Marija Petemel, Box 383, Gilbert,Minn. 6-36 JANUAR C N Ime Jezusovo 6 P Sv. 3 Kralji 7 T Valentin 8 S Severin 9 Č Julij in Baz. JOP Pavel 11 S Božidar 32 N 1. po raz. G. IS P Veronika J 4 T Feliks 15 S Pavel 16 č Bernard Anton Petra stol 17 P 18 S 19 N 2. po raz. G. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ♦ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 4. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 7, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Kapitalisti vznemirjeni vsled predsednikovega odkritega govora. — Povdaril je, da je njih vlade konec. — Tudi republikanci se s kapitalisti vred čutijo prizadete. — Predsednik ožigosal inozemske diktatorje. Washington, D. C. — Kakor je bilo pričakovati, je uradni govor predsednika Roo sevelta, ki ga je imel pretekli petek zvečer pred obema zbranima zbornicama kongresa, živo zadel ves nasprotn tabor. GoVor je bil namreč tako odkrit, jasen in brez vsakih ovinkov in olepšavanj, da ni predsednik pustil v njem nikakega dvoma, proti komu je namenjen in naperjen. Kar naravnost je predsednik v njem z ostrimi besedami ožigosal finančne magnate, kateri delujejo na Do ,da bi se povrnil v Washing-ton zopet stari sistem, ko so imeli oni neovira ne roke, da so lahko nekontrolirano izsesavali ljudstvo. Tak odkrit napad na mogočno finančno trdnjavo je po mnenju teh magnatov nekaj nezaslišanega. Noben predsednik se še doslej ni upal kaj takega storiti, pravijo. Resnica je to, kajti prejšnji predsedniki so se samo klanjali ob lastnim denarnim interesom na ,WaJl.ptreetu, po katerih milosti so sedeli na predsedniškem stolu. Roosevelt je zdai povdaril, da se je ameriška vlada zopet povrnila v Washington, kamor spada, in da je bilo končno iztrgano vladno žezlo.iz rok tem pijavkam. Vsakdo, ki mu še ni zamrl čut poštenosti in razsodnosti, bo moral priznati, da je bilo predsednikovo žigosanje kapitalističnih interesov popolnoma na mestu, in se mora strinjati z njim. Čudno pri tem je, da so bili zastopniki republikancev prvi, ki so udarili po predsedniku zaradi njegovega govora. Tudi oni so se čutili prizadete, dasi proti njim kot političnim nasprotnikom predsednik ni nič žalega izpre-govoril. Očividno je iz tega, da se republikanci istovetijo, da se smatrajo za eno s kapitalisti, in« so torej pokazali, da napad na kapitaliste pomeni istočasno tudi napad na nje same. In ljudstvo naj se še zanaša na take "ljudske zastopnike!" Predsednik je ost svojega govora nameril najprej na zunanjepolitične zadeve v inozemstvu, v Evropi in Aziji, in je ožigosal tamkajšnje diktatorske vlade, češ, da v svojem častihlepju in v svoji grabežljivosti spravljajo v nevarnost svetovni mir. Ni izrecno omenil, katere države misli, toda to ni bilo potrebno, kajti vsakomur je to itak znano. Obenem je predsednik povdarjal ponovno, da bo Amerika obdržala strogo nevtralnost še v naprej in da boju-jočih držav ne bo podpirala s svojimi produkti. Od tujezemskih avtokratov se je predsednik obrnil na domače, v Ameriki, na "sebične, lakomne'' elemente, ki hlepe po svoji nekdanji oblasti nad ameriškim ljudstvom. Povdarjal je, da so ti elementi takorekoč re-signirali v marcu 1933, ko je on zasedel predsedniški stol. Prosili so ga, naj vendar kaj stori za nje in jih reši, kajti v zmedenem stanju v kakoržnem se je dežela tedaj nahajala, so bili popolno MOBILIZACIJA OTROK Nemški otroci se bodo urili v nazijskih organizacijah. Berlin, Nemčija. — Naziji so objavili nov načrt, po katerem bodo skušali pridobiti mladino za svoje ideje. Mobilizirali namreč bodo otroke od 10. do 18. leta starosti in jih uvrstili v mladinsko ligo, v kateri se bodo urili v