetu. V teh pro^njah so je •/.*-htevalo, naj bi se za učeuke na nem^tci dekliMu I soli, ki ne umejo nemškega jezika, določila posebna I ura za pouk krščanskega nauka v matemem jeziku. Mestni šolski svet je ustregel tej prošnji, kotktr je bilo v njegovi moči, to je, dovolil jo za, pouk v krščanskem nauku še jedno uro, kikor se je z\-htevalo, več pa tuđi storiti ni mogel. Ućnega j"-zika na nemških mestnih šolah ne more me\stni šoliki svet preminjati, te oblasti nima. Mesto je prisiljeno vzdrževati nemske Ijulske š.>le, zavole, v katerih se vsi predmeti uče samov nemšknin jeziku, ter tega ne mora premeniti, dokler je za tako solo dovolj učencev. Gospod Andrej Kalan, poglejt,« samo v Gorico! Tam se lahko infurmujnte, knko daleč šega moč mestnega bolskoga sv^ta, tam l^hko spoznate, kako nedostojen je vaš napad na me.stni bolski svet. Ta ne more prav nič storiti, puč pa bi lahko dosti storil dr. M;ssia in sploh duhovskim, Ž-il, da prav nič ne stoti. V raestmh neuaškili solah je mnogo slovenskih otrok, največ taci li, katerili roditelji nišo poučeni o ljubljanskih šolskdi numera h, ali pa so bili zapetjani, da poS iljajo svoja otroke v te sole. Duhovščina ima mnogokrat priliko, da pouči te vrste ljudi, a še nikdar nismo ouli, da bi Be bilo kaj zgodilo, in če 80 nem nanj tuđi kriv da, da so se nemške Sole v zadnjih l«tih tako zelo razširile. V pnjSnjem deželnem odboru sta škofovemu komandu ponizno uklanjaj*) i su gospoda iMela in dr. Papež dovoljevala za vnako od dež. šolsko.ga sveta zihtevano raz^irjenje nern-ških Aol potrebno svoto, in v deželnem ftolskein svetu je s potnočjo škofovega zastopnika Klclu-tiirja prodrl vsak tak predlog. Ko bi itnal škof kaj sr^a za slovensko mladino, bi bil Dftteli, Papoiu in Klofutarju dal druge instrukcije, in le vsled pritiska slovenskih otrok potrebno razširjenje bi a» nikdar ne bilo zgodilo. Vsa krivda pada torej n» škofa kot dejanjskega in abaolutnega voditelja klerikalne stranke. Vsled teh neznosnih razmer j« prišel mestni šolaki svet do prepričanja, da je mogoče slovenske otroke odvrniti od uemških šol Harno na ta način, da se zahteva, naj so otrooi resni^«0 in izključno poučujejo v nemškem jezika. Zduj <>• Priloga „Slovenskoma Narodu" St. 78, dnć 4. aprila 18%. slovenski otroci poučujejo v neki mehanici; v prvih razredih je učnt jezik prav za prav le slovenski; otrokom se ševe samo nemšČina utepa. Ce bo pouk koi ođ začetka samo nemaki, bođo starici Hpoznali razmere in otroke poslali v slovenske Sole. Morda bode res le na ta način kaj doseći, zakaj na po-moč klerikalcev ni računati, tem je vse prej v mislih, nego korist na rodova. — (Koncert „Glasbene Matice",) v kn terena naatopijo dam« ▼ narodni »oii in se ima ponoviti prograa I. dunajaka^a koncerta, bo v t o r e k, dna 14. aprila, k«r ima v sobo to 11. dramatično otobje slovenskoga gleđaliSča svojo b«Hpfico. — (TeloTadba v novi telovadnici „ljub-ljanskega Sokola") sa ntegn« prav iivahno razviti po Velikonočmh pr»xnikib, po ie prijnvljenem telovadaea« redn. ČMane „Sokola" ljubljanskoga in tndi drag« „Sokole** opozarjamo ua danaanji članek o nokolatvn, ki ga pr javljamo na drngem menta. Naj bi ga vai Sokoli prav pazno čitali in ne (adi ravnali po nj«m. Vsako s r e d o posebno, naj prav pridno obiakujejo proste vaje t novi telovadnici. — (Mostili nasadi.) Da »e v izradnum položaja, t katerem ne nabaja M«daj nafte mesto, ne more »nogo ntoriti za olcpAavo rabata, je um*vno. jMestni nasadi v Ti toli, ta kras naftega ineata, pa se bodo vender nekoliko razorili. Ob novi TržaAki cesti, ki je že, pontalo priljubljeno SetaliAče Ljub-Ijančanom, zasadila ae je zadnje dni nova vrsta brestov in tako dobiroo Um v kratkih letih lepo in senčnnto eprebajališče. Park, ki je projektovan na travniku nasproti BNarodn«mu domu", se letos sicer A« ne more zasaditi, k«r stoji na njem Ae ćela vrsta barak, pač pa 8« boda že Utos primarno zasadilo ono zernljiSće ob TržaAki centi, ki leži mej Kolizejskimi uli čami in Marije Tfrezij« cesto. Dotična dela bo se že pričala. Tuđi okolica .Narod nega doma" se bode primarno okraaiU in zasadila. Ob Pranca Josipa cesti zasadilo ne je drevje tuđi pred gledaliAćena ter je tako izginila praznota, ki je neprijetno dimila oko. Za vsa ta olepftevalna dela postavljen je ▼ roestni proračun znesek 4.400 gld. — (Nasadi na zemljiači nove deželne bolnice.) Pretekla dai nasadilo s« je na aemljisči nove de& bolnice okrog posameznih oddelkor raznih rastlin, osobito nladih sna reci c in koatasjev. Ob potih, ki veŽejo posameina oddelke, zasadili so ae mladi ko-stanji v podobi dravoredov. Tuđi ob potn sunaj lesene ograje, t. j. ob Ljubljtvnici, zasadila se je pri-čenfii pri og)u vojaAuice notri doli do ogla naeproti prisilni delavnici, ćela vrata mladih kostaajev. Vsa ta dela izvršila ao ne po prisiljencih. — (Nov fotografski atelje.) Opoiarjaaio nade čitatelj« na današnje oinauilu domaćina g, Davori na Rov ie ka, o katerega res izborno izvedenih fotografi]«h smo že nekaterekrati imali priliko govoriti v nadam listu. Ker je g. R o v i • k pole g tega, da je utnetoik v svoji stroki, tuđi vri narod-ĐJak, ga prav toplo priporočamo slovenskemn ob-fcinetvu. Svoji k svojim ! — (Obrtno gibanje ▼ Izubijani) Meseca marca letos pričeli ao v Ljubljani izvrAevati obrt in sicer: Florjančič Janez, Karloveka cesta štev. 8, čnvljaraki obrt; Đolenc Helena, sv. Martina cesta Stev. 81, prodajo živil ; Škarjevec Katarina, Dunajnka cesta fttev. 7, prodajo jeđil, kuhano kave in čaja; Sivec Jože, Ritmku cesta štev. 19, mizaraki obrt; Mndved Marija, branjarijo; Uuh Franc, Cesta na loko fitev. 3T), mizaraki obrt; Marinič UrSula, svetoga Petra cesta štev. 2G, branjarijo ; Hriiu Teodor, iJunajika cesta Štev. 23, trgovsko agenturo; Tome llršula, Florijanske ulico Atev. li», branjarijo; Par-kttlj Ivana, Cesta na loko štev. L5, trgovino h pivom v stekkmicith; Klopuić Jakob, Florijanske ulice Atv. 24, 8tarinar«ki obrt; rlavptnmn Fran^iska, TriaSka t^Hta *t»v. 27, prodajo jedil ; Tili Kozu, Kongresni trg stev. 13, izdelovanje Hodovire. — Odpoveilali, oži-roma faktično opuntil ho pa svoj obrt in nicer: Uobrav^c Ivana, branjarijo ; Mozetič Anton, menarnki °brt; Zargi Ignacij, branjarijo; Fischer Gustav, iz-delovanje sodovice. — (Mestna policija ljubljanska) uretovala Je tekom meHeca marua 258 o««b in sicer : 132 za- r&di razgmjanja in kaljenja nočnega miru, 45 za- F{*di poFttopanja, 32 zaradi b^raćenja, 12 zaradi pi- Jauosti, 11 zaradi nameravaneg« izanljenja v Ame- I f'ko pred izpohijenjem vojažke dolžnosti, 10 zaradi I ^verzije, G zaradi tatvine, 4 zuradi goljufije, 2 za- I r»di težke tnlesne poškodbe, 2 osebi bre^s stnno- I v»Hfiia in 1 zaradi žaljenja Njega Veličanstva. De- želnemu Bodifcču bilo je izročenih 21, za raeato dplfg. okrajnemn aodišču 21 aretovancev ; odgonnkim potom od pravilo se je iz Ljubljane 70 oseb, 3 pa se je boravek v Ljnbljani prepovedal. Tatvin ova-dilo se je 12, vrednoflt ukradenih »tvarij pa je zna-šala 98 gld. V petih slučajih prišlo ae je tatovom na aled. — (Aprilove vremenske šale) Vkljub vest nemu opasovanju in prerokovunju rasnih m«teoro ■ logov uganja menfic april v^nder svojo dale ia kaže, da nitna prav nič respekta pred znanontjo in nje zastopniki. Zdaj ne verao sigurno ali bod« letos Velikanoč zelena ali bela, mokra ali anba . . . Đurja na je ini, jugovzhodni veter na drugi strani križata drng druzegn, vender nadvla luje sadnja prognoza, ki se glasi: severosahodni vetrovi, deloma oblačno, temperatura nekoliko nizka; imeli bodemo torej vmider-le: suhe praznike! Pa naj bodo že mokri ali suhi, da bi lo bili veseli. — (Stavba gimnazijakega poslopja v Kranju) bh bo, kakor čujemo, pnOela izvrševati So tekom tega meneca. Komisijski ogled na stavbenem prostoru vrftil se j»> dne 20. marca t I. in izdalo se je že od pristojne oblasti