&RIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradnlStvo In uprava: Maribor, Ooaposka ul. II / Talefon uradnlitva 3440, uprava 3466 tahaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meaeCno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutr»- v Ljubljani r Poitnl čekovni račun it 11.400 JUTRA” Carski udar" S to kratko označbo pojasnjuje evrop-časopisje bolgarske dogodke, Dr-žavni udar od 19. maja 1934 je vrgel na Površino bolgarske politike izrazite eksponente ideološke skupine »Zveno« ter imaginarne »Kapetanske lige«. Z nečim, *ar je puču hudo podobno, so prišli. od zgoraj jih je odpihnil. Preko no-ei so se znašli na krovu novi vodilni In°žje. Ta udar ni prišel nepričakovano. 'vršil se je po bliskovo. Tvorca devet-'^istomajniškaga prevrata, upokojenega Polkovnika in šefa »Kapetanske lige« Damjana Velčeva, so trije častniki, ki so Sa obiskali v pozni nočni uri, spravili na Vamo. V istem času je poveljnik sofijskega vojnega okrožja polkovnik Tanov-jfd prevzemal iz rok odstavljenega poljskega šefa Vladimirja Načeva vod-sWene posle sofijskega policijskega pohištva. Vse je bilo dobro preudarjeno 'P Po točnem načrtu izpeljano. Čim so kili izločeni najnevarnejši ljudje kakor Polkovnik Velčev, ki je vodilno sodeloval tudi pri krvavem puču od 9. junija 1923, je bil uspeh »carjevega udara« zajamčen. Režim Kimona Georgijeva je prišel kot reakcija proti nezdravim notranjepolitičnim razmeram za vlade Mušanova '•i njegovih predhodnikov: vedne razprle in razkrojna trenja med vladnimi shankami: pomanjkanje vsakršne ini-mative; teror Makedonstvujočih. Mi- 11,0 volje carja Borisa je prišla reakcija, 1,10rdre '^■kovanje države in naroda se je pojavilo na načela duhovne, moralne In 'iorirlne obnove. V poslopje, kjer so Preje k brezkončnemu besedičenju 1 fali poslanci sobranja, so se pa 19. ,j!aja vselili tvorci »Obnove« s točnim .%tom za ustvaritev ter izgradnjo no-„'e in močne avtoritarne države. Odtod 0 se dajale smernice za ustvarjanje edin Slva in kontrolo javnega življenja ter se organizirale propagandne akcije ^ Prodor nove državne ideje v široke ‘■‘todne plasti. Na zunanjem pročelju &slopja sobranja je ostalo slej ko prej 8fosiavno geslo »Moč ustvarja edin- laponska sega po Mongoliji St, ■o«. Sto Niitnon Georgijev je s svojim vlad- ■Vom zašel v slepo črevo. Odnosi med faz leni Borisom in vlado so se vsebolj , Prikaii. To razmikanje so povzročale sile iz ozadja, kjer je vztrajno sno-j,1* in predel svojevrstni pajek v podobi Jkovnika Velčeva, ki so ga navdajala J30! republikanska ustrojenja in ki bi jj. Najrajši videl samega sebe na čelu .barske države. Te njegove ambicije dl postajale vse bolj otipljive. V tej sre-Jji ie iskati psiholoških razlogov, ki so Izbijali nasprotstva med »Kapetansko ^9« kot predstavnico nižjega častništva ijj^lečevim na čelu ter med višjim east-hti °m’ '?1 'e P°lBK°ma jelo prehajati h‘ '-Dugo stran ter se čvrsto strnilo oko-Srv'adarja. Nekateri so obstali nekje na p^ini. Med njimi je bil tudi general ^ Zlatev. V zadnjem času je častni-izkoristilo vsako priliko, da je lah-jj,( ‘••Cfnonstriralo proti režimu in za k raži'.’ *'il Psihologija je prodrla tudi v mno-tako, da so se tem demonstracijam btičevale množice socialistične ir. ko- Pod pretvezo da gre za razmejitev, so laponske čete pričele novo ofenzivo proti Kitaiski — Cilj Japoncev ie Zunanja in Notranja Mongolija PEKING, 25. januarja. Japonci so v zvezi z Mandžurci pričeli nove operacije preti kitajskemu ozemlju, katerih cilj je, kakor izgleda, zunanja Mongolija. Ofenziva se nadaljuje na vzhod province Čahar, a operacijsko področje se razteza na fronti med Ujunano in Tašikaom, kjer je veliki klanec v kitajskem zidu, katerega branijo mečni oddelki kitajske vojske pod poveljstvom generala Sung Čao Juana. Ofenziva se je pričela z bombardiranjem in napadom iz zraka na Kitajski zid. Stopilo je v akcijo težko japonsko topništvo, dočim je pehota pričela napredovati pod zaščito težkih tankov. Japonske čete niso številne so pa zelo dobro opremljene in tehnično pripravljene, dočim razpolagajo Kitajci z divizijo okoli 20.000 mož. Najbolj ogorčeni boji se vrše okoli Tušikaa, kjer so Japonci vrgli včeraj na kitajske postojanke iz svojih leta! okcli 60 težkih bomb. Japonsko poslaništvo v Tokiu je izdalo komunike, v katerem pravi, da ne gre za nobeno novo akcijo Japonske proti Kitajski, ampak le za zasedbo področja Črne reke, ki meji z velikim Kitajskim zidom in predstavlja po japonskem pojmovanju del mandžurske države. Ker je bilo to sporno obmejno vprašanje nemogoče rešiti sporazumno in so se ureditvi uprle kitajske čete generala Sung Čao Juana, so Japonci bili prisiljeni zasesti ozemlje s silo. Da se čete omenjenega generala odstranijo^ se bo ofenziva morala tudi nadaljevati. Ta komunike pa je, kakor se v kitajskih krogih zatrjuje, samo manever, ki naj bi prikril prave japonske namene, ki so osvojitev Zunanje in Notranje Mongolije. Z osvojitvijo teh dveh ogromnih pokrajin bi japonske čete prodrle tisoč kilometrov daleč v notranjost Azije ter bi imele v svojih rokah vse kitajske obmejne predele na-pram sovjetski Rusiji, razen onih v Tibetu. Zaradi novih japonskih operacij je nastalo veliko razburjenje ne samo na Kitajskem, ampak tudi v Rusiii 5« drugod. Krvavi boji na Dsdekmeiu V VSTAJI VSE GRŠKO PREBIVALSTVO. ITALIJANSKI PROTEST V ATENAH IN CALDARISOV MOŠKI ODGOVOR. ATENE, 25. januarja. Odpor dodeka-neških Grkov proti nasilnemu italijanskemu raznarodovanju se je razvil v odkrito vstajo. Po orožju so posegli še tisti Grki, ki so bili doslej mirni. Italijani nastopajo proti vstašem z barbarsko brutalnostjo, Na delu so tudi letala, ki mečejo bombe na vasi. Povsod se vrše srditi boji in na obeh straneh so izgube velike. Seveda so pozicije Italijanov neprimerno močnejše. Vse vstaše, ki jih polove, ustrele v hrbet. Usoda vstašev je seveda zapečatena in je i>oraz le še vprašanje kratkega časa. Vendar se boji še nadaljujejo. Včeraj so pripeljali Italijani na postojanke več baterij topništva in pričeli obstreljevati utrdbe vstašev. Na strani vstašev je padlo že okoli 200 mož, pa tudi izgube Italijanov niso dosti manjše. Vsa Grčije je mrzlično vznemir- jena, po vseh večjih mestih se kljub ukrepom policije nadaljujejo demonstracije proti Italiji. Val besnega sovraštva do Italijanov se širi po vsej republiki. Italijanski poslanik je protestiral pri ministrskem predsedniku CaldaGsu proti demonstracijam proti Italiji, a Caldaris mu je odgovoril, da je vznemirjenje grškega ljudstva tako veliko, da se sploh ne da