športu, disciplini, pred-vojaško vežbo, predvsem pa v tem, da se navzamejo nazijske-ga duha. Dočim so bile dosedanje otroške nazijske organiza* cije prostovoljne, se bo po novem načrtu vršilo to prisilnim potom. -o- GLAVNI URADNIKI DSD. V CHICAGI Zadnjo soboto so obiskali naš urad glavni uradniki Družbe sv. Družine Mr. George Stonich, gl. predsednik DSD.; Mr. Frank J. Wedic, gl. tajnik DSD.; Mr. John Petrič, gl. blagajnik DSD. in z njimi Mr. Louis Martinčič, predsednik društva sv. Družine, štev. 1, DSD. Med drugimi raznimi pomenki so se vsi zedinili v tem, da bodo v tem novem na-stoplem letu vodili živahno kampanjo za pridobivanje novih članov v Družbo. Pa tudi več novih društev je treba ustanoviti in z ozirom na to so sklenili, da bodo v kratkem vprizorili ofenzivo v državi Wisconsin. Letošnje leto mora dati v Wiscon-sinu vsaj dve društva in to v Milwaukee in v slavnem Sheboy-ganu. Glavni odbor DSD. bo podvzel potrebne korake, da se to doseže. Tako hje prav, le naprej dokler je vetra kaj! -o-- MUSSOLINI DAJE UKAZE LISTOM Pariz, Francija. — Neki tukajšnji list priobča povelja, ki jih je izdalo Mussolinijevo propagandno ministerstvo italijan- TRUD ZNANSTVENIKOV Pravijo, da se bližajo rešitvi "skrivnosti življenja." —O— St. Louis, Mo. — Letošnje zborovanje ameriške zveze za pospeševanje znanosti, ki se je zaključilo preteklo soboto, se smatra najbolj važnim, kar jih je imela zveza tekom svojega obstoja. Znanstveniki so na njej presenetili svet z objavo, da se jim je posrečilo "oživiti mrtve snovi", tako, da so pričele pod ugodnimi okoliščinami, predvsem pod solnčno lučjo, znova tvoriti nove celice. S tem, pravijo znanstveniki, so bliže odkritju "skrivnosti življenja". Pri tem pa so znanstveniki bržkone pozabili, da ni stvari, ki bi bila absolutno "mrtva". UMOR NAD ŽENO UNIJSKE GA URADNIKA Chicago, 111. — Policija je izvedla več aretacij v zvezi z umorom, ki se je izvršil pretekli petek zvečer nad 35 letno Mrs. Elsie Henneman. Napad pa očividno ni veljal njej, marveč njenemu možu George, ki je tajnik in blagajnik pri uniji barvarjev. Vo?ila sta se v avtomobilu, ko zapazi mož, da so iz nekega drugega avtomobila namerili puško nanj, in se je hitro sklonil k tlom, dočim ni mogel dovolj hitro potegniti žene za seboj in je bila ta na mestu mrtva. V omenjeni uniji je prišlo zadnja leta že do več neredov. V RUSIJI NAŠLI ZAKOPANO MESTO Moskva, Rusija. — Pri kopanju za podzemsko železnico so naleteli delavci ob meji Moskve na ostanke kamenitih poslopij, ki so očividno bi?a uporabljana kot bivališča. Starinoslovci ugotavljajo, da so to ostanki starodavnega mesta, katero so prebivalci zapustili pred 3000 leti. V stanovanjih so se našli tudi razni hišni predmeti. NAPADI IZ ZRAKA ZDRAVNIK BIL IZVABLJEN V SMRT Chicago, 111. — Zagonetka je za policijsko oblast, kaj je dalo povod za brutalni umor, katerega žrtev je postal 40 letni zdravnik, dr. S. C. Peacock. V četrtek zvečer je zapustil svoj dom, 5555 Sheridan rd., na klic, naj gre k nekemu porodu; ugotovilo pa se je, da je bil klic le slepilo. V petek zvečer so nato našli njegovo mrtvo truplo z razbito glavo v njegovem avtomobilu na neki prazni loti. Žena njegova KRIŽEMJVETA — Ženeva, Švica. — Po poročilih mednarodnega delavskega urada je bilo 1935 že drugo leto, da se je zniževala splošna svetovna brezposelnost. Kakor kaže poročilo, je bilo v celi Evropi koncem leta 8,340,000 brezposelnih. — Varšava, Poljska. — Zapoznelo božično amnestijo za kaznjence je odredila poljska vlada. Po posebnem odloku je bilo pretekli teden izpuščenih iz raznih zaporbv sirom države skupno okrog 80,000 jetnikov. —- Llandsff, ,.Siglija. — Družina Lindbergha se