stavbi'uo dovoljenjp na podlagi naćrtov, katere je izdelal stavbnni mojnter Viljem Tr<-o iz Ljubljane. J^blingerjnv^ga nacrta U'xno ministerstvo ni odi brilo. Stavbeni prostor ▼eljal je obćino nad 1;">.000 goldinarjev, leži na lepem kraju ob gorenjski državni cesti nasproti Frau Josipov^m drevoredu in ima krasen rHZgled na Savnko dolino in v goreojsko pogorje. Uimna-zijnko po«lopje bo dvonadstropno in bo imelo prostora za 10 učnih sob, za prostorno risulnico, veliko telovadn'co, za knjižnice, laboratorije, vrhu tega bo obspgalo stanovanje za ravnatelja, za hišnega oskrb-nika in za šolskega slugo. »Stavbeni atroSkt so pro-računjeni na 110 700 goldinarjev, in natečaj za prevzem te stavbe je razpisan do 18. aprila t. 1. Me^to kranjsko, katero ima prevzeti vse stavbene Btroške,, pokazalo je s vsprejetjem t«h stroskov v refunici veliko požrtvovalnost za splošno proeveto in kulturni napredak našega naroda in zlaati naše dežele, prepričani pa smo, da bodo meatu iz te po-žrtvovalnoati izvirale tuđi lokalne koristi v gmotnem oziru, da se bo povzdignila v meatu obrt in trgovina in Bploano blagostanje, tuko da velika svota, katero bo inesto potrošilo za te namene, ne bo veljala izgubljeno, ampak da bo koriatonosno na-ložena investicija kapitala. Glavni pogoj za to pa je, da bo gimnazijski zavod kot tak napredoval, in sedanje število učencev (nad 200 v 3 razred«h in jedni vsporednici) je porok lepemu bodočemu raz-cvitu tega zavoda, zlaati, Če bo vsak poklicani faktor vestno se brigal jedino le za vapešni razvoj gimnazija ter se ne utikal v politične stranka rake ngitacije, ki izpodkopujejo zaupanje učencev in njihovih starisev v nepristranako in pravično posto-panje dotične osebe tuđi v selskih zadevab. Mi iz srca želimo lepemu, pržrtvovalnemu in za napradek unetemu gor«njakemu mest^cu in njegovomu gimna-zijskemu zavodu najlepso prihodnoat. — (Promet na dolenjskih železnioah) je bil v pretfkkm mesecu zelo sivahen in ugoden. Napram prometu v mesecu marcu lanskega leta se jh tako osobai kot tovorni promet pomoožil. So vedno nengodaa pa je zveza za osobni promet na ljubljansko novomeaki progi teh Žaleanic, ki kliče tuđi zdaj po od po moči! — (Bolnioa uamiljenih bratov v Kandiji pri Novem meatu^ j« tako prenapolnjena, da se morajo ćelo na hodnikih poatavljati postelje. Kaknr znano, nameravajo uamiljeni bratje bolnico raeairiti. Dotični nacrti so se že odposlali dež. vladi v po trjenje; Če a# odobre, se začne se letos a zidanjem. — (Žumbereko vprašanje.) Zaetopetvi upravnih občin bočice in Kulj« sta podali brvat-skerrtu banu kot »ačasnemu upravitelju iumberftkega okr»ja spomenico, v katnri so dokazuje pripadnost t**p;a okraja k Hrvatski in se prosi, naj ne že refti državnopravna strai. tega vprafianja in dožene adru-žitev s Hrvatsko. „Obzor" prljavija to spomenico v celoti. — (Iz Saleske doline) se piša 1. aprila: Da je povsod, koder h« koplje premog, kolikor toliko smradu, ju znana r»»č. Smrdelo jo tuđi v naai ^iileAki dolini, toda tako, kakor smrdi nedaj že twlen dnij — kaj tiikega A« ni bilo! Lapp je bil prodal nekomu kmetu cei kup pre.inoga že pred par leti. Ker ^a pa tiati kmet «lo potovega obroka ni ugenil, zažgnli ho haje Lappnvi Ijudj.* sami tišti premog. In zduj se v.ili t'Hti dim, kakor gu vehtr suce, na vsn strani in razairja po vsej dolini, zhif*ti pa proti Velenju in proti Škalam tak n^znos^n smrad, da nas hoč« zaduAiti. Ćlovek se tu vprafla, ali smejo kupitalifti ž« res vae počenjati, kar sb jim ljubi V Ali ni n kake pomoči zoper taksno bogataAko oAab-nost? ŠaleAka dolina pa se bo poslej morala imenovati „smrdljiva dolinu" ? — (Nemška prismojenoet) Pamosnega po-slanca Dobermgga lia'ič „Fr^ie St.imin^n" se že od nekdaj rad z»ganja v nafio Mohorjevo dtuibo, največ iz zavisti, da se slovenski kmet tako lepo izohm zuje, dočim je nemski na Koronkem in gornjem Štajerakem se vpdoo tako nen/man, kakor je bil prrd uto leti. Zdaj je Dobernigg ćelo iztaknil, daje pri Mohorjevi družbi — 10 000 Nemcev, ćelo nekaj nemfiktb grofov in itipanov, žal, da ni povedal, kje jih je nasat. Drž. poBlanec, ki najde roej mohor-jani 10 000 Nemcov, bi ae pač moral izročiti ka-kemu psihiiatru. — (Napadi t Gorici.) La4ka pr«Airnost ne pozna nobene m^j«. ZUaj as primerjajo č«dalje po-gosteje napadi na Slovence; pred kratkim se je jednninn roka zlomila, te dni ho Inški lopovi nekega dečka s srpom napadi i. Teh žalostuih razmer je kriv policijski komisar, ker tm premalo briga za javno varnost, a pr«ve^ z» drugo reci na pr. za dopisovanje tržaškemu wMattinu*. — (Potr68 v Iiiburniji.) V noči od 28. na 29. marca čutitije bilo po kraj ih vztočne Intr« opetovani potres, zlaati m Voloskem, v Opatiji in v Kastvu. Pred potrenom ćuti je. bilo zamolklo pod-zemsko grnmenj«. — (Raspisane službe ) Na kranjski gimnaziji je ooMati službo veronćitelja za zdaj z letno plaČo 525 gld. in !K)0 pld. letae aktivitetne pri« klade in službo gimnazijakega učittilja za zerulje-pisje in zgodovino kot glavne predmete. Prošnje do 30. aprila službenim potom dei«ln?mu Aolskfmu svetu kranjskemn. — Na trirazrednici v Št. Ra-perta služba nadučitelja u 500 gld plače, 75 gld. funkcijske doklade in naturalnim stanovanjem. ProAnje do 1. mu.ja okrajnemu Aolakemu svetu v Krfckem. — S'nžba učitelja na jednorairednici pod Kumom s plačo IV. plačilnegu razreda n funkcijsko doKlado in prostim stanovaniem. Prošnjo do l.maja okrajnemu :k)lskemn u vetu v Krfikem. — Služba učiteljice na Atirirazrednici v iSfarem trgu z letno plačo .'SGO gld. Prodnje do 30. aprila okrajnemu solnkemn svetu v Lngatcu. — Služba učitelja na jpdnorazrednici v Lpsc»h s plačo IV. plačilnega razreda. Prošnje do 30. aprila na okrajni Aoleki svet v Hadovljici. * (Papež — najstarejSi katoliski skof) Iz severn« Amerike s« javlja, da je umri senior vsega katohfckegH episkopata ftkof Rihard Hnnrick. Ta je bil tako po starosti kukor po času od njflgovega imenovanja »njntarejAi katolički Akof. Sedaj jo pnpež L«»on XIII. najstorejsi skof, k«r je bil ie 1. 1843. imenovan nndAkofom damiiatnkim. * (Kritičen dan.) Znani Falb je preroknval, da bode 2i>. rnar»c „kntiren" dan prve vrste. Disi se to prerokovanje ni uresničilo v naših kraj ih, vender je bil ta dan zelo kritičen za mesto JSzat-mar na Og^rakein. Zjutraj j« b lo mrzlo in ne,pri-jazno. Pozneje se je nebo prevleklu z gostimi oblaki. in mej bliskanjem in grom-»njem usula se je proti večern gosta tora. Nevihta je trajala do 4. ure, na-slednj^ga dne pa s» je zopet ponovila. ToČa je napravila ogromno Škodo. * (Odlikovanje) Že 40 let ohstoječa, povsodi dobro znana tvrdka mineralnih voda Henrik Matoni bila je odlikovana s tein, da srne imeti na tvrdki in pečatili ceHarHkega orla. * (Vedno bolj se svet zanimah za Katlirei-nerjevo slad no kavo, zato je tovarna priredila po-dobo izvirnih zavojev, ki jo danes podamo v pri-logi ter na njo si. obi'inatvo A^ posnbej opozarjamo. * (Nezadovoljea pomilosdeneo.) Nedavno tega je dtinajsto nodt^ČH obaodilo kovaSkega po-močmka Ćrjaka, rodom Kranjcn, na »mrt, ker je na grozovit način umoril svojo Ijubimko. T« dni «a je Ćrjaku naznanilo, da ga je cestr pomilostil. Črak je bil kaj neugodno pr^oenečen in ja dal s krepkim i itrazi duAka svoji veliki nezadovoljnoeti, da ne bo poviAan na vtsala. * (Napadan urednik) Urednik peterburskega lista »Nede!]aJ |e mzkril nekega distriktnega idrav-nika Jedeaova sleparije, vsled česar je bil ta iz službe odpnAi'an. Te dni je prisel Jt-denov v redak-cjo rečenoga lista in je navzočnega urednika na-padel z revolverjHin tlrednik j« bil težko ranjen. * (Zgorela grajščina ) V Fraustadtn v pruski Sleziji je v grnjAt'-im gr Kvrilecki nasfal požar. Graj(«kega upravitelja deHetletna hčerka, nje guvtr-nanta in postrfžnica nišo mogle v«č iz grajftčine, ker 80 se bilo ž« podrle stopuice v dotičnem traktu. V obupnoHti so skočile pri oknu. Deklica je (^ble-žala mrtvH, na lici rasata guvernanta in post rožnica pa sta se tako pobili, da jima ni pomoči, * tNajnovejša. prorokinja ) V Paricu jo hfii nek^gn odvetnika Coiindnna obnd la velko senzacijo. I/i*po in imovito dekln spopade čanih katalektićno spnnje in takrnt su j'j po njem trditvi priknže arh-angnlj G^brijel t«r jei rnzkrije, prihodnjosr.. Dcklicn napovedu)P, da bo Frdncija kmalti zapletena v atraAno vojno. Francoski listi poročajo o t*j prero-kinji jako rosno. ,Tempu", sila resnoben in kakor kak urađen list, dolgnčasen rabteva, naj policija prepov« lepi prorokioji izviA^vanje nje pokliča, ker pr*več rarburja Ijuistvo, framanonski listi pa t.rde, da grqpodiiT:oe prorokinje ne obiekuje Hrh-angelj Gabrijei, nego kujigovodja neke sosedne trgovine. Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila iu Metoda! Dar lla: Družbi 8v. Cirila ia Metoda v Ljubljani 80 radnji tnlen pOHlalij Ye«ela družba v goetilni g. Josipu LVhHui)H t Žažunalmrku 1 gld. 10 kr.; g, Fr. 1'et^k v Ljubnom na Štaj<*r*keru 2 gld. 50 kr., katero ho dnrovjili g%.: nadučitelj Pet.«r Mudler, trgovec Frunc Pr .Katoličke TinkurtiH" v Ljub ljani, 4 gld. Vi«m blagottrčnim prijatnijem naše družbe veselo iilnlujo ! ftlagajnifitvo družbe h v. Cirila in Metoda. Uredništva naft«gn li Rta je posla 1: Za družbo «v. Cirila in Metoda: Gospod Anton Ko«, de,žt-in<>4odni «v»-toik v l'oateg«, 2 kroni za vMikouočne piruh«. Žtvio rodoljubni durov&lec in nj^gn nHtl^dniki! Drubtvu za zgradbo učiteljskoga konvikta v Ljubljani ja darovala ni. posojthnc* v C'ruoiulji 2 0 knm; gde. A. Mat ;tnovič, učituljica v Po-ntojini, jo n ubrala pri trimo^njih prijatnijih učiteljev 11 kron. V.iem darova lc«m He v imenu odbora nr.jto(d«j« zahvaljuje Jakob Dimni k, blagajnik. — Ljubljana, 3 aprila 18i>«> Dijaški kuhinji v Kranji bo v dobi od 15. avguita 1895 do danea razun radnih podpor nskov darovali p. n. gR. in dunip, uradi in družba: (Konfc.) Fami mlmin. Al. Star« iz Kove JJ gld.; župnik J. Ifizjan z Brdu \\ gld.; žnpanbtvu v Tržuu nnj trž-mi nabranih 11 gld. ;ld ; K. Florijan 4 gld.; ve«ela družba pri VtdHu na L;im1i (župnik M. Kljua iz Zg Ttihinja. župnik J. Zui»ane iz Motntka m drugi ])O učitelju Fr. Zor*»tu iz §m;trtna) 1*2 gld. 50 kr.; n^im^imvan iz Ljubn^ga 5 gld ; župnik Blaž Petrič \7. VeleHovega 1 gld.; npitnenovan vsled kazeuske pnravnavH po dr. Fr. Preveu ♦> pld.;^ župnik J. Molj iz Stranj ;") p\d. ; nadućitolj Johid Zirovnik iz Uorij mej občani nabranih i>70 kg krompirja; Josip Pogačnik iz Podnarta 10 gld.; župauski urid v Mnsntah 10 nld.; kanonik M L^b-tu iz Izubijane po dr. Pernatu !> nld ; lovnki klub v Kranju ka-z^n 1 v\<\.\ Malija Bobnar iz Ltihovic 50 kr.; sto-tnik Jurktivič nam^ntu venua na kruto prijatelju stotu i ku TomSičn .*) gld.; neimenovan ravnotuko'2 gld. 50 kr.; žapanotvo Kovor pri Tržiću 4 gld ; Gustav Pire iz Ljubljane 2 gld.; županstvo obt'ine hv. Križ pri Tržiču 4 gld.; po Josipu Žirovmku iz, Cl«) rij: Josip Verd^rber z Uh da 1 gld , Jernej Lm« iz Gorij f»0 kr., Turezija Stprl« iz Gotij 1 gld , Jakob Žuiucir iz Gorij 1 gld.; Fran iSajovic zbirko v »j«8ovi gontilni (JO kr.; profesor Novak 7 gld.; župui upravitelj Antoo Djlinar v Lučinah '2 gld.; MikH Jfgliti 2 gH.; Jož« K>ržić iz Tt-rboj nekaj fiiola iu krompirja ; Mavri! M-.yr 24 gid. b7 kr.; nb^rnftu iz Linb'jtn« 50 kr ; po gimnazijskeiu vodji Jos<;u Hubitdn: župnik Kljun v Tuhiuju iz HribarjHtfH zapu^rmn 5 gici žu[)nik AIj-iućh'; iz I)o-brav« 5 «ld , nadm'ritelj KrtK^lj iz Tržu'a iJ gld., iiriU'1] Avpcr iz lidlunmkH H-le 4 gld. ; kaplan J. MiilKr pri M. I) v l'olji 3 gld ; tatokiHt pri M^yrju f)0 kr ; durakiHt.i |>ri Mrtyrju 50 kr.; člaiii ceatn^ga odbora okraja kranjskoga po Vinko Majdiui (J gld.; odbor za trgovnki plesni vt-nč* k prnbitnk Hl gld. 80 kr.; Cir 1 Pire od dohićka pri taroku 50 kr., odborniki obćine Smledmk po župnika Jttmtzu Karlinu 10 gld. 70 kr.; Karol Florinn 5 gld; oh-(ina 8ml>dnik po županu Antonu Uurgerju 15 gld.; po notarju V. Globoćniku: d«;i. posl. dr. Ivan Tav-čnr ;J0 gld. in Jauko K-inink 5 glJ.; po Ivanu Hakovecu nnraenovHii 5 ^ld ; SlovaiN-k piskrovez in c j;anka pri cuitHkaraili v Kranji imbranili J3 gld. 4G kr.; godba iz Kameruna ravnotam uubranili 2 gld (Hi kr ; U''itfilj Avner iz UohuiMk« BmIh 2 gl. Pnter BlitjTj^vi gonti ob intfg* gt.du 8 gld ; župnik Rhiuovž iz Poljitn 10 gld. ; župnik J. Tavč.ir v LnA.th pri TrŽn'ii ;j gld ; tiekdj, za katnrt'ga je neki drugi „Hitn^ž" plaotl vuid 1 gld. 2U kr ; deželni odbor vojvodine krajtinkH 100 gld.; prof. Anton ytiit< t 00 kr.; nadzornik A. /umer (iO kr. ; po Ljudimli I) ilcnzevi ga. H(u:h*>r fltar. iz Ljuhl.aiiH 5 gld.; Mayrj(*v« omiziu prubitek znirk« za teU gram „GlaMbt'ni Matici" na I)una] 'A gld. 53 kr.; kanouik dr, M. LnbHn iz Ljubljanu 5 gld ; obrinski za«top niHnU Kranj 1O0 g d. — Zihvuljtijoo ne vsnm da-rovaU-ljflm ž«luno, da bi na^ i obilo noMnfinov*tlcnv. V Kranji dne iJl. marca 1K<)(» Odbor Književnost. — „Ljubljanski Zvon" prinuna v 4. zvezku na«!winjo vm-lnno: 1 A. A^kere: JSkaU v iSuvim. •J. Ivan 8rtv>ljev: Sultanova Hnndt*1«. Ruaiaoca. H. Kr»n CiovHkrti: V krvi (Dilj«j 4 Ctnuen: J*tici. 5. iirmlti: IManiiiHUi tvt't 6 Fripiioliii Ktvriti: Zaa-mciiiti SSIovmiei. 7. "f Pn-u^n^foid: N:ui uaiiia cve-toi'i ko.stniij. 8 l'avlttm PMJkova: DtiSu^ borbe. (D.ilje.) i» Marijan iSnvn': .fciocijftlint!" (Konti:.) \O Di*. Smion Šubic: KiaiPii-in dež. 11. Simon Hut'tr: C ir grad. (K pUdul.A^n ; l)v/n knmwrtn ^(Jlutr'bMnn M.l ticfi" ; pVfltiijonj« KrtHtuuuvo" ; liuuii'ić K'.'jj^nij. Đunaj 4. aprila. Čisteg* dobička pri obeh koocertih „Glasbene Matice" je bilo 1202 gld. Dun&jski siromaki dobć 600 gld., društvo rndečega križa 250 gld. resi Ino društvo 250 gld., ostanek p& bc razdeli mej ljudske kuhinje. Dunaj 4. aprila. Cesar je dovolil raz-pisati deset potovalnih stipendij po 300 gld. t& profesorje zemljepisja ia naravoslovja. Prošnje je vložiti do 1G. maja. Dunaj 4. aprila. Listi javljrtjo, da je Edison a^stavil aparat, 8 katerim je mo^i z uporabo llotitgenovih žarkov človeško telo narediti tako proEorno, da zamore zdravnik takoj napraviti natanftno dijagnozo. Dunaj 4. aprila. Mej StrajkujoČimi ga-silci je nastat razpor. Večiua gasilcev je pro-eilu, naj se zopet vzprejme v službo. Rim 4. aprila. Uradno se rarglaša, da bo Abesiuci v bitki pri Aduvi u jeli 4055 laških vojakov, 200 podčastnikov, 254 višjih iu nižjih častnikov in 2 generala. Pariz 4. aprila. Senat je veprejel ino-cijo, s katero se izrrk'\ Bourgoisoverau mini-sterstvu nezaupanje. Vsled tega je nastal osttT konlliUt uiej senatom in poslansko zbornico. Ministerstvo ]e sklenilo, da vzlic dobljeni ne-zuupnici ne demisijonira. Bourgeois je po več ur trtijajočem posvetoranju popolnoma pridobil predsednika republike iu inu je le tega naj-krepkejša pod pora zago tovljena. Narodno-gospodarsK« stvari. — Meatna hranilnica v Radovljioi (Konec.) DobiiVk, ki g.i hranilince napravijo, u|torabljajo v kolikor ga ni treba reservirati za eventuvaln« iz-gubu v obuekortHtn« nameiiH, tako da priđe dobičwk od denarja, ki prid« cd prnbivalstva, in h kateremu toraj priNpm-a pr«-bivahtvo 8 tern, da denar daje, ali 8 t'-m da ga j^ralje, zopet prnbivalatvu v korint. In obćini bh tako otnogoči marMikaj, kar bi j> bilo Ricer nemogoče, ali pa le z obćutniui obdačenj^m davkoplaćevalcev mogoće. — V drugih kronovinah, osobito na čb-šk^m, na Nižje- in Gorenje-Avst.rij-nkem, na Štajerskern postalo so hraniimce prave niolzne krave občiu, pri nas na Kranjskim imeli Hm<> dos^daj namesto njih le ponojilnice, kot molzne krave dnluičarjev. — Će bh objMvljajo taki rac'unaki zakljućki, iz k^tnrib je razvidno, da i majo zadruž-niki poleg svojih 4 5°/đ obresti še 83 33% dividendi), tako da jim nese denar 87'8^°/0 potem se mora žfl«ti, da bi se ustanovilo nekoliko več hranilnic na KraujHkem, kataru bi v |>rvi vrnti uplivalo ua (o, da bi hp promet takih posojiluic om^jil. Nh imenujemo zavoda ! Sami bodo gospoilj^ poflo|ilnićarji Hn menda cutili zadft.