zaustaviti. Italiji ostane le ena pot: sprememba politike napram grškemu pre bivalstvu Dodekaneza; priznanje najosnovnejših narodnih pravic. Caldaris je nadalje dejal, da so odnošaji med Grčijo in Italijo dobili s tem težek udarec. Italija bi storila najbolje, ako bi Dodekanez prepustila Grčiji, saj je prebivalstvo 100"/o grško. Grčija bo zadevo spravila tudi pred Društvo narodov. Dr, HablcM redivivsjs DUNAJ, 25. januarja. Sedaj se tudi uradno potrjuje, da je dr.JHabicht znova prevzel vodstvo akcije proti Avstriji. Tudi v nekih publikacijah se dr. Habicht imenuje deželni voditelj narodnih socialistov v Avstriji s sedežem v Monakovem. Dr. Habicht se je iz svoje internacije tudi zares že vrnil v Monakovo in pričel znova uradovati. Od tega časa se opaža v Avstriji novo močno narodnosocialistično gibanje, ki se omejujejo zaenkrat še na propagando. Avstrijska vlada je segla po obširnih protiukrepih in se razne varnostne odredbe občutijo zlasti na Dunaju. Vse straže so podvojene. Tudi vojska je pod firmo zimskih vojaških vaj koncentrirana v bližini avstrijsko- mutiistične garniture. V trenutku, ko se je general Zlatev in z niko drugi, odmaknil od Velčeva, je odbila zadnja ura zvenovskemu režimu. Ženevski neuspeh je bil samo finta za odstop. Usodni sunki so prišli iz notranjepolitičnih razmer, j Zvenovci so šli. ž njimi vred ekspo- I nenti Kapetanske lige. Načrt, ki ga je j zasnoval polkovnik Velčev, da se z usta novo posebnega Državnega sveta okr-1 nejo kraljeve prerogattve, se je izjalovil. Tisti, ki so mislili, da bodo lahko v kratkem nastopali kot pogrebci vladarjeve bavarske meje. Pred nekaj dnevi je bil ustanovljen tudi motoriziran oddelek Heimwehra, motorizirajo se pa tudi čete Sturmschara. Priprave za pot v London ZARIZ, 25. januarja. S polno paro se nadaljujejo priprave za Flandinovo in Lavalovo potovanje v London. Flan-din in Laval proučujeta vsa vprašanja, 0 katerih se ho v Londonu razpravljalo. Posebna pažnja se posveča vojaškim vprašanjem, ker se pričakuje, da bo angleška vlada storila vse, da reši vprašanje nemške vojaške enakopravnosti in na ta način pripelje Nemčijo spet v Društvo narodov ter na razoro* žitveno konferenco. Sinoči sta Flandin moči. so se preselili na politično pokopališče. Tri so vodilne notranjepolitične smernice novega vladstva v bratski Bolgariji: izgraditev avtoritete države, strnitev vseh narodnih in državnih sil v funda-mentih kraljeve avtoritete, normalizacija notranjepolitičnih razmer v prepojltvi interesov vladarja, vojske in naroda. Zu-! nanjepolitično pa je na vidiku nadaljevanje bratske politike sporazuma in nc-| prekinjenega sodelovanja pri urejevanju 1 južuovzhodnega evropskega sveta. -ec. In Laval prisostvovala tudi seji vrhovnega vojaškega sveta. Kazenska ekspedicija proti Ubesinili RIM. 25. januarja. Italija izrablja tia vse mogoče načine zadnji napad abesinskih band na neki francoski obmejni oddelek in skuša zaradi tega pridobiti Francijio za kazensko ekspedicijo proti Abesiniji. Italija naglasa, da se Abesi-nija ne sme staviti v vrsto pravnih držav in se mora tudi onemogočiti, da bi delegat abesinske vlade sodeloval enakopravno z zastopniki drugih držav pri Društvu narodov. Nasprotno pa smatrajo Francozi, da abesinska vlada za omenjeni incident ni odgovorna, ker so ga izvršili ljudje, ki niso ž njo v nobeni zvezi. PARIZ O G5RINGOVEM POTOVANJU. PARIZ, 25. januarja. V tukajšnjih po litičnih krogih se posveča velika pozor nost potovanju generala Goringa v Varšavo, kar se bo zgodilo istočasno, ko bosta Flandin in Laval v Londonu. Nobenega dvoma ni, da je Gdritigovo potovanje v Varšavo namenjeno posebni politični akciji, ki naj bi bila protiofenziva proti francoski politiki paktov. Dasi v zadnjem času kažejo znaki, neke volje za preorientacijo Poljske, se vendar lahko zgodi, da se posreči Nemčiji to preorientacijo preprečiti in privezati Poljsko nase še boli trdno. FRANCOSKA AKCIJA PROTI NEMČIJI. PARIZ, 25 januarja. Francija želi pospešiti svojo akcijo glede sklenitve fran-cosko-ruskega sporazuma, kateremu bi se takoj pridružila tudi češkoslovaška. S tem bi bil paraliziran uspeh nemške akcije. Sodelovanje Rusije v evropski politiki je nujno potrebno že zaradi podonavskega problema, ker bi se sicer Jugoslavija in Češkoslovaška odmaknili od sodelovanja pri snujočih se podonavskih sporazumih, ker bi se drugače lahko zgodilo, da bi ostali osamljeni napram revizionističnim težnjam, četudi medsebojno sprtih zagovornic revizionizma Italijo, Nemčije. Avstrije in Madžarske. POSAARSKA TUJSKA LEGIJA. PARIZ, 25. januarja. »Jour« poroča, da se ustanovi v Franciji nova tujska legija, v katero bodo sprejeti v prvi vrsti posaarski emigranti. Stran - Dnevne vesti Velika vlomna tatvina v Prekmuriu Aariborsk? »Večeru? k« Jetra. V Mariboru, dne 25. I. 193 GROFICI BAT JANIJEVI V PRISTOVI METE, VREDNE V Pristovi tik ob madžarski meji v Prekmurju ima grafica Ernestina Batja-nijeva svoje lepo posestvo, ki stoji na samem. Znana pa je bila grofica kot bo-gatašinja in je bilo ljudem dobro znano, da predstavljajo njena zlatnina in zlasti dragoceni kamni, ki jih je hranila v svojem stanovanju, veliko vrednost. Vse to je bilo tudi znano graničarjem, ki stražijo našo mejo. Na Silvestrovo okrog polnoči je potrkal na okno pri grofici neki moški in jo prosil za prenošišče. Grofica je naročila svoji služkinji, naj mn pripravi ležišče. Bil je to neki 26-letni Kovačič. Ko pa se je zjutraj služkinja prebudila, je opazila, da je vlomil nekdo v stransko sobo, s silo odprl omare in odnesel iz njih več perila in nekaj srebrnine. Z bogatim plenom je tat izginil brez sledu. Teden dni po vlomu pa je imela grofica nov obisk. !3i!a je popoldne odsotna in v njeno stanovanje so se splazili vlomilci. Vrata so odprli s ponarejenim ključen), omare in SO ODNESLI TATOVI RAZNE PRED-NAD 150.000 Din. predale pa z nekim ostrim predmetom, ki je bil najbrže bajonet. Odnesli so 2 dati zapestnici, več dragocenih zaponl« z briljanti in diamanti, več zlatih briljantnih in diamantnih prstanov, zlato žensko uro z verižico, dragoceno zlato zaponko z diamanti in briljanti in dragoceno stoječo uro. Zlatnina in kamni, ki so jih odnesli, je bila vredna okrog 150.000 Din. Vlom je grofica opazila, ko je prišla v mraku v svoje stanovanje. Služkinja je popoldne, ko je krmila prašiče, slišala okrog 3. ure neko žvižganje s piščalko. Grofica je obvestila o svoji nesreči orožnike, ki so temeljito preiskali stanovanie in našli tudi nekaj značilnih sledov. Na podlagi teh so aretirali dva mlajša moška. Ob aretaciji so našli pri njih razne zlate prstane in druge predmete, ki jih je grofica spoznala za svojo last. Zadevo je murskosoboško okrajno sodišče prijavilo mariborskemu državnemu to-I žilstvu, ki bo oba aretiranca obtožilo. Dve aviomobiisni nesreči pri Ptuju V sredo 23. t. m. sta se dogodili v oko lici Ptuja dve avtomobilski nesreči. Prva, se je dogodila v Borovcih pri Ptuju. Približno ob 13. uri je privozil iz Ptuja z enovprežnim konjem Ivan Hebar, posestnik v Osluševcih, namenjen na svoj dom. Od nasprotne strani je pa privozil tovorni avto, last tovarnarja olja g. Krajnca iz Frama. Ker je konj plaši j iv, je Hebar stopil z voza in držal konja za uzdo. Pri teni je prišel med voz in avto. Pri izogibanju pa je avtomobil sunil v prsi Hebarja s tako silo, da je obležal nezavesten na tleh. Avtomobilist je ponesrečenca takoj spravil v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno nevarne poškodbe zaradi polomljenih reber. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala šele preiskava. — Zjutraj sta pa trčila skupaj voz in avtomobil tudi na Bregu pri Ptuju. \r. Maribora je privozil Rudolf Murko, posestnik iz Svetinjcev pri Sv. Urbanu, namenjen na svoj dom. Nasproti je privozil neki tovorni avto iz Maribora. Na ovinku pri Hellerjevi gostilni je šofer baje prenaglo presekal ovinek in pri tem zadel naravnost v konja, ki ie dobil težke poškodbe na sprednjem i,lelu telesa. K sreči je šofer svoj avto naglo zavrl in s tem omilil sunek, sicer bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Tragične posledice liubezni Sin viničarke Kristine Kebričeve v Selnici ob Muri in služkinja Julijana Po-tecova sta se že več let poznala in ni ostalo njuno poznanstvo brez posledic. Nekako pred 14. dnevi je Julčka povila Ptička, ki mu je bil oče viničar k in sin. Ker pa Julčka ni mogla otroka sama rediti, je sklenila, da ga odnese očetovi materi viničarki Kristini Kebričevi. Ke-bričeva pa otroka ni hotela vzeti in .sta se zaradi tega pričele z Julčko hudo pre pirati. To je mlado nezakonsko mater spravilo iz ravnotežja. Pred sedoj je videla vso svojo nesrečo, ki je je bil kriv tisti, katerega mati jo zdaj še hudo zmer ja.Julčka je pograbila svojega otroka, ga vrgla v sneg ter odšla nazaj k svojemu gospodarju, kjer služi za služkinjo. Dogodek pa je na srečo opazovala posestnikova žena Neža Roška-rjeva, skočila takoj iz hiše ter pobrala nedolžnega črvička iz snega in ga tako rešila smrti. Otroka so Roškar je vi obdržali, nesrečno mater, ki je zavrgla svoje lastno dete, pa so orožniki naznanili sodišču. Vozne olajšave 1. Beograd, 25. do 31.januarja razstava dečjih del, polovična vežnja pri povratku do 2. februarja na podlagi železniške legitimacije po 5 Din. 2. Dunaj, v času do 3. marca 1936 vizuma prost vstop v Avstrijo, GO0/« popusta pri povratku r,a avstrijskih železnicah, 3 polovične vožnje z Dunaja na Semmering, v Mariazell i. dr., 15'* popusta v hotelih, 50% popusta v gledališčih, 25“/» na koncertih, 50"'° na razstavah itd., po obveznem 5-dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) in na podlagi »Win-tersaisonkarte« pa 60 Din. 3. A v s t r i -j a. Za vse kraje Avstrije za tujce 600/» popusta pri povratku po 7-dnevneni bivanju, za avstrijske državljane 50% popusta pri povratku po 10-dnevnem bivanju. Ugodost velja do 31. marca 1935. 4. Nemčija. V času od 21. decembra 1934 do 17. marca 1935, 13. do 29. aprila in 1. junija do 31. oktobra 1935 po 7-dnevmem bivanju pri vožnjah tja in nizaj 60% popusta na nemških železnicah. 5. Italija. Spomladi v Sicilijo, polovična vožnja na italijanskih železnicah do in od vseh postaj v Siciliji. 6. Vse nadaljnje informacije, nabavo vozovnic po originalni ceni, preskrba viz., nakup valut ix> najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniiku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Krekov trg, tel. 119. Pri bolezni ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz JoseSova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem Času. Sedmi zakrament. Te dni praznuje v Počehovi zlato poroko g. Anton Majhen s svojo ženo go. Marijo, njun sin Janez Majhen pa srebrno poroko s svojo ženo Matildo. V Apačah se je pa poročil g. Hinko Žnuderl, učitelj iz Cezanjevcev z gdč. Erno Kolleritschevo, hčerko tamkajšnjega župana in trgovca. Beograjčani pridejo v Slovenijo. Beograjski »Putrrik« jc organiziral izlet Beo grajčanov v Slovenijo. Prišli bodo k nam prve dni v februarju in bodo obiskali kraje okrog Bleda in Pohorja. Prva letošnja seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v torek 29. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red bo obsegal poročilo predsedstva in proračun mestne občine za leto 1935/36. Ako dnevni red 29. no bi bil izčrpan, se bo seja nadaljevala 30. t. m. ob 18. uri. Iz proračuna Mestnih podijetij. V letošnjem proračunu mariborskih Mestnih podjetij so predvideni izdatki za material na 8 milijonov 211.121 Din. Za stroje je določenih 80.500 Din, za aparate 433.860 Din, največji znesek pa za kurivo, in sicer 4 milijone 31.052 Din, aili 48.90°/° celokupnih izdatkov za material. Za vprežna vozila je določenih 1.500 Din, kolesa 9.400 Din, kamenine 108.896 Din. žgani material in drugo umetno gradivo 19.000 Din, veziva 27.000 Din, nadalje za maže 155.000 Din, les (35.170 Din, sredstva za zaščito površine 122.520 Din, izolacije in mašila 17.350 Din, kemikalije 33.182 Din, kovine in kovinaste izdelke 575.580 Din, vodovodni instalacijski material 131.320 Din, elektroinstalacijski material 115.200 Din, plinovni material 186.100 Din, odpravo 133.790 Din, razna obrtniška dela pa 681.000 Din. »Službeni lista dravske banovine« objavlja v letošnji 7 številki: pravilnik o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah; razna pojasnila v carinski službi; objavo o novi izdaji kolkov in telefonskem prometu; razglas o novih volitvah v nekaterih občinah v naši banovini ter razne objave iz »Službenih novim.-. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, ieni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, mot njah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Joseiova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sred stvo za iztrebljenje črevesja. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri nas zima, na jugu pomlad. V Splitu so imeli včeraj prav topel dan. Zadnje dni je prispelo tja že več letoviščarjev, med njimi mnogo Nemcev, ki so bili prijetno presenečeni nad pomladjo. Prihajajo pa tudi iz Avstrije in Anglije. Stenografi se organizirajo. Mariborski stenografi so osnovali včeraj na zelo dobro obiskanem sestanku stenografski kro žek. Profesor dr. Dolar je poročal o usta novi Slovenskega stenografskega društva s sedežem v Ljubljani in orisal veliki pomen stenografije za vsakega duševnega delavca. Ob koncu svojega govora je izrekel upanje, da bo nova organizacija krepko delovala v proevit slovenske stenografije. Ob tej priliki je imel zanimivo predavanje g. prof. Rakuša. Predavatelj je pokazal možnost, da uporabljamo prav številna neizrabljena grafična sredstva z bedatnim pismom in je nujno potrebno za vsakega duševnega delavca, da zna brezpogojno stenografijo. Poslušalci so bili z večerom, zelo zadovoljni in so skoraj vsi pristopili h krožku. Za načelnika krožka je bil izvoljen g. prof. dr. Dolar. Združenje gostilničarjev na Pobrežju opozarja vse člane, da je skrajni rok za oddajo prijav za pridobnino 31. januar. Pojasnila se dobe v zadružni pisarni. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 uri nadaljuje in konča svojo interesantno filozofično temo »Poti od materializma k idealizmu« g. univ. prof. dr. France Veber iz Ljubljane. Ljudska univerza v Studencih. Za drevi najavljenega tečaja o testamentih in podedovanju zaradi obolelosti predavatelja g. dr. Igorja Rosine ne bo. Preložen je na prihodnji teden. Občni zbor »Peruna« matice. Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru bo imel v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma 15. redni letni občni zbor, ki sc ga tiaj udeleži članstvo v čim večjem številu. Kino Union. Danes »Csib-i«, Frančiška Gaal. Sobota, senzacionalni film »Čelju- skinck. Velikonočni prazniki v Sevilli. Sevilla slovi po svojih naravnih krasotah, svojih zgodovinskih znamenitostih in posebnostih kot najbolj privlačno turistično središče. Znane so posebno velike cerkvene slovesnosti in procesije v času zadnjih treh dni velikega tedna. Tujci najrazličnejših krajev in držav pohitijo ob tej priliki v to lepo mesto Španije', da se seznanijo in vžiyijo v tamkajšnje običaje in življenje. Velikonočno potovanje Kraljice Marije« (7. do 28. aprila) bo nudilo našim turistom možnost, da obiščejo Sevillo v času velikega tedna ter si ogledajo ob tej priliki tudi več pristanišč Sredozemskega morja. Zadevne informacije, prospekte z rezerviranjem kabin, kakor tudi preskrba vseh vizumov in valut po najboljših dnevnih tečajih se dobe pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, »Put-niku«, Celje, tel. 119 in »Pubniku« Gornja Radgona v poštnem poslopju, telefon 21. Kongres hotelirjev. Danes se je pričel v Beogradu kongres hotelirjev iz vse države. Sklicala ga je jugoslovanska hotelirska zveza in bo trajal tri dni. Hotelirji bodo razpravljali med drugim o sanaciji hotelske industrije, ustanovitvi hipotekarne banke za hotelirstvo in turizem, propagandi, zakonu o turizmu, telefonskih olajšavah za hotele ter zni-žaniu davkov in taks za hotelske industrije. !£arocSno g.e£3a8i$»@ REPERTOAR. Petek, 25. januarja ob 15. uri: »Ideal-ni soprog.« Dijaška predstava. Sobota, 26. januarja ob 20. uri: »Štani bulska roža«. Globoko znižane cene. Nedelja, 27. januarja ob 15. uri: »Jur-ček.« Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri »Carjevič«. Globoko znižane c ne. »Štambidska roža« pri globoko zniža* nih cenah. V soboto 26. t. m. ponove Fallovo opereto »Štambulska roža«, ki je ena najuspelejših operet mariborskega glasbenega repertoarja. VeIj«jo globoko znižane cene. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 27. t. m. se vprizori ob 15. uri | otroška predstava »Jurček« pri globoko znižanih cenah in zadnjič v sezoni. — Ob 20. uri pa ponove Leharjevo jako dobro uspelo opereto »Carjevič« po globoko znižanih cenah. Vlogo g. Košiča — Bordolo bo igral g. Gorinšek. Radio Ljubljana. Spored za soboto 2o. t. m. Ob 12.15: kino-orgle na ploščah;; 12.50: poročila; 13: Čas, orkester citer in mandolin na ploščah; 18: radio-orke-ster; 18.15: aktualnosti; 18.30: radio-orkester; 18.50: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.20: čas, jedilni list, progran' za nedeljo; 19.30: nacionalna ura; 20: zunanjepolitični pregled; 20-20: oddelek »S'!oge« izvaja lahko glasbo; 21.20: fantje na vasi; 21.50: čas, poročila; 22.1C; radio-orkester. Poskušen samomor. Včeraj dopoldne se je v Studencih na Kralja Petra cesti 14 zastrupila s karbolejem 26-letna Kristina Fišerjeva. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Kaj je pognalo Fišerjevo v obuP ni znano. Prijavljen goljuf. Na Teznem se je te dni pojavil neki mlajši moški pod imenom Knez in se izdajal za zastopnika De; lavske zbornice. Nastanil se je v majhfl* sobici in iskal stike z brezposelnimi delavci in delavkami. Vabil jih je k sebi ter jim obljubljal, da jini bo preskrbel delo-Ker je znal silno prepričevalno govoriti, so mu nekateri delavci verjeli in mu iz* ročili svoje delavske knjižice z zahtevanimi honorarji po 100 in 50 Din. Da sc ie: pojavil tak gospod na Teznem, je prišlo na uho tudi orožnikom, ki so si zastopnika pobližje ogledali. Ugotovili so, Knez ni bil noben zastopnik Delavske zbornice in da je nevaren goljuf in slepar, ki se preživlja samo na nepošten nači'1-Prijavili so ga sodišču. Ogenj na Dravskem polju. Preteki11 nedeljo je izbruhnil ogenj v Brezoli v gospodarskem poslopju veleposestnic« Elze Bachlerjeve iz Rač. Gospodarsko poslopje je bilo polno sena in slame in ic pogorelo do tal. škoda znaša okro? 50.000 Din in je le deloma krita z zav3' rovalnino. Sumijo, da je ogenj podtak' nila zlobna roka. Trg za ribe. Na današnjem trgu je bilo nad 200 kg morskih in dom. rib. Prodajali so: žive krape po 10 do 14 D., živ® ščuke po 14 Din, mole po 22, rake po 30-jegulje po 22, ribe sv. Petra po 24, ksfr lje pa po 18 Din kilogram. Vremensko poročilo s Poliorja. Pohor* siki dom in Mariborska koča: — 8 sto' pinj, jasno, nekoliko vetrovno, 30 en1 pršiča; Ruška koča: — 9 stopinj, jasfl0, lahek severni veter, 35 cm pršiča, sat1' kališče dobro; Klopni vrh: — 8 stopici’ jasno, vedro, 40 cm pršiča; Koča ti*1 Pesku: — 10 stopinj, jasno, solnčno, l3'i hok severni vetrič, 50 cm pršiča, pot* dobro izvožena; Seniorjev dom: — * stopinj, mirno, 60 cm pršiča; Sv. Lovre-*11' na Pohorju: — 7 stopinj, jasno, 24 cn! pršiča, skakalnica uporabljiva; Rims^ vrelec: — 10 stop., jasno, 18 cm pršič?' Peca: — 6 stopinj, mirno, jasno, 2 c«J' pršiča na podlagi 110. Smuka je na vs^1' postojankah najodličnejša. Vremensko poročilo mariborske niete! orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka*? toplomer 3.6 stopinj C pod ničlo; m****' malna temperatura je znašala 6.4 stoP'rtJ C pod ničlo; barometer je kazal pri j,1, stopinjah 738., reduciran na ničlo pa P ’ relativna vlaga 100; vreme je tiho r jasno; vremenska napoved: poveČ’1* jasno z lokalno porastjo oblačnosti- V M a rit) o ru, 3'tie 25. T. 1935. MMBgg-:~i-3a«awMKw t *k ar.