*-! To pa naglašamo, di ni Radovljiska poHojilnica, katera si v tej zadnvt po-ntavlja one mejc, ki hh n^m zle potrebne poveod. PovHod naj bi pravila poMojiimcH doloćale inejo, do katere 8« urno dtditi dividendi*, in določaln dalje, da ue om tali dobiček, v kolikor ga ni treba rezervirati za morebitne izgube, mora ui>or.ibljHfi za ob čekoristnn namenu. Tega bi «e ne «mnlo prepuSćati dobri volji zatlružaikov ni v tem oziru naj bi tuđi ne bilo dovol|«no pravil |>rft". Denar je od tega nveta, božje kraljeHtvo pa ne ! 8 tem zaključimo z željo, da bi »loga, ki je povHod potrebni, hh tuđi v Iiadovljici naAla in da bi He ne iskalo lasu v juhi br«z potrebe. S Hklejiom o ustanovitvi hmnilnice hi je obriiiski z»Htxip iztekrl velike zanlug«*, katere bodo pr.iv cenit.i vedeli Aele potomci. Ti bodo obžalov.ili, da Be ta sklep ni že zdavnej storil, kitkor s« povsod, kj»r hranilnica ob-ntoji, iz ust putomeov tintih, ki ho ji num-biti na-Hprtitovati, HliSi: „Skoda *U ho ni ta zhvoJ kakih li U let piej ustanovil. Ziiiiid teg« ho pa pravo po godili obrinski zastopniki s hvojiui sklepom, h ka-teriui so prepreCili, d.i jim ne bodo potomci pozueje oiiitali, kar oni aeditj lahko očitajo svojim pred-nikom. ISebi je posiHvil ob^inski zarttop „monumentum atM« [mreniiiHu, usadil drevesce, katero bode Hedfr,i Ta gospod — dasi vsestransko kot izboren nlro-kovnjak piiznan — gotovo ne bode mogel zniagati VSB obnirne referate o stambenih zadrt vab, treba bodu tedaj, da ee Se jedna spretna t^hnična moč v me^tni zastop kandiduje. Izmej v I. in II. razredu leto.s iz. Hto[)ivsili g^. dr. vit. Blei\v«isa, inž. Hr^skega, pred.-«. Petričiča, dr. Tavčarja in vit. Zittererja ni nobeiiH^n, pri katerem bi voliloi vzrok imeli mu „eonailiam abeundi" dnti, kei* vsi ž« dolgo vrsto let vap-^uo v proapeh naAe Ljubljane rlnlujejo Ne proostaja nam torej nič družba, nei/o v III. razredu kaudidovali kakega g. inženorju. Č« sprejmete predlog gospo,Iit predgovornika — dontavil sem — potem seni prepričan, da homo ta mm čin Žh v kratkom ob-žalovali, ker izvoljeni gg. obrtniki tuđi pri najbolji volji ne bodo zmožni, take referate izdelovati. To in nič druzega govori I Bern jaz pri „jotir-fixnu ; ako je kdo kaj dru/.eg:» slišal, je znamenje, d;t me ni dobro razumel. Te moje, dobrohotno izrečene li«. sede potrdil je na to pri „jour lixii" tuđi navzori g. notar Uogola Menil sem, da je h tem pnjasnilom v-ia afr i končana, toda temu ni tHko. Uprav včer.vj inti'r-pelovan bil sem dvakrat, j« li res kandidujeni v mestni zbor? To pa radi tega, ker ae moje pri cbrtnem B!our Hxu" govorjene besede tako zasuk i vajo, k-nkor da bi jih govoril „pro domo sua* ■-nekako tako, kakor predntavlja|oč se kandidat. Kt-r ee je tedaj znoela moju malenkostna oseba v javnost spravljati, primoran sem tem potom va-ni gospodom vohlc-'in nagnan juti, da jaz doslej :■* niktlar inislil nineni, kandidaturo sprejeti in da li. jaz vnled izvanrednih svojih lntosnjih raztner (gradnja Jveh barak in skladišna) tekoče lt-to mestnn-zbornkeg^ iiiHiidata pod nob^nim pogojuui vaprejii ne mogel. V Ljubljani, dne 3. aprila 1800. T7~ilntor ^ola.rxaa.sixa.x3., obrtnik iti tr^ovec. •) Za Tsfbino tepa spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloi'-a r.Kktin Harodao cdr*Tllo. Tako se Htn» iineuovati hol<> t ut^Suiofe niiSii-p iu ži\<-e krepfujo^o, kot nmziUi dobro kimu .Moil-ovo francoxku t^anjn in •»!", katero He uplo&tio i uspi'&no poriililjii pri trganju \>o udih in pri drugih naslotik i prehlajeuia. Tena st^kli-nir.i 90 kr. Po po&tnem povzctji m,-poSilja to m«7.ilo vsak dan lekaruar A. MOIjIj, c in kr. dv<>un zalugatelj, na DUNAJ1, Tiu-hlauben i*. V znlogah \m «U-;■■ \\ je i/.rertio %tihtevati MOIjIj-ot preparat, zaznatnovan z vi; nostno 2iiaink'> in [»nlpisum. 2 (17'-<> ■ Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani r*z<{la4& nnilopni telovadni red: Tflovadbo pouAujejo iu nadzorujojo bratje j>roJ tcl'ivadci \ VKJcnci unajo pouk brozplačno. Odbor telov&dneg^a drufttva. „Sokol" Umrli mu v l'j|iift>IJtftii1: ;$. upnla: Fi-hiu- Slovfifc, jiu^»M(nik. in inosar, tU 1«; I'nljaiiKkft ct'Ht i At 4>, jetikii. meteore logično porobilo. •c CL < Ćait opu-Bovanja Sta-.iie iuelr» w mm. lain|)8-ralura T C Vetroti N«bo Moiritia V min. v 3 4. n V. Bvečcr 7. cjutraj M. popol. 7:t:» 5 7:kj g na 7G sr. seab. breafetr. HV. V«JTzll. skoro jas. del. jttsiio oblasnu 0" bt«duja »ft«raj6nja temperatura f)f>*, «* 18* uod »jr' malom. Dan rredmrt 1 (': 11 h Tcoretičen pouk od 8,—10. ure iith i ■ Pondeljek ------ —— Kodnu tfitivailhn '.a i .. .. , st*rej6c nrato fenkole Torek Redna teloviiilba od H.—10. ure evr^<" ! 1'roifct »»jn, kr«UnJ» in »reda kur*uu)« m v«» i«3-2) valna pijaca, v. preskušena pri kašlju, bolsznth na vratu, želodcu in mehurju. llenrik Maltom, (iicssliiihl Slntinu. ledenik (Eiskasten) ha* |»<» rviil |»r<»«|it, — Veii ne izve v gostilni »pri Štefanti", FrančišVanske ulice. C2i7l.»-i) Glasovir na prodaj V 14ri*cvitt«Ulli islU*;«li *t. IO v II. nml-tttr«»|»|it. Inti u« luliko vidi iu v*e natunrn^j« izse od 11. ure dopoludne do 3 ure popoludne. ■ ^]*'«> —;>% Xll.NU>])HtVO (211)1-1) z velikim zaslužkom tuđi 200 gld. na mcapc priporoča veliko t-ovttruiftko podiotj«* ra novo, rolo ceuono hitilo, poniluio tuđi Ka z-hc-ii« kupo- Opravljati so more nuli kot po4rat>ski (tpr»\tk od TSAcega v piod A. Ldikas, IPrag-a 1334 II. ^oatranski zaslužek lf>()—U0O \i\d ueitdno /& osolip Tt>eh poklienih Tisi, ki n« holn ptfuti u pio<]a)i\ iitkunito dofitljotub me«1*. — l'ouudh-i n% „Hanptstađtlsoh« *W«oh*«lst«bon-OeiellBobaft A«ll«r Jt Comp. Bađ*p«»tu. (l'.uT-1.») ^SMssVHHBBMI i'intnnii|<«ii i. iht* flMBSBEHSRGOV I>r. l^riilerlltit ljikit^l«'l-ti i Brezov biilzam. 2c aam iHHtlinski nok, ku trri \{-t* va Itrozo, ako se navrta nj« no tloblu, jo od puniinoka ritan k"t nnjizvrKtnejfl« lojnitilo, ? liko st* pa tu sok po prodpisu l) i/.umiU'lia pripravi kcini^nim '| potom kut hal/.iim, r.adolii pa i Cuil'.vit u^-iiiek. Ako hi> tmtnnđ.0 zvoOer * njim obrti/, ftli dru^i doli ju-lti, |4>č4j«» m* to drucl <■»•• uo-I mniuc luakiu«* «>«l pt»JH, Ui poHlttiif vnI.«1 Iokh o1«»«» t»«tlA 1» notu«. I Ta halram 7,f»lndi na «vln:i7.u nastalo j»nbo in ko- j 7.dvp pike tor nm daje ml:tdd«-I ljujc b«loto. HtifciMtKt i«i ft^rstoMt; tidutrani kaj nagi) I pp^c, žulavost, oyerce, nosno nidećir. Frfilrrlkn I^nj;^!-« BENZOE-miLO. I NajmiU'jftc in nujilobr-ulejnejSe milo, za koio I nalnSft priptiivljeno, 1 knniAil OO l*r. (1H-19— 6) I Dobiva u« v l.|iibl)mtl v 111». |»K Trnkrt««y*|» I lekarni in v v-eli \t'«*jih lfkarnuh. — l'ofitna naro- I i-ilii v/pri»jfnui \t. ličini, R»uuik}, X. C tr. gl»Bii ravnateljstvo a?sir^iri._Meiait Izvod iz voznega reda w-«J."'ir):vt;--Xii.iw(K;««> o£?. X. oDtto'or«, .T.43ii>H5 N«t>4oyiio va«i\]«u1 prtlu%i»J'il la KbBjaLnl «n«| mtm**tm> no • Odhod U LJnblJ«JO« Jul. kol.) Ah .1*. Mf( 0 »»»•»». ^o h*^ M««»»i *l»*f v Trjt*, Hoat.ibcl, U-iljRi«, O«-i«vo«, I*r»,a<««eVt«to, Rutino, 4»» CalaUin,! v Ail%w>o, L, Pr*RO, l/l^«ko, Dnmnj ▼!« AmjtuH*«, «W C Mrt ft) *n«4i. mHttf^J tcelant vlak t Jtotcy-J-, JfOTO noatu. O* 'i. t+ri I (i aUn. »j-i.tr.^ cMbnl vleh ▼ TrlU, Pnntabal, Acllnfc. O itjT*«, &Tt.iim*i*ntt.KtD, MKbbo, Di1 »»I, 4*t *jlf.^-al v fml««yr*d, Dan* 04 1J>. >v*-< 5-*to, E>>0flr)>l. 1V& 22. n«H «(> »in. *Tjw-*«*r»« utoknl »liui * T>bi», P«»Uoil, Roljuk t)ol*f«i, Iijukun, S«'i..ti»i, Dunftj. Ob 4. xri ffv^'.Klii.'J .Mutiel vlah v Trr.l*, »elj*jt r Oolovo«, TJuboo, <^e« »flUvlii.l t Bulrocrvi, I'««ad - OuHln, Sol! n> juiini, Iu«e.v*t, flr«(Btio, 'nirih, tHineio, P»rl», ■*>>«■, t>ja* i'.-"."»-*n Uu , ln«hl , Bci.ia-J«•;*»•, i".nuj, Mimjlua Taro, H«š, PrivatN)*« » .rn. ft**lav<> »ftru' Pr.itd', IJptku, Dnj?»J vi« AjmUimk. <>• 7. wr~1 HO <•»>«. tvomr «hW»ji1 Tlik * >C«««v1r, <»\* tifit«. H*oun toga ob uoilcljah in tiTiumlkih ob £. uiS Vtf tnirittU pepaludot •■otmi *Uk i tjOKOA-Blod Prihod V l^latoljMi* Uni. kol.) W9 S. Mrt n» Fri^n, rtnnc«rih vkroT, K*rlt>rlh t*>»v, M»»W», Mn.HJM «4»», *vpir4+utttf on«Hul Ti ah 9 !fu».*l- •'« ArtUitcri, Li^vikajf* Jr'.^a, fc'ni*i»oi-li« T.iroT, KrrU.fih «n;wT| U«bk, M»rijmit r«r-jr, ftiiolu, Fliiiojuri«, Kalucfinili*., l# m«*«ii<-ttw« cvisbsl -luk s Ii'ir.'.>, fijut-no, Ktltltutl«. Il:ljii.ha, (.kiovo«., rTHrn-.V. >»ri 4 «m4«*. ar«Mwvf ^:r.t», Ool«vnft, r>«i*>V»!jl», T.»'..-» Odhod ta Ljafcijaae [i'\ boi> '.'• ». uri l*fl n»»t». mf«M-». <.»« C. «^* .5« »U«, i^'Ktrm U ip.n-nlka .... -u, . It. m 10 a dor*tudi*t . „ (l/0ft-(0j t, «. ,, 00 ,, n**^r ,, ,, Oslajeua 4J>; ^iili britev, žepnih iu dnizih nožev, škarij za krojače, šivilje iu manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. Moške srajce najfineje narejene ovratnike, manšete, Uras najboljši fabrikat najnovejše kravate nogovicejopiće,perilOzaturiste 11. priporofia n»Joea«J« (*2i>r.4-.r.> Karol Recknagel. Izprehodne palice' jako Cnp, eleptRntno narej«»t in pri tem pa t« oeaejf kaleor drugod pnpuro^jt v »<»liki Isbirl PR. STAIVIPFEI- fiJ1^7) v Ljubljani, na Kongresnom (Tonhalle). do 300 goldinarjev na niesec l.hko znslutijo osohe *«ac.e^:\, stanu v *»»?h kra-iili gotovo liru kapitalu iu rir.ikt* k pruilnio z.fi-koniln tlovoljpiiih iiržavuiti pnpirjuv in srećk. — Pi)MuU)P pod rLeichtfir Vcnlicist14 iSiiilolf'u Motm4> 11» I»uiiu|u. <2i>i*i!—7) Na velikonočni ponedeljek dne 6. aprila v veliki (aiw) Začetok ob 3. uri. Vstopnina 20 kr. Otrcci pvosti. K inuotiohrojiiPinu ohttku u.jmlno val)i z voli Hpofitovatirni I. Pod najti<;oilm«jftim' p"i; >ii hlča u* najholj pro-metnein pr<'jttMru v Ljubljani v kutori kc iiiihnja tAo ul)i»kaiiii |ii>stilita ' «ist;ij:*| mViu ih l>r<) iiinctuft^ino. H. Lepa hlAa aredl aicsta, v. «l<»l>r.> ohiskano ^o-Btilno ter olirt'Mn vr--il. j»> zar;uli iiustalih okcjla^.iii vs etl bolezni na uriwl;*j. 111 Hiša z dobro renta.vracijo, ' , uro zunaj LjuMjaiip, pol»'j» žeU/.M ci« iu histnu postHjo, i)!ijl)>>lj priljubljen zlftni kraj, r. okoli IH orulov ?.vm\y% se pod najti^oiU nejSitni plaMnimi p^oji od la. Vei^ poixvi> si« v zavodu za pogrodovanjo pri prodaj ah posestev uv A. i£alln-a, ua Proaeruoveai trg-u, v Ljubljani. -JlsH —1) ', Na najnovijsi ni najlioljSi iiiii'.iti { [ iit«i«>t *•«<• V1M)4—10) ' > iv9 i * uniavlja lire/, vunkib liolećin toi opravlja plombo- ' [ Vit u (u i;i vi;«« mini«- opt-riM-ijo. ~ niif Ikolr^tur £ ustiut«-ujom živca < ; zobozdravnik A. Paichel ; ► pole^ ^uvljai'skoirii most vi, v KohKrievi hi&i, I. tiadbtr, ' r ' < Se li hočets bogato, hitro in gotovo oženiti?! putem Si* ( imutf n* nlila^*veiin koncpsijnnir.i.iu adiiiiiiibtiMrj't r.avoda „Cupido" v Budimpešti, VIII. Btzero;iy ulica 8. informaiTt1 strogu dieki'ottio pr- ti rot-iur-/.n.iii)lci. Najudlu'iicj&o zveze v vsi'h deželali. (J^gf" Zjpifinnili jp 5000 dani vsph narodnostij, mej njiuu sirotu z 20iMHM) gUi. a. v. ni zmnlji^kitn posestvoiu vrodtiim l"»O.O0i> ^\iui)>.i>t)jiMti loii.Oiiti ^lti, s tili'tniin priskrbljenim otrokum rt'Uf UI ujo na bt« vilinskoga tnujstra, m^euc rju, lekarnarja h)i ^dravnika \ef. »irot, na rol širo4 in vdov s prcmožoiijem 10, lfi, «*j(>. 80, I«H), in "2»?-, ki se ž«lc svojemu imutju pri-meriiu iiinoži'/.i z diistujtuiut me^.uii ra.'.inli btn.not in si-^nniili p .kl.cTV. ('Jl*.»i»~l> Latermanov drevored. Vrt zmešnjav veliki orijetitaiski I kateri je v vat-h velikih niHstih obujal pploSuo .senzacijo j« zi B^rtil«*K 4'Us tu i'ti^st uvijan In J«k VN11I4 «lu» «nl vc*liK«»iiti»ikiie iie-«UkIJ<- iia|)i-«\} 4Mlgn(. (M.i.!-n Najnizje cene. Moazi ir^sAfeM Kolodvorska restavracija t Ljubljani, Zaradi opuatitve gostilne prodam veliko zalogo (3171—2) tu- m mozemsM sampaujcev kakor tndi iruzili vin y solili in stetlenicah |io l»Ntnl nakupili crni. Tuđi te i>»*o <>«>nl vie kuhinjsko in stekleno posodje. kemiČno čisti higijenični kranjski liker \z planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvrževalno in ofcivajoč, fie «e kilo iioiifiodno, slabo i ti nev&ećiio pomuti, pospeŠuje prcbavljo-njc in se j»npom^a ko» vsakdanjii dij t t.ifcna. pijaca, /»jutnčpiio čisti izvlc^ok jt^ in ne ne sine primprjati z nobenim likčrjvm, ki«r d.ibrndo.no 111 zdravilno uplivu ter vse drnyo pioknfc;». Ta jedini domačl proizvod tu vrste hi «e moral povsodi popohm ceniti ni In ne sini'l uunjkati v nobeni bifii, v nobuiii icstavraciji in v noheui kavarni. 1'i-isttK'^a prodaju (1M7O—4f>) ZT- ZE^Zlai-ULer tt IE->j"U.t>lj3m.i. Zulioiiilo nn*ttrotiiit. I {imi) Ljudevit Borovnik (11) ! puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ne pripoi'o^.a v izdelnvanje %'*al4<»* ritini li puAelc I za lo*. ee in sliolcp po nninuVpjSih sistemih pod popol- 1 nim jamstvom. Tuđi pr«*«flelu|«t urare samokresnire, ! vzprejema vsakovrstna popratili* in jih točno in 1 dobro izvrSuje. Vne puške so na c. kr prsskuševalnici 1 in od mene preskušenc. — Hastrovanl coniki zaatonj. Pristen medicinski malaga po kemii 111 analizi prav dober, pristen malaga kot i/.borno krcpPalnu .siotUtvo za slabotne osob«, bol* nlke, rekonvalescente, otroka Itđ., proti krvorev-nOBtl lm Slabosti ±6lodoa }io-ebin> uspeSno ućmkujoć, dalje sherry, madeira, portvina, prist. franc. cognac itd. v ' , 111 •/» »iri^inal-aieklenirah in pod zakonito deponirano varstveno znamko veletrgovine u \wmih vioa Oštar Dniić&Co. 80 llobiV.ljo v Izubijani v lekarui g. Josipa Mayer-ja. Onombd ' ^'a 'no''Pu^0Jno prlstnost 111 dobroto nuSih " ' izvirtiih DHpidnitev jamčimo, £« iii-ajo zuma- fei'k, LiijiSulH in etiketa zttznau.ek na&«> firnu>: Veletrgovini* ih iiiuK4-ui*kt* vi uh Oib«r Duiltr A i'u. N.fte etiketu bo pod zakoni 1 im vartitvom in se najhtrožje uvari, da bo ne ponaicjajo. (1H7U—ii) Vsafe ST7-03 tiskar! Senzacijoneluo! Nova iznajdba! Ameriška tiskarna s pismenkami od kavčuka k kut ero napraviš adresne kiirte, cirkularjp, naznnnila VHake vrtite, tnnnerinuijo itd. hahko uporabljtinje in cenii naprava omo^n^ujeta vHakeimi, imeli kvojo ttskarno, kate rn faktična vrfdnont hi1 v vscli tr^ovHkih in obrtničkih krojili dobro obnose. One za popolno tinkarno z elegantnu pluŠ^inHBto kaseto, vi>Avrt>ttiiin vrstumerom in utavilnu bkoho \rcd: Št, 1 s 121 «rkaini gld 2 — Št. li » 220 jrkami gld «■— „ 2 , no „ „ 2 r>o , 4. mo n n y-7r> Št. ft h '.iHl črkami gld 4 .r><). I'prraanontne bnrvne blazinice v vhbIi hurvah : 10x»> cm velike 40 kr., 11x7 cm velike (1 t kr., lt)X* cm velike 1 pld. Hazpo&ilja proti ju.v/.otju Jedina, glavna maloga sa Avstro-Ogerfko I Mm Rundbakin^ Dunaj. IL, i (1774 — 10) Olookeniraise 9. steklo, porcelan, les itd. topi najbolje slavno znano v Liibecku jedino premovano Plues - SteivLfer - lepilo. Sarao priatno v nt^klenicuh a 20 in 30 kr. pri FVaiftU l£«ftllsMu.mi-ll. (1652—8) VBI tTOOJl ZA POLJKDELSTVOI IG. HELLER DUNAJ (i-098-3^ Odlikovan na svetcvni rasstavi r»-H)2) v Čikagl s svstinjo. u?) [UCERAa VORRArHIG. .7 MEDAiUEN] •rFlNSTT QUAUTAT MASSIGE PRLiSt I SUCHARD 1 ■ Hnewni(ww«z). I L^lC -♦TLOSLlĆHlR CACAO Stanovanje na novo popravljeno, m itlrloit nohami kiitaln|c» Itd., ae tako| otfdA. Već se izv^ v lakarnl gospoda Trnkdczy-ja. Senzacijo vzbuja presenetljivi TpliT med. dr. A. R.ix-a originalna pasta Pompadourina Cndovito gotoT uspeh pri razpokani, trdi in rankaBti koži, srbe nj u in rodefiiui, koža postane svetio bela in brezmade^no Aiflta, kožu postane menka kakor baržnn in mladontno Rveža. Vse dome in goapodjo, ki rab jo Pompađoar no pasto TzbnjMJo aadudenjo zaradi njih nen^vadno lepe polti. Fo^i>, ogerci, mozolji, spuSCaji odpr»viio se t 14 dneh, za kar se jamCi ter su denur vrne, ako ne pomaka, prepričajte ae toivj z upornbo. Redno Rojotijo kože ni ni/'emcrnoBt, tetnveč 03T sapoved iu> od 100 litrov. 0JT TTsorol dobe se sastonj. HtJl hranilnega In posojilnega drućtva v Ptuji registrovana zadruge z neomejenlm poroštvom Aktiva. xa lotolSOS.____________Paalva. I avstr velj. Kld. kr. i 1 \ HiSa vi. 6t. 34« Ptuj . . gld. 49005 — ';* 2 ' Inventar te bile . . , . „ 3200 — " 5^205 — 3 i Hifia vi. at. 52 Ptuj........'; 7iir>0 — 4 [Inventar v pisarnici.......i 211 • OG •F> Posojila 4H>4 zadružtiikom.....72801» 1 51 »i Zaostale obresti od posojit..... Ci'.KJH 8J 7 Naložoni deuar v hranilnt-c*h.......gld. 5070 J 0") 8 Nevzdignene obresti od tega........ 4Mt 11 f> 1251 16 9 V postni hranilnici........ f»9O 65 1° | Menice in tiskovine........' 131 77 •2 prehodni zneski.........i 3(XX) — 13 Qotovina v blagajnici dne 31. decembra 1895............ 7977 91 1 | H5774»i 8« I 1 1 avatr. velj. 1 Glavni doleži ) od 4174 za- gld. 2000 — 2 Oprav. deleži / dvužnikov „ 5O.r)47— 52547 — ^ Branilne vloge ti kapital, obresti vred od 1731 vložnikov........724709 54 ^ Za leto 181X1. predplačane obreBti. . .' 7l>88 60 ; r* Splofini reservni fond . . gld. 1309385 ! ^ Specijalni rezervni fond za ! slućajne zgube. ...» 49680*72 ! gld. 0277457 G2774 B7 in ker se je dal ostanek CiBtega dobička v sne-Bku.......f>\d. F.72543 \ vfiled sklopa danaanjrga obOnopa zbora k posebne mu rezervnomu fonda znatata oba rezervna fonda »kup.....k^. 68500.— 7 Penzijski fond za urednike.....ii 2184 05 8 Ćibti dobiCek 1. U 1 bi>r>......| 7H4U 12 |i MIV771U HH ■ 1 i V Ptuji, dne 31. dWmhra 1805. Ravnateljstvo. (217-2) Patentovanl (: ^08"-11 zavihani ovratnik kakor tuđi vsestranskl za najbeljšl Prl" znani izđelek ovratnikov, manset in srajc, ima nado zakonito varovano (lrvovo) zitamko in se dobiva v vseh znamenitoj-Šln prodajalnicah mofekega modnoga In platnenoga blaga v tu- In inozemstvu. IH. Joss Sl Ldwenstein lovama za perilo, Traga VII. IVa drol»no »v< |»rl ii»m ii« |>r«i«la|n. O. kr. avatr. patent ftt. 66 666. Angrl. patsnt it. 19.700. Kralj. off«r«ki patant it. 1790. D. R. O. M. Nr. 10.352. UNION Starallkl rimski vrelee j prost vsfh postranskih unovij. je čisto alkali^na, vino ne črneča pla- ! I ninska kisla voda, py n*t ffliii«*|A»« «itt t 1112) ! Zdravilišče pošta Kotle (Kttttelach), post. Prevali, Koroško i fcčaish pimana v Budejevicah na Čefa ustanovljena leta 131»*» dvorna dobaviteljica Nj. Vel. kralja vvurtcmberškega vriporoča svoja od odličnih medicinskih avtoiitet kot izborna priznana piva. G-lst^rr^s, zaloga: Gradec, Eggenbergerstrasse 84, Rudolf Spectit. Pod ružna zaloga za Kranjsko: (2117-5) Testavrater „Pri Lipi'% v Židovskih ulicah št. 5. Oddaja se v sodih in steklenicah (nepasterizovano). I Josip Lehner I mestni tesarski mojster in zaprisežea vescak i v Izubijani prevzptna v*a v njegovo ptrnko spadajora del«, kakor: leseilO. tla iz tablet in dolzili đil, cerkvene, stolpne iu vse vrste tnjozemakili streh, amerikanske ledenice, . kegljišča, verande, paviljone, liiše iz klodov, mostove iu JezOV© itd. ter zagotavlja lU'j^trcžjo solidno in . ceneno izvrftrev. (2084—4) Pivnica rep. Viirte zadruge na Breou št. 1 i nm im razpola^o stedota vina: Pravi izborni vl|tavoc in l»trljftlltkc« bel in rudeu, liter po 3ti kr,t 40 kr.., 48 kr. in po 52 kr. Zlasti se pa pviporofca: Izborna rpnska SRclcitlkffc v steklenioah po "a litrn po 40 kr.; v stekle- nicah po ' 4 litru po (>0 kr. Izvrsbn ('rin liunKllltclcC} liter po 52 kr. Izvratan r('fo^€O v nt^klHiiiuub po •1/4 litri po 1 glr«'j Važno za vse lastnike voz! 1, diinajsko iiovompška cislilnifa sinule in iniuMiiinovcini ulja, ^r *l I luiama n kalranov« proizvode in tolščno Majro ^f ^S" ^^>S I Franc pl. Furtenbach /^^^cv^ J v Dunajskem Nov em Mestu j^^ &*\ #V \f^ ^^^ I Uegi,trovaiia ^^%> V^^V ^4* ^ zmerzne, S^sP* V^SV^ *^N v^ od tefcenia- ne yr^ć> ^Sj^Šr v^ ^y^ odteče. — Neobhodna enarnka. V*^S % rf^^VV^ C' ^ .^^ Z& 'ZVoiune 0SI* ~ Dolara ^r gl<* ^V^ ^.^^ Zl1 vpa^nvrs^ne nmralne naprave. I ^ yr Brez kisline. Brez vofle. Brez smole. Razpošilja se samo v icvirnili plo^inantih pušicah po 5 kilogrumov. I Cene jedni pusici: (ijoiu—4) I V Avstro-Ogerskl poStiiiim prunto im VHiiko postno postajo gld. 2 .r>0 I * Bosno In Hercegovino poAt. prosto na vsako pont. pontajo „ 2 75 I V Inoz mstvo iz razpostljalnice v DiumJHkwra Novem Mcntii n 2 25 I ^ _ I 3^T3. p>rocL3,3 je lepo in veliko kmetsko posestvo b zidano lit^o in goNpodnrmklmi pONlopJI, m opeko krilo ia vse v dobrem stanu, v ltrozoviici, v Kpem kraju na DoloiajNltem* občina 9Iirn», blizu železnične postaje Trebnje in Velika loka, prav po cenl In pod ugori ■■ I ni I pogo|l. Po»eatvo obstoji: iz njiv v lepi l^gi in z lahkim obdelovaDJem čez ..... 20 oral, iz travnikov z žlahtno travn čez........ 3 orale, iz vrtov z žlahtnim s djem blizu.........I orala, iz vino^radov z izvrstno vinsko kapljico čez......2 orala, iz Jep'h bukovih ;n amrekovih gozdov Čez .... 2(> oral, (2141 f>) ekupaj čez . . . f)3 oral. Već se izve pri lastniku Aiilouu Neplc n v Tr.Hdi ali pa pri Fraiiu SRiipun^i^-ii v itAkovnlliii, posta NI. ICupcrt, Dolenjsko. Fran Stupica \ trgovina z železnino ! v lij ubijani, na Marije Terezije cesti št. 1 S pi'iporoča bv< jo veliko zulogo < traverz, šelezniških sin, roman- in portland-J cementa, štorij za obijanje, vsakovrstnega želesa < za vezi, štedilnikov <2i22-4> 1 in vseh k stavbam potrebnih rečij po jako znižanih cenah. j Razglas. Zaradi ftddaje zgradba gravitacijskoga vodovoda za Semič in Ćrnonielj r^zpipujo hr N|»IOKim |>oillillll pomulbH, ki a« ru2tez;ijo n.i vse vrate dtdl. Ćela zgradba pa obsega sledeče vrste: 1 ) I)ni)ava cevi v proračnnJHtiera zne-tku . 5>5.8O7 glđ. 32 kt, 2) dobava armaturo r „ „ . G216 „ — 9 3) slavbinska dAa n n „ 14 078 „ — „ 4) kopanje j;irkov ?a cfvi „ „ „ . 1*.> 1*H) n — „ 5.) prevožnjii cevi in armature „ „ „ 'i-100 „ — 9 0.) montiranje cevi „ „ „ . 8 270 „ 10 „ vkuj) . . . ^."».:);;l f^ld. — 12 kr. Na to zgradbo n:inaSajo("i se podatki (stroSkovni pniraTun, stavUinnki pognji in crtež za orijentuvanj**) pošlj»»jo hh na zaht^vo [lontrlnikom bruzplai'no. Ponuda ki naj vlože .svoje kdlekovane in zaptn^tHiie |>otm 1\m z napisom: „Ponudba za prevzetjo zgradbe gravitai:ijskcpi volo^odi za Shoiič in Črnomelj* do 1. maja 1806. leta pri vložmni zapsniku kranjskega dežnln^ga odbora. Pontidbam pa rp mora priložiti r>°.0 jamČHvin« zgoiaj n;tv*'d«nH Hvnt■< bod.si v gotovini, bodiai t obrestnih vrHdi\OHtnib papirjih po kurxni di brnz spr^mumbe nt-tvbio-ski'ga popisa. V t*'tn Hlučaju He mora zru'uniti tuli vai svott zis!u>.k.i. Dt'želni odbor Hi pridržuje pravico izmej ponndnikov i7.hr.iti hi pndjefc-nika po svojem prnvdarkn. ne f»Uidn n:i to, koliko oJ^totujv kda o Ijnnja, ali pa tuđi razpisati novo obr.ivnavo. Od dežehiega odbora krajnskega v Ljubljani, diiH 2. aprila 1S!)(k Doering-ovo milo s sovo. Najbolje vseli Škodljivih \iftinkt»v popolno prosto sredstvo gojenje lepote. Preskušen vspeh Lepa, sveza mladostna koža. I"^iii»* i>olt. Samo I zajamčeno !Ćc jo oznnCeno s sovo. -------%------- C'cnn :tO kr. Povsod se lahko kupi. jlll. (1839—2) V Ljubljani prodajata na debelo: Anton Krisper in Vaao Petriftić. I Glavno zastopstvo: A. MotBch & Co., Dunaj, I., Lugeck 3. I IbvdCstla, ozasLSL3a.ilsL- 1» ..k 'Iiv.ih1' ,«iJ. r_J. |~*r*^ .^vJ. Soklič. Z najraznovrstnejšimi, Ntirlkrttt na ilun svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt sjmdajoCirni izdelki postreza točno tvrdka Stari trfs «t. *£*• (173») ' Tu jo dobiti vsak dan d.oxiia.č:o potvlco, TraelT. vrst lcr-vx!fcL n.st vagc, rxen lcx--u.li. irx prepečer-ec ("V"£tn.ille:-.d"wie'V=>a,clc). Ljubljana, Židovske ulice at. 4. Velika zaloga obuval <17^) lastiu-i;«. i/.dulku xh damo, goapodu in otroite je vedno na isbcro. V«aliitršmi narobila <£vrfinjejo bo točtio in po ni/ki ceni. Vh« more 8« uliraiiju-jojo in ZHtnaimimijttjo. l'ri mnmijih i,n. rurihli blu^ovolt naj ee vz,or*5C vposluti. Kaverna I. Lekan | („Pri Virantu") J na, Sv, CTatlcc"baL trgru.. [I l'odpisaniH1, se prip »roi'am s!, ol>f in- (1 stvu ?a uliilon nl>ie>k mojo kavarne ter ~ zn^otavljam dobre pijace ter točno po- [L strežbo. y vclespoStov.njtMn [[ 1 I Ivini T^flciiit, (1727 kavamar. J. Kunčič riTj r. Zor /zorAlojzijErjaveCj (i72H) čBvljarski niojster v Ljubljani, (evljarsko ulioe št. 3 pripnroča kc prepast, duhov&čiui in slnv. olifiiistvu 7.n *>b Ino u;iro«'t!vanjo r-7,n«»-vrstuih <>l>ii v it I« kateru izvikuje cem'i, pustiin> in iz /.ancriljivo trju-ine^ii uaiiju od niijfiiteifio do ii;ijpripi'i)sli>jAo ubliko. Mcro «e Hhrniijiijpj". Vnanjitn miro^iloni n:ij se lilugovoljno prideno \ zurec. ' naziuinjji iv>. gostilniCarjem in p. n. občinstvu, da bo jo i»i-<»M«^lil 8 svojo izdelovalnico soda-vode ! v lantiio hiSo ! v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ! tor so priporoća za divlju a nai'učilii z oponinjo, _'i>.iU. vsein zableVivin £•'•. ii.uocnikov ustrezati. *SL Albert Robida *.*£, v Ljubljani, Rožne ulice Št 3 izvrSnjf. po najniijih ceuah sobna slikarska ćUla v vsakoin slogu i 11 ima tuđi na Map,- 1 voljni o^lod veliko zbirko uajno^ojAih j vzoreev. — Dolu na dožoli se vzprejemujo ' ob vsakom ćusi;. — Naručaj o se dplal : lahko tuđi pitunenim potoni (171:1.1 'Fr.KaiSBr puškar vLjubljani, t SrlfiibiiriritU1 uliri' H. li iTJ.( J priporoAt svojo veliko zulo^o oroija za \ lo" inosotaov^rnost. oiroljiva in potreo- \ ■5 sćin za lovco Speoiialittto v ekspresnih ; ■^ puckah in ptiČ^riCah, kijib^nn iziloluj.'in. ; 1 Pcpravki se izvišujeio v moji delavnici. j Ljubljana. Gr.niisct! st 8, I orisu- ulic^st. 3 | pripoii>>'!Ltn p. n ^aht. oIk'uihLvii svoj«) fe vcl ko Z)ii;i^o VHtikovrstiiih | pečij in glinastih snovij 5 k-ikor tU• 1 i 1 štadilnikov t iQ vsob v tu tjlroko spnd,ij<»r.ih dri pu | n i/.kiti c< n;t!i. (IT.'Kii I Z"V3.inLir3. Toni ^ pripuro<*a p n. obiinstvu, zlasti %%. po- ^ Metili kum kimj ni voaov, svetjo *> ■ kavašk® obzli izttoluju »sa v t:» strtjko KpudajoĆa dela, posebno prijmro'-a <;^ lii^uim po^nstnikom vezi za stavbc ter jani| lll»l j »Uli, *tjtlfubunov« ulice 1. Ul*I. gumo staiu1 pii uhu i ti n ; i:i«Mlri><> itIralz«-) iz iiuil»iiljitg:i bl.i(!a | solidno ir.lejt'ii. Ne zamenjajte | mojib kut. najboljfii znanih mo- ! drorov t ornim, ko" j i li tukaj§ii|i j nizarjl uepcpolncma izvršene ponujajo. j /uiuho i.il 17— .'10 yld.; divani, oto- j m.ii'i, {j;atuituic in vsa ta^etni&ka dela ; v 1 "• ■'*7> pn nujnižji roni. ! Največja zaloga elegantnih i:i m>-On ih otročjih vozičkev od () ^-ld naprej i do -_Tt Ivan Škerl $ Opekarska cesta št. 16 v Ljubljeni 1 iKfleluJe In iiopravlju 2 Ni ■*'•■. ,,,'«> M^f**!«1" iu vol«»<*S- rx |»«a«ll»1«»lif |»<> itii-i*l so po i.;i;ih)voj?,.Ii n/.orrili in po unjiiižiih '' ccnali solidno in najli■ trt-jn i/. v.;\\iHH) izvrstnili j t |t't-|ll«'HOV *•» I j, Hir«*)**1 '» I«*1*" 1 J po ni/.Uih ten .li. p jp#~ Kovčeki ,,en groso1' gg- trgovcem j J po najnit',ih toT^n-ickih cenah. (171 < i " _ ^ j_ „ _ .^^ .& .^ ^~ -^ _a_ ^L ^k. .^k. _^ d^ -^- ^ I a. Tonnies v Ljubljuni. Tovarna za atroje, ielezo In kovino- ilvnloa. I/.iluItijti kot jiumitiiioiii; vae vrate atrojov sa lesoreznloe In trovianto unlu n»i>r»vu in »■krliuju |>jt< in ^^ »lui-ujno lurbiii« Iu \<»l ju ili. 1 * f« -cl f- fil. Zž. Jhd Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo 1T1" Poljanski nasip dt. 8 (i;roMl«-jNlli. kakur tuđi u»|U- u« {Mili, z Žoito int'dj.i tili mo»iiu;tiiu montiranih zu obklado b pt^nicaiui ah kulilanu l>upritvl.|nt!|it liitr« tn p» «*'«1. Vnanja narufila hh hitro iavrći'- Tov13a.jn.eL, Stari trgr štev. X. Prva In najstarejša zaloga šivalnili strojev. Tu mt tuđi dobivajo vuukovrHtni kmetijskl Stroji Ivo«*-bno p» priporeram svoj« izvrstnu mIiiuio- resiii«*« in nilullliil****, kat«re so dobivajo vzliu nj i li izbornosti cenć. (1741) O«nlkl"sft*tonJ In poltnln« prosto. {> Sv-cji lc svojim! A J; Kavama }| J. Kramaf S| Ljubljana i"49;^ | Dunajska cesta it. S. i i|fm ■.illHUliJJLl'Hi .lihll II?" JLttizo- Opozarja ae na objavo natifmeno v „Slovenakem Narodu" St. 74 z dne 31. marca 1896, tičočo se za^otovltvc dobave (Irv potom aren-dov»nja za postaji Celovec in St. Peter za <5an od 1. septembra 1896 do konca avgusta 189 7. NatanČnejši pogoji razvidni so do 14. aprila 1896 ncej 10. in 1°. uro jopoluđne v c. in kr. vojnera oBkrbovališču v Celovcu. 2161—1) £py Naznanilo obrtovanja. "J£31 Dovoljnjem bi uljudno nnznaniti, d:i sem po 2.r>let.npm delovanju pri unj-boljfiih tvrdkah v velicih meBt.ih, mej drugim v kramarskoga obrtu odduja v imenu visokima crarju , na cerkvcneiu trgu v Idriji atoječo, vnovift popravljeno gostilno „pri črnem orlu" (takozvano veliko gostilno) Iz svaven BpadajoČimi prostori. ^emljišči in inventarjctn, ravno tako tuđi I 8 1 oktobrom 1896 v najeru I Znradi najrnnnih pnpojVv sp Inhko po/ve v plsarni c. kr. indni&kega ravna- Kteljfltva v Iđrljl moj uradiiimi ui-aini in »e tuđi iste na željo duticmkov pismeno B«lupušljejo. I Oscbna predstavu se želi , za oskvbovanje obrti jo znanje obeh de'.olnih je/.ikov Ipotrebno. I Taist,, kalrri so Zd tu uaj^m zatiiniajo, nnj svojo pisnvro. juvstavno ko1i>kovjii-- in ■7ap<^at<>up pomni hc /. • upi suru ,,Ponudba za najeui g-ostilne" vštevšl do 1. in&J- nlka 1896 pri pođpisanem uradu vlužć. I C. kr. nidniško ravnateljstvo v Idriji ■ duu 1. aprila !M»o. Otvoritev foloorafstefla zavoda DavoriĐa RoYS8i-a. Prva domaća narodna tvrclka. Dovnljujrm si slavnomu obfiiiBtvu, vsrm Blavnim društvom, dijakom it«1. naEiinnjili, da bodem 6. aprilom i. 1. ntvoril btdj popoTnonia in»vi fi>tt>;rralski jilolijo na vrtu kamiioseka Voduika. Atclije jr |i»)|t)li)«>nia nptrmljin z nujnovejSiini v ftilo^rafsko t>troko spa-(lajormn pi ipravann iit dekora' iJKtni. Na nizpuia^o bo tuđi bobe Ka vt,Liivji'tn in toali'to. Svi'j" in bojjalo sknSnjo v 1»-i stroki sji^pnlnil "pm Sr na 0. kr. učillS^u la folo^r-.fijo na THinnju, tako dn bodem zumit^H sliivncinti oh^in-tvu postroji razliti /. navadnimi slikami tndi / Ts^mi družinu najnov*'.i>.ini i/.dflki, tako: •/. loto^iittljiuiii v inr.in'li b.-irvtih mi stoUlu, p«»t'<<<|;ui, jiImIuo, nvilti, lt>s itd. v platili- i n |)i^nu>nt-t isUn. l/.vrit'val hudeiu tuđi vbakovrstne reprodukcijo iu povećanje filik do nara tik* vol ik> sti. l1rip«>ifofrT«je s' ».a obilcn obisk in podpivati.io prve i.arodne fotografske j tvrdko, k gaupanjnui, da me bodu slavno nli^miitvo kot sisu'etnika gotovo pod-I piralo, 7. ■}»<»tavlj(ini, dn bmloiti vhc, tuđi lmjsmolojfet1 rabUi.o to^no in solidno 1 izviftil. ' (/JI 70 H ! Karola ■Wolf-a |restitucijski fluid. j (Izvloč'ok iz izvrstnih gornkih zoljino). | Mtm<'o )iresktiS.'Uo «M^rt<>i»lii<) in o^rc|i<«*vHliiw *r«'«l«•!»<» po loiUili iin-f POrih, Irnjuilt Jriinlt itd. - Nnjbidj« ht> 30 ol-nos. ] pri vscb vminjili boliv.mb, 'I k*kor: protluu, reviuntt^uviii <>tr|»iifii|i(, bvIIJii in prt>tejfu«*u|u tll itd. Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. 1 "reskufion pri vseh doinačih in koribtuih živalih, kakor pri konj ili, govtMllk, " •»«L, prriiilli itd, te u«^«'|o («*»ti, ^0 i»lMb<» |i>r<-UH%IJu|ot iz vrat no 2 T-iitvnlno sredstvo prtiti kuinliu bolesnim. p 1*^ IF'reaaa.o-r-a.in.o. ~^M( — Mnogobrojna pismena priznanja. I A«|»|VA if w vinkl Irknrul. CiilM«nH >Hlwjftt pri Ivtllu^iu i«tl«'lov«t«'l|" I 3C. TT^olf-uL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. I l»?.i ijuj He na vAislTeno vtnaniko. — ICHxpuiil|u u« vmk no oddajo. Pismene, kolekovane ponu'Jhf z varsčino 10.000 gld. v potovem denarjn, hranilničnih knjižicah ali državnih obtigacijah po borzni vrednosti, uložiti jo zapećat^n^ do 18. dnć aprila t. 1- opoludne pri podpiHanem župj'Tistvu, kjer so nacrti, pogoji in proračun na ogled. Mestno županstvo v Kranju dne 2. aprila 181)0. unroulnc društvo u življenje '■; Londona. Filijala xa Avatrljo: Filijala za OgersUo: UuMj. 1., lilSDidSlldSSl! \ illild, i1 i uli/. - JUbolN^lati St. 1, v biši druSt^a. i fet. 6 in *5, v hi5i ilrufttva. DruStvena aktiva dn« Ml. doi-pmhra \-'M..........kron i:iS,4 K».4 7ft«— Letni dohodki na prernijah in obrestili dn*'* Hl drcoinbra l^M . . „ 2"i,:il!>.tif»8*— Izitlit^itve zav;uov;ilnin m rent. in r.uknpnin itd. z:i obm &B « W? 9 V.sUd bk]»-n:i obi*inskPL'ii iiilboru •/. dn« 1. aprila t 1. se razpiSe za Ult'«flM» lll'lCBlHlISCO V QifJ»ll}U z li-tiio plnčo tHH) tfl'1. pioti kavtiiii v ^-dniikem SMifsk-i. L'ntBtlci )jhj Mvcijf. proHtpe z ooktizili n znaiiji pnir^tin«- k;i knjiROvn stva, i-lov« n^kt kk in r^n^kppa jezika, p..ie>n o Htaroati iu o duseđanjein nlužbo-\yiju ulože tlo X£<>. apriia l. I. jri pudpisart^m županstvu. Mestno županstvo v Kranju dri' 2. h r-1"«1 - * IS'.Mi traverze, železniske šine, vsakovrstnp \ železo za vezi, stresni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, cinkasto in pocinkano p/oščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, Kpluh vsc, kar w \m «<«-«tm!i pfltrrkiij« priporoča po zelo xrai±anih. cenah trgovoc z želsznino (-ni— n v I , jiil>l ju iii. mi. < • li«>'t»«Mii »i-jiii At. IO. L. Luser-jev obUi za turiste. I ^^ t«€>lovit in lulr« upit- >^>A* ^ 1 ^l^ vj.jiur nridntvo proti *•*{£& &^^^ L_^^fc kurjim «ftfn«»iii« jriC^ *>^ ^ Ap^|^^ šiiljvui ti« pod- /Ov^ kf's JrJK piHiiii.iH'Uhin >4V\/ L Schwenk-a lekarna Dl|l.klH "V^* ^^lHfiD-il Meldllng-DunaJ. ntih HF\S^*Š^ \*^jr l*riBt«'ii »amo, i-e imuta navod in >^V ,-" ki i" tu ir»vt A^s in *avra* VB0 manJ vredne ponftradbi. M:iyr, Marilftsililit^er, U. pl.'rrnk(\c*y.W.Hicroli,L. (irrc'-cl; v Itil«l4>ir«iveiii S. pl. SUdovifi, F. iluikii; , v Knumlkii J Moćnik; v< olovci A. Etfjpur, W. Thuriuwald, J. B:ruba-clier; v llr«i»h A.Aich-itiRfr; * Trjtu (na Kl|aku F. Soholz, Dr, E. Kiiui|if; v «orl«l U. R. Pontoni; v IVolfa-brrtcu A. lbitli;* Kr«. ir,l K Slivnik; v U»«l-«onl ('. E. A mir i on; v Idriji Jotiin Wnrto; v ItH«iovl|l«l A. RobloR; v C'vlJI K. (inla; t €'r-noinlloi F. llaika. faeblo« mesecna soba se tak oj ali b 1. aprilom, ozir. s 1. majem ođđa. Natanflneje pri kamnoseku Vodniku, Kolodvor-■k« nlloa lt. 34. (2127-3) Izdelovanje perlla N* debelo i za gospode, gospe in otroke, n» dnima i Freviemajo ie opreme za neveste. (2158-2, Ustnnovljeno leta 1870. r ■rn|r« K4i |cUo { fcel alfnn, (jludk* prsa. hrtti ', (»vratniku, brpi uimilet, ' 37 vr.t, ! I knmitft po ifl'l II" Hii 1 70 ! « komad „ „ n-ar. „ u _ • t 4 Telikottih, kkkor «»i>#»1 ' 1 komit>l pn ul'l 1 — rio i «0 f 0 konturi. „ , &-7H „ 7-75 I M|»itiliati' li luč« ICN(o) I ■ H ■•>»|><>d«t U kukcptuaiij i 1 Vuni pn *M — HO do J 4Q ji «! k«m. . „ 4ftO . T-ftO ft , ia «ivrnti»lk. m \. ta kmiMdov / V proiUrajmniior. J ^t od gld.S SS do »■— jf Previ »majo ie oprtme sa novorojtnoe. Ceniki v nemikem, slovanskem !■ (tatijanskcm jeziku se n» ifthtevMije poitnine proito poliljajo Za brezhlben kroj iti nAJaulIđnejso postrežbo jamAi ttrdka C. J. Hamann v Ljubljani zald^utelj pcrila vet c. kr. faHtniftk'h uniformov&liSC in uni-fdimoviinjn v nafti c in kr, vojni mornarici. j Bubenska tovarna za stroje ! I železna in kovinska livarna i (Berthold Krausj I Dunaj, 3 2 Ldwengassa 3 i ■~- ['onuju svoje I lastu- aloveče i orodja instro- f jflv za polje- | ' delstvo.kme- i ttjstvo,vinar- j stvu, tromlie j * Spretni solidni *«*. |»iilkl v pokrajinah 0 se iščejo iS|) ="'■ I V neki tukajšnji veletrgovini ■e Tzprejnae v itpecerijski široki iznrjen pomoćnik ki ima lepo pisavo. — Nemški in filovenaki pisane ponudbe vzprejema pod šifro „IHOG4" iz prijaznosti upraviiištvo „Slovenskpgn Naroda". ('2183—1) *m~ Najnovejšc -^ra klobuke za gospođe in dečke Iz lulotnjLčiina priporoča s velespo&toTaDJem C. J. HAMAN1T CSlfkviii trg? &t. M. Najnižja cenal (2ia9&) Najvećja izbćr! Najboljša kakovost! i Rokovice za gospode in đ_a-ncLe iz sukanca, svile itd. praške glage-rokovice izvrsten fabrikat častniske rokovice priporoča I. (2054 — 5) Karol Recknagel. Proti Mei m polag bodoče justične palače. Kćr se je od pristava Zeachlco-tOvIli ,1^, dl^ev, ležeče v Dol|(lli ullcnli v Ljubljani jeden del visoketnu c. kr. erarju za zgradbo nov& justične palače za trđno odprodal, priđe oetil ili 22 etavbenih parče 1, Ki \ei& vae selo ugodno po)^ bodoče jUHtičoe palače in tik novih velikih čest, na prodaj iz proste roke, posamezne ali v fikuprnah. Kupci izvolijo naj izročiti svoje ponudh« «iA a*f. april« i. 1. dr. Karlu Almuzlilx||-|,t advokata v Ljubljani, Stari trg At 13, pri katareni so na ogled aituvacijski nacrti vsak dan mej ur;i(|. nimi urami. i21h!>—i) Največje skladišče raznega semena n. p.: nemdke, štajerske, iakarnat, turdk* in travnlfike detelje, rasnih vrst pesnogu semena, »ploAno in»no kot najboljša krma »« iivmo; travnegfa a6xnexia za suh«, mokm, p«. Ri'ene in ptlinovttn t.ravnikn; velika izbora BOIUdiHl sa salato, himare, peterSUJ, seleuo, sladkl grah, fliol in ts« drage vrste seniena aa zelenjađl — Prose* mnogobrojnega poM>>t« (3018-6) E^eter X-ia.ssxiils:- Praško domaće mazilo (1700) Iz lolea-TEL« b (7) je staro, najprej v Pragi rabljeno domaCe Eđravilo, katero obrani rane čisto in varuje vnetjn in bol Cino raanj&a t. r hladi. -- V puticah po 35 In 25 Itr. i Fo poćtl C kr. ve6. Eazpošilja b© vaak dan. I ] Vbi tleli cmbalaže imajo , zrnvoti BtojeCo zfkonito I depouuvano varutveiiO I znamko. Glavna zaloga: B, Fragner, lekarna „pri crnem orlu", v Pragi, Mala 9trnn, oget Spomer-jeve ulice 203. j ^^________________^4 F. Cassermann i krojač za civilne oblefce in raznovratne uradniške uniforme in i ' poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž železnic uradnikov ! i v XjJ\a.t>lja.ni. Šelen"burgr-ve -u.li-0 št -^= i i nt pripoior« ilav. nhc'iii3t\ u sa (7.il»lnv»nir olTllnlh oblek po i>ajnovt>i&i f <; mi i I iti iiAJpofoljnejtih •• nuli. Aii^!r£'»<>, tV»tMMski> tn tiuetubko ml o ima na sktmtti£u. ' j Nepreinočljive haveloke j I inleluje po mtjnlžjl br*«konkur«ndnt oanl. Gospođom nratdnlkom I I t>e ptMi>oro^a /.u iz(i«l;kT«nje vsakovratalh nnlform tcr (irt-skriniju v*f /.tA»en I i spadajo^e predmete, kftkof sabljo, ma£e, klobake sa parado iM. (Vi'Jl—1) j Trnkoczyja ustna voda Trnkoczyja zobni prašek Nkatl.|u po :io kr,. k;i!vi.r tn.li vso medicinično-kirargične in farmacevtične preparate, specijalitete itd, dijetetična sredstva, homeopatićna zdra- vila, medicinska mila, parfitnerijo itd.. 1> i* i i» ti r o & a j o i n r a z p o fi i I j a j o na v s o struni lekarni&ke firme: Ubald pl. Trnk0CZy, lijuliljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, l>nnaj, Mai^artlhrn. Dr. Otoil pl. Trnk6czy, l>unaj. liaiHlstrasse. ! Julij pl. Trnkoczy, Dunaj, Josrfsitult. ! Vendelin pl. Trnkoczy, (2nuh*c% Stajrrsko. ! l'oAtlfd hi> •*. cltrnloiii |»<»At«*. (2t!M - 2) Za zidarske mojstre! Zaloga zmirom svežega mi% gipsa \\ druzega stavUefa materijali (aiTo-2; po najnižji ceni pri F. Supančič-u, Rimska cesta st. 1(J. Po tovarni§ki ceni. R. MIKLAUC Ljubljana, Špitalske ulice 5. Nazimnjam, da bom moral v krutketn izpruzniti svojo pr^ifUjilnicu, ker jo j« Irtba /anidi |»»treN» |»4i|»ra%lf»ti. Zaradi tega hot'eiu svojo zalugo zmauj-Hfiti, kolikor bo inegoče, in niiznanjatn dalju, da bom zaradi tegit \i 20. siarca do 30. aprila svoje blago prodajni (2111—3) po tovarniški ceni. Dobil aem zn leto vsake bnže novega blaga. Posebno lepo blago za obleke, nvilnate rute, razno blago za hine« i. t d. in svehijem vsakemu, katereniu je na tpm lfžtče, iu f>o «se»l kupiti, tla ue kiiuiikII t« dobre |irilu2uoMii. ' Po tovaruiski ceni. Po tovarniški ceni. Po tovamiški ceni. Iijtluj..|,i1:j i« i dgovorui uruduik: Joaip Nolli. Laatnina ia tisk BNarodne Tiskarue",