-v Orosi MarifiorsK! »Večerni k« Juto. Stran 3. CSSatBOBeaMI nizac-je naših obrtnikov LETOŠNJI REDNI LETNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PEKOVSKIH MOJSTROV V MARIBORU. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je imelo v sredo popoldne svoj nad-ni letni občni zbor, katerega je vodil pred sednik združenja g. Jakob Koren in mu ie prisostvovalo nad 60 članov. Mestno občino mariborsko je zastopal obrtni referent g. dr. Milan Senkovič, Zbornico za TOI g. Ignacij Založnik in združenje v Ptuju g. Vilko Albrecht. Po otvoritvi in Pozdravu vseh zastopnikov je predsednik g. Ja’-ob Koren vkratkem očrtal delovanje združenja v preteklem letu. Nato ie podelil basedo tajniku g. Juliju Novaku* ki je podal izrčrpr.o poročilo o intenzivnem delu združenja za koristi pekovskih mpjstrov.. Iz tej a poročila ob kratkem posnema- m°. da je štelo združenje koncem 19341. 104 Člane, 124 pomočnikov in 62 vajen-°2v. Upravni odbor je imel 10 sej, vršilo s® je 8 članskih sestankov v Mariboru in eden v Dravogradu za člane iz sreza Pre Valie in dva izredna občna zbora. Več pegatov se je udeležilo zborovanja yezc obrtnih društev v Ljubljani in 4 ciani pogrebnih svečanosti po blagopo,-kojnem viteškem kralju Aleksandru I. 2®diaitelju. Združenje je bilo v stalnem stiku s »Savezom pekarskih obrtnikov« v Zagrebu, ki je pošiljal vsem članom strokovno glasilo »Peka r«, prav tako tlJcIi z vsemi bratskimi združenji v dravski banovini. Obrtniškemu tednu se je na klonila podpora 200 Din, da se s tem pokaže solidarnost z drugimi obrtniškimi strokami. Obširneje navaia poročilo boj Prot] odpravi nočnega dela, o znižanju ccn kvasa, za ukinitev 3°/» dodatka na skupni davek na poslovni promet, uspeh .združenja v zadevi pravico pekov za izdelovanje keksov, intervencije zaradi nezakonitega izvrševanja pekovskega obrta in krošnjarstva, proti prekomernim otvar ianjem podružnic in prizadevanju, da se kratka debata, pri kateri je predvsem g. dr. Senkovič pozdravi! zbor v imenu občine mariborske in sprožil vprašanje pravic pekovskih in slaščičarskih mojstrov. Te debate so se udeležili poleg predsednika še gg. Bašič, Oprauš in Brez nik. Nato je poročal tajnik o računskem zaključku, ki izkazuje 44.280.16 Din dohodkov in 42.756.15 Din izdatkov in tako prebitka 1.524.01 Din. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora g. Alojzija Kovačiča, se je računski zaključek soglasno odobril in dala razrešfiica upravi ter nadzorstvenemu odboru. Soglasno se je odobril tudi proračun zn leto 1935.. ki izkazuje izdatkov 25.500 Din in prav toliko dohodkov. Za člane pomočniškega iznmševalnegn odbora so bili izvoljeni gg. A!. Kovačič. Ivan Horvat, Anton Feiertag, Josip Le-dinšek in Ivan Zamuda. Pri raznoterostih ie g. Bašič v daljšem jako zanimivem govoru temeljito očrtal vse probleme pe- kovske stroke in žel za svoja izvajanja iskreno odobravanje vseh navzočih. Obrt no-zadružni nadzornik g. Založnik je pozdravil zbor v imenu Zbornice za TOI in na kratko repliciral na izvajanja g. Bašiča v zadevi mojstrskih izpitov in priporočal ustanovitev obrtne srednje šole v Mariboru. G. Rakuša je opravičeno grajal kršenje nedeljskega počitka v pe-karniških delavnicah in naglasil potrebo sporazumnega delovanja s pomočniki. G. Alojzij Kovačič je izrazi! priznanje upravi združenja, ki je vodilno v dravski banovini in apeliral na člane, da svoje član ske prispevke točno plačujejo. Pri razno ferostih sta ponovno še posegla v debato poleg predsednika Franc Koren in Ivan Horvat. Pevski zbor je pred in po zborovanju zapel nekaj lepih pevskih zborov šit žel zasluženo priznanje. Ob 18. uri je predsednik g. Jakob Koren zaključi! štiri ure trajajoče zborovanje. ki ie izpričalo izredno solidarnost pe kovskih mojstrov v vseh aktuelmh vprašanjih in se je ponovno zahvalil zastopnikom oblastev in korporacij ter v?’**' članom za številno udeležbo. Mladinski dom kraS’a Aleksandra I. ODZIV DAROVALCEV ZA ZGRADITEV DOMA J. S. OB MORJU. Prvi mariborski spomenik blagopokoj- j žanje trgovcev. M r nerriu kralju je nedvomno Miadmski dom | raffia, dr. Olon Blanke kralja Aleksandra I,, katerega je zagoto-jko Preac. Jakob Lah, vil naši mladini naš nad vse agilni Oblast j Josip Skaza Gl. trg. ni odbor Jadranske straže vseh svojih ogrankov. Na ra larija Klešnik, Schla-Ivan Pečar, Jari-Vaclav Vošinek, i ------------------------- L. Uh!or Gl. trg. ?e s pomočjo j Upraviteljstvo. »Vetrinjski dvor«, dr. H. ■azpisano s.ub- Robič; Ivan Trpin, Radmila skripcijo kamnov za dom se je odzvalo precejšnje število rodoljubov z našo mest no občino na čelu. katera je v ta nam:n podpisala 5 temeljnih kamnov no 1000 Din, po en temeljni kamen pa so podpisali in deloma tudi že plačali naslednji. Anton Krejči, narodni poslanec; Drago Paljaga, Zugmajer in Gruber. Slov. Bistrica; Zdravilišče Dobrna; )or: sekcija, li komisijskim odobritvam pekarniških o- Mari bratova!nic pokliče vselej tudi zastopnik združenja pekovskih mojstrov. Dalje ekskurzijo v Avstrijo, da se tako v sosedni državi proučijo razmere pekovske 'Stroke; ustanovitev pevskega odseka; Ulivalo Zbornici za TOI, ki je vedno ra-podpirala težnje pekovskih mojstrov 1,1 z uspehom intervenirala na pristojnih Uestih, prav tako tudi »Šavezu pekarskih Trtnika« v Zagrebu za dobrohotno po-•Moč v vsakem oziru. Posebno priznanje Pa si je pridobil neumorni predsednik Jakob Koren, ki je bil dan za dnem na raZpolago č!anom. pa se tudi ni stras:l ne *ri'da ne izgube časa, da je bil povsod in fakoj na mestu tam, kamor so ga klicali lnteresi njegovih tovarišev. Zvesto ga je Podpiral podpredsednik g. Ivan Horvat. O tajnikovem poročilu se je razvila Posojilnica Mestna podjetja; Mornarska o. J. S. v Mariboru: Josip Po- ila Hadžičeva soproga generala, Josip Plemelj, grofica Helen- Somsič. Branko Sučevič, Lakoša Henrik, Jakob Kogej. K, Hansmaninger, Slavko Markovič (ki je zagotovil domu i tildi 10 kosov kompletnega pribora za j dom). Mariborski kreditni zavod. Herman Franc, Stevo Tončič, Prva hrvatska štedionica, prof. zbor drž. realne gimnazije, A. Klesič. dr. M. Slanik?. Jakob Ka-pitanovič, Otmar Meglič. Zdravko An-derle. drž. deška osmvna šola, vadnica vodnik; Ruša Kunej, Celje; Peter Alba-1 šolskih sester, Josip Loos rav. »Putni-neze; Josip Ajdišek; Krajevni od':or IS ika«, vsi v Mariboru; Ferdinand Attems perdo Karis: 5 Spomini sz narodnega in sokolskega življenja Nadaljnja družba mi je bila v Omišlju domači zdravnik dr. Fabijančič, pop Je-r° Frank in pa radi regulacije vode tja eksponirani inženjer Bonavia z Ženo in njeno sestro iz Trsta. Ker je to bilo v nuj 1,uiši zimi in sobe s pečjo ni bilo dobiti, Smo kurili in se greli na tleh na ognjišču. *ani smo igrali karte, pili rakijo in jedli smokve. Okoli polnoči smo šli domov in smo se navadno ustavili pod oknom starša plovana (župnika) Albaneža ter mu j^Peli, kakor da prihaja iz grl domačih ai'tov, pesmica; »Zaspal Pave na zeleni travi«, »Dala mi je rožice«, »Kad ja •dim tvoje čelo«, »Antonu mladiniču li-n° klobuk stoji« in dr. Naslednji dan ob 9. smo se spet sešli ‘la pošti in tu je prišel tudi častiti gospod lovan, ki nam je na vprašanje, če je do-ro spal, odgovoril,, da ni, »jer su oni faZji mladiči došli o ponoči ispod pro-°ra pjevati i da su priličnu dobro pje-a*i. vidi se, da sc vježbaju.« sem že na Reki, kakor tudi tu sli-Ic htie OmiSalj in ne Castelmuschio, predlagal občini, da zaprosi izpre-itmbo imena na žigu in na tabli. Sam ern se obrnil na poslanca dr. Dinka Vi- v Konjicah; Nabavljalna zadruga državnih nameščencev. Ogelne kamne po 100 Din so podpisali naslednji: po dva ogelna kamna Opekarna Lateršberk; Unio d. z. o z., Rudolf Kiffman, inž. Robert Mader, Leopold Gusel, Viktor Kosi. Josipina Friedl, hote! »Meran«, Ida Štikler kavarna »Central«; po en ogelni kamen Poverjeništvo JS Breg pri Ptuju, Podmladek JS Breg pri Ptuju, Krajevni odbor IB. Vransko, Ivan Kovačič, dr. Ludovik Novak, .Tosjp Bra-meister, Drago Kocmut, Ivan Laš'č. Mariborska tiskarna, Peter Škofič, inž. Ivan Domiccli, skladišče Berndorf, Josip Pirih, dr. Maks Žgur, Doctor & Drug, Zdru težiča v Cresu s prošnjo, da se tudi on zavzame za to stvar, kar je brž storil in Castelmuschio je dobil že naziv Oimišalj. Po štirih mesecih sem se vrnil v Ljubljano. Leta 1882. sem bil zaradi industrij-ad doživljali, ske razstave poklican v Trst. Leta 1883. sem bil pa premeščen v Pulj. V Pulju. Tu som služboval trikrat, in sicer prvič leto dni in pozneje dvakrat po en teden kot dvorni poštni uradnik povodom mornariških vaj, pri katerih je bil navzoč cesar Franc Jožef. Pri tretjih takih vajah sem bil poštni oskrbnik v Št. Petru na Krasu, med tem ko je vodstvo dvorne pošte prevzel višji poštni komisar Hum-mel iz Trsta in ministerialni inšpektor Hocheisel iz Dunaja. Tem vajami je prisostvoval prestolonaslednik Franc Ferdinand. Hummel je imel dober jezik, bil je dober tarokist, ali slab organizator. Zadnji dan ga je tako polomil, da je manj ka!o !e za las, pa bi sfrčal iz službe. Hotel se je postaviti in se je peljal osebno z motornim čolnom, ki mu je bil vedno na razpolago, da na odprteim morju izroči pošto prestolonasledniku. Pri-bližavši sc glavni križarki, na kateri je bil prestolonaslednik, ki je plula z največjo hitrostjo proti pristanišču, je začel kričali in kriliti s poštno torbo in kapo, da bi se vel kan ustavil. Posadka mu je smejo sc odgovarjala in plula naprej. Slov. Bibiča, dr. A. Ramšak Črna, občina Črna, Miroslav Vvoegele. Majšperk; Todor Lazarevič, Cinkarna d. d., Josip Zidanšek, Anton Petek, Franc Zanger, Celjska posojilnica, vsi v Celju: Gnido Ruetgers, Hoče. Jadranska straža Novi 'Rad. Krajevni odbor Žalec. Vrečar Rajko, Srebotnjak Jože, Žalec. Jože Veligošek, Griže, Jos. Weren Celje, Oblastni odbor JS. Zaječar in N'š, Fric Hofstaedter Hoče, Šumandl Velka, Janko Šoster Celje, Glistav Werner Celje, Anion Ržinek Celje. inž. Janko Kukovec Maribor. Postelje po 500' Din so podpisali: Krajevni odbor ,1P, Gornja Lendava, Zugmajer & Gruber, Slov. Bistrica, Tovarna j Dvorni vlak je že čakal v pristanišču, in ko je parnik priplul, se je prestolonaslednik takoj odpeljal z vlakom. Hummel je Prikrajšal pozneje — prepozno! Brzojavil je za vlakom, kaj sc je zgodilo. Prestolonaslednik, ki je bil kakor znano zelo vihrav človek, je zahteval od ministra. da Hummla takoj odpusti iz službe. Le z mnogimi intervencijami se je Hummlu posrečilo, da je šc nadalje ostal v službi, dokler ni moral res iti. Ko sem prvič prišel v Pulj, sem takoj poiskal »Čitalnico«, ki je žal bila nastanjena v Ližnjanu v predmestju. Bila je v največjem neredu. Zaprošeno pohištvo je pričalo^o zanemarjenosti, neodprti časopisi in časniki pa o skrajnem nezanimanju za čitalnico. Našel sem v Pulju tudi svojega sošolca, davčnega adjunkta Rožiča iz Sežane. Pogovorila sva se o Čitalnici in se nato podala k šolskemu deželnemu inšpektorju Križniču kot predsedniku. Potožila sva se čez čitalniške razmere in predlagala, da se čitalnica premesti v mesto. Izrazil je tudi on svojo željo, da sc to uresniči in naju prosil, da dobiva primerno sobo in več članov. Poiskala sva Bajta, delovodja v arsenalu, Zalokarja, mladega Žitka in več drugih, da pridobijo več članov. Dobili smo tudi lepo sobo, in živahnost je zavela v pomlajeni Čitalnici. Agilnemu g. Križniču smo naoravili ob njegovem godu na dan sv. Štefana iz strojil, Majšperk, Prot. zbor klasične gim nazije. Krajevni odbor Sv. Lenart v Slov. goricah, Krajevni odbor JS Konjice, Pomladek JS drž. realna gimnazija. Krajevni odbor JS Rogatec, Franc Mastek, Maribor. Razen tega je podpisanih 155 opek po 10 Din od raznih, ki jih pa žal zaradi omejenega prostora ne moremo vseh imenovati, katerim se pa prav tako lepo zahvaljujemo za njihov dar. Nadejamo se, da bo ta naš poziv dal pobudo tudi še drugim, ki so prejeli naš oklic in sc do danes še niso odzvali, da se bodo vabilu za subskripcijo še odzvali in nam omogočili, da bomo mogli dom že letos opremiti s potrebnim inventarjem in bo mogel že letos služiti svojemu plemenitemu namenu, katerega si je postavila JS, da omogoči tudi širšim plastem naše mladine letovanje na našem morju. Jadranska straža je s tem pokazala kal zmore in se zato tudi nadeja, da bo našla povsod podporo pri izvedbi svojega načrta. Čuvajmo Jugoslavijo! Čuvajmo naše morje! IpisrS Sxt!ško tekmovanje na Pokljuki. Kot smo že včeraj na kratko poročali, se js včeraj dopoldne vršil tek tia 18 km. Prvih šest mest so zasedli Čehoslovaki, 7. Smolej (Bratstvo Jesenice) v času 1:03.36 ; 8. Kučera (č) 1:04; 9. Bebler (Ljubljana) 1:06:09; 10. Knak (Ilirija) 1:06:09; 11. Jožko Janša (Ilirija) 1:05:48; 12. Dečman (Ljubljana) 1:07.05; 13. Bervar (Lj). Na 20. mestu se je plasiral Mariborčan Priveršek, ki je startal za zagrebško Concordijo in dosegel čas 1:11.18. Za smuški tek na 18 km je prejela Češkoslovaška 225.75, Jugoslavija pa 190.87 točk. Skupno s točkami v štafeti ima Češkoslovaška 585.75, Jugoslavija pa 501.37 točk. Včeraj smo dobili tudi državnega prvaka na 18 kim, in sicer Jeseničana Franca Smoleja. Danes bo tekma v smuku in slalomu, in sicer za vseslovansko alpsko kombinacijo in za zvezino prvenstvo v smuku in slalomu kot posebnih predmetih. V smuku nastopi 66 tekmovalcev. V pričakovanju komentarja sodniške sekcijo Mariborske zimskošportne pod-zveze. Sinoči je imela MZSP svojo sejo. Pričakovali smo, da se bo že danes objavila pravilna ocena pri tekmovanju za prvenstvo MZSP v skokih. Toda kot smo izvedeli, sc bo šele danes sestala sodniška sekcija MZSP, ki bo sklepala o oceni pri nedeljskem tekmovanju. Kapelnik ob zibe'1' otroka. Ne bi ti zameril, dragi .j sinček, če kričiš in se dereš na vse grlo. Vsak otrok kriči in se joče, toda če se jočeš in sc dereš ti, ki si moj sin, zakaj bi se ne drl po taktu? hvaležnosti za njegovo plodno narodno delovanje lep zabaven večer, združen z govori, deklamacijo, igro in petjem, ki je ob polni udeležbi prav dobro uspel. Tu naj omenim, da je deklamacijo prevzela mala Zalokarjeva vnukinja, ki sploh ni znala slovenski. Sedemletna deklica je bila zelo nadarjena in jo je Rožič v 14 dneh tako naučil, da je deklamirala Prešernovega »Orglarčka« brezhibno. Izzvala je veliko odobravanje. Nato je stopila z odra in izročila lep šopek rož jubilantu, ki je deklico ves ginjen objel in vprašal, čigava je. Deklica je pa odgovorila na to: »Šior, io non parlo sloveno.« Tenm se je nemalo začudil, zalo pa je gospa Križničeva, ki je bila po rodu Italijanka, tem prisrčneje objela malo deklico. Ker sva bila z Rožičem na hrani pri Zalokarjevih, kjer je punčka prav pogosto bila, jo .ie posebno Rožič vneto učil in tudi nauči! popolnoma slovenščine. V Čitalnici se je začelo lepo razv-jati narodno življenje, pa saj smo imeli tudi vrle člane, med drugimi fregatnega kapitana Vrtovca, kapitana Žana Dejaka, tri ali štiri mornariške komisarje in druge mornariške in državne uradnike in poduradnike ter vrla podčastnika Maksa Cotiča, Knifica in še neke druge od 97. polka. Bili so tudi svečeniki, med njimi znani Jaklič, Košara in trije mornariški kurati. (Se bo nadaljevalo,) aacEfit'--. . Hark Twain; © brivcih •sc nu svetu se spreminja, samo ne brivci in njih manere ter okolica. To se ne spreminja. Kar doživiš v brivnici prvi dan ko stopiš vanjo, doživiš v brivnicah tudi pozneje, in sicer do konca svojih dni. Davi sem se dal kakor običajno obriti. Ko .sem se bližal brivnici z vzhodne strani, se ji je bližal nekdo drugi z zapadne strani — tako se dogaja vedno. Pospešil sem korake, a moj trud je bil zaman; mož je vstopil majhen korak pred mano. •laz sem mu sledil tik za petami in sem ga videl, ko se je polastil enega prostora — tistega, ki mu je stregel najboljši brivec. Tako se dogaja vedno. Sedel sem z upanjem, da bom »zapadel« najboljšemu izmed ostalih dveh brivcev, ker je že pričel česati svojemu pacientu lase, med tem ko njegov tovariš še ni končal mazanje in naoijanje kodrov svojega klienta. Opazoval sem te možnosti z največ-iirn zanimanjem. Ko sem pa videl da grozi štev. 2 prehiteti štev. 1.. se je moje zanimanje spremenilo v skrb. Ko se je št. 1. za hip ustavila, da bi izdala novodo-šlemu nekak listek in je s tem pri tekmi zaostala, se j-2 moja skrb stopnjevala do strahu. Ko je štev. 1. obnovila svoje poklicno delovanje in je v istem hipu kakor nje tovarišica odstranila brisačo in začela klientu krtačiti rižni prah z lic in je bila možnost, da pokličeta naslednjega, v naslednjem hipu za obe številki enako velika. mi je od pričakovanja zastal dih. Ko pa je v najvišjem trenutku štev. 1 izostala, da bi šla svojemu klientu nekoliko-krat z glavnikom preko obrvi, sem spoznal, da je izgubila tekmo za en sam trenutek in sem ogorčeno vstal in zapustil brivnico, da bi ne padel štev. 2 v roke, kajti jaz nikakor nimam tiste zavidanja vredne trdnosti, ki omogoča ljudem, da pogledajo čakajočemu brivcu mirno v oko in mu vele, da hočejo počakati na njegovega tovariša. Ostal sem petnajst minut zunaj in sem se vrnil potem z upanjem na večjo srečo. Seveda so bili vsi stoli zasedeni in poleg njih četvorica čakajočih, molčečih, nedružabnih, raztresenih in zdolgočasenih gostov, kakršni so pač vsi gostje, ki jih naletiš po brivnicah. Sedel sem na star naslanjač in sem nekaj časa ubijal čas s tem, da sem študiral pookvirjene reklame mazačev vseh narodnosti, ki so z njimi slavili svoja barvilna sredstva za lase. Potem sem prebiral mastna imena na rdečkastih steklenicah ruma, ki so pri- aaanvsranst r: padala raznim abonentom; prebiral sem imena in si zapomnil številke na brivskih skledah v predalih; preštudiral sem zamazane in pokvarjene cenene slike po stenah, ki so predstavljale bitke, bivše državne predsednike, nasladno Jiazaj prislonjene sultankc in dolgočasno, večno mlado deklico, ki si natika svojega starega očeta naočnike. Preklinjal sem v svojem srcu kanarčka in obupano papigo, ki jo pogrešaš le v malokateri brivnici. Kon čno sem si poiskal najmanj razcefrani zvezek enega izmed ilustriranih revij, ki so pokrivale umazano mizo in proučeval iz njega neodgovorno slabe opise davno pozabljenih dogodkov. Končno sem bil na vrsti. Neki glas je velel »naslednji« in sem se vdal — številka 2 seveda. Tako je vedno. Dejal sem ponižno, da se mi mudi in te besede so ga tako globoko ganile, kakor da jih nikoli ni slišal. Dvignil mi je glavo in mi položil servieto pod brado. Zagrebel mi je prste v ovratnik in pritrdil tja brisačo. S svojimi kremplji mi je preiskal lase in mi dal razumeti, da bi jih bilo treba pristriči. Preiskal mi jih je še enkrat in menil, da so glede na današnjo modo vsekakor pre cej dolgi — najbolje bi jih bilo ostriči; posebno zadaj bi bilo potrebno. Dejal sem, da sem jih dal ostriči komaj pred V Mariboru, dne Ji -.-Ut i: X\ : nevi. Zamišljeno jih je za hipe® otcm je vprašal z zaničljivi)" - !;) jih je rezal. Odgovoril se!" os m im i gledal; glasom, hitro: »Vi sami!« Tu sem ga prijel. Potem je prišel to, da je začel mešati svojo milno peno*!1 se ogledovati v zrcalu, pri čemer se od časa do časa ustavil, da bi stopil 8* sto do njega, si raziskoval podbradek kritičnim očesom in si trpinčil kakšen in® hurček. Potem mi je temeljito namilil ds obraza in se je hotel spraviti na drn!$ ko je naenkrat vzbudil njegovo pozof' nost spopad dveh psov na cesti, nakar jjj stekel do okna in tam ostal do konca b11* ja, pri čemer je na stavah z obema dnl‘ gima brivcema glede izida izgubil dv* šilinga, kar mi je bilo v veliko zadošča nje. Tedaj je komaj končal namiljenje. čemer pa mi porinil čopič samo dva* krat v usta. Potem je pričel drgniti milu’1' co z roko po mojem obrazu, in med terHi ko je z odvrnjeno glavo razpravljal * obema drugima brivcema o pasji bitfa mi je potisnil seveda prilieno množin® milne pene v usta. Sicer on tega ni opfi zil, pač pa jaz. (Se bo nadaljevalo.'* Obračun sokolskega dela OBČNI ZBOR POLJČANSKEGA SOKOLA. m Detiček, Ritonja, Krašovic Anica Knez. Predsednik častnega sodišča je brat Krajnc A. Starosta se je za sodelovanje vsem zahvalil, novoizvoljene je pozval naj delujejo z najboljšo voljo in marljivostjo. Vse ostalo članstvo pa naj se zaveda, da je zavest biti Sokol vsakemu zavednemu Jugoslovanu ponos, ki pa namaga mnogo dolžnosti, katere treba pridno, vestno, vztrajno, nesebično in po žrtvovalno izvrševati, ker le s takbn delom borno lahko uspešno sledili poslednjemu klicu pokojnega kralja Aleksandra I.: »Čuvajte Jugoslavijo!« , Sokolsko društvo Maribor Matica, smuški odsek. Ob priliki župnih smuških tekem, ki bodo v nedeljo 27. t. m. pri Ruški koči, priredi odsek izlet za vse smučarje in sankače. Za brate tekmovalce je odhod s I. skupino. I. skupina: Zbirališče Glavni trg. Odhod v soboto, dne V nedeljo je bii občni zbor tukajšnjega ookola. Hud mraz je onemogočil večjo udeležbo. Brat starosta Lipovšek je pozdravil župnega zastopnika brata R. Lin-tnerja. Spominjal se je žalostnega okto-berskega dogodka, dalje umrlih in odišlih bratov in sester in nato podal splošno, kratko, strogo objektivno poročilo. Težka gospodarska kriza je delovanje nekoliko ovirala ter omejila kajpak tudi dohodke. Vsi odseki so pa kljub temu, eni bolj drugi manj s pridom delovali, kar je razvid-nejše iz posameznih piiročil, ki so pokazala točno sliko dela preteklega leta, ki zahtevalo od mnogih bratov in sester veliko truda in nesebične požrtvovalnosti. Iz posameznih poročil navajamo v naslednjem najvažnejše. Tajnik brat Alojzij Živko poroča, da je bilo 13 sej, udeležba pri teh 75%. Odbor je skušal postaviti društveno gospodarstvo na zdrava tla.. Apelira na župnega delegata, naj se omi- j *• In- ob 1K>1 trel’ Preko Mariborske lijo v bodoče savezne in župne dajatve, i ^oče. Vodja br. dr. Mihalič. II. skupina: Dopisov je bilo 164. Prosvetar Kovič Iv. Zbirališče glavni kolodvor, odhod z vlakom ob 18.41 do Ruš. Vodja br. dr. Ru- di Kac. III. skupina: Zbirališče glavni kolodvor. Odhod z vlakom ob 5.45 zjutraj. Vodja Alfred Kralj. Povratek z večernim vlakom. Bratje in sestre propagirajte izlet med seboj. Nihče naj ne manjka med izletniki. Kdor nima še sinu škega znaka, naj si ga takoj nabavi pri br. Erhartiču. Smučarji-sankači vsi na ta izlet. Zdravo! Smuški referent. Sokolska župa Maribor priredi dne 27. t. m. župne smuške tekme pri Ruški koči. Tekmovdlo bo članstvo in naraščaj (nad 16 let) na 4 in 2 km. Tekma v smuških likih bo iz Kobijeve trate na Crla-žuto. Vsi oni, ki so se za tekme prijavili, naj bodo pravočasno pri Ruški koči. V soboto zvečer je žrebanje. Tekmovalec naj ne bo brez smuškega znaka. Vsi osta li bratje smučarji pa na izlet na Ruško kočo. Zdravo! Smrt velikega Sokola. V Pragi je t2 dni umrl eden najagilnejših sokolskih ■delavcev celokupnega slovanskega sokolstva, brat Vincenc Stepanek, ki je bil tajnik Zveze slovanskega sokolstva. Ko je bil še mlad, je bil izboren telovadec in tekmec, pozneje pa izvrsten sodnik. Za časa svetovne vojne si je pridobil nevanljivc zasluge za vse sokolstvo. Po vojni je bil tudi nekaj let podstarosta češkega sokolstva in urednik sokolskega vestnika. Umrl je v starosti 66 let, njegov duh iti njegova dela pa bodo osta la nesmrtna v sokolskih vrstah. Smučarske tekme sokolske zveze. Četrte smuške tekme Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so bile najavljene za 2. in 3. februarja v Škofji Loki, so zaradi slabih snežnih razmer preložene na 8. in 9. februarja. Nastanek in konec ž.vijenia na naš1 zemlji AMERIŠKI PROFESOR RUSSEL PRAVI, DA BO ČLOVEŠTVO IZUMRLO 1 j ZARADI POMANJKANJA KISIKA. navaja, da ima društvo 4 odseke (pevske ga, godbenega, dramatskega in knjižničnega). Ti so priredili 1 koncert, 5 iger (1 mladinsko), 2 proslavi, mladinski popoldan in dva družabna večera. Bilo je več sokolskih govorov in nagovorov. Prosvetni odbor je imel 1 sejo, prosvetar se je udeležil 3dnevnega župnega prosvetnega tečaja v Mariboru. V raznih ča sopisih je l ilo objavljenih tekom leta 49 sokolskih poročil in vesti. Načelniško poročilo sta podala brat načelnik Mesarič in sestra načelnica Požegova. Statistično je telovadilo skupaj vseh telovadcev 3.042 po 304 dni ali 358 ur, povprečno 71. Skupno število telo vadečega članstva znaša 84. Izveden je bil lep letni nastop, telovadci pa so se udeležili po možnosti tudi vseh obveznih in drugih nastopov. Sej je imel tehnični odbor, ki je štel 7 članov 6. Mnogo članov je odšlo k vojakom. Statističar br. Zeilhofer izjavlja v svojem poročilu, da je stanje pripadnikov sledeče: 59 članov, 28 članic, 12 moškega naraščaja, 20 m. dece, 26 ž. dc-ce. Godbeni odsek vodi br. dr. Hronov-sky, pevskega br. Janko Živko. Pevcev je 22. Letos proslavi zbor 10 letnico obstoja. Hvalevredno je delo s. knjižničarke Anice Krašovic. Knjižnica vsebuje 605 knjig, čitateljev je bilo 56, ki so si izposodili 1288 knjig. Blagajna, ki jo vodi br. Štefancioza je v redu. Novo upravo tvorijo bratje in setre: starosta Lipovšek France, podstarosta Živko Janko, načelnik Štefancioza, pod-načelnik Krajnc Vladko, podnačelnica Krajnc Danica, prosvetar Kovič Ivan, ter ostali odborniki Živko Alojzij, Zeilhofer, Gašparič Anton, dr. Hronovskv, Mahler, Nedavno je odšel v Združenih državah Severne Amerike v zasluženi pokoi najpopularnejši znanstvenik, vseučiliški profesor Henry N. Russel. ki je pred svojim umikom iz jav o.sti vzbudil še enkrat največjo pozornost s svojini predavanjem, v katerem je na podlagi znanstvenih ugotovitev napovedal konec člo-j veštva na naši zemlji. Za to njegovo predavanje je Mio v javnosti tako veliko zanimanje, da so morale cele množice radovednežev oditi, ker zanje v predavalnici ni bilo več prostora. Prof. Russel je znova, seveda bolj eksaktno potrdil to, kar se je že prej ugotovilo, da bo konec človeštva povzročilo pomanjkanje kisika. Ko je naš planet nastal in krožil po vsemirju še kot velika žareča krogla, ni bil obdan z atmosfero, v kateri bi uspevalo življenje človeka, živali in rastlin. Taka atmosfera se je razvila šele v razvoju milijonov let z oblikovanjem kisika, ki je najvažnejša substanca. Šele tedaj, ko je bila naša zemlja obdana s plaščem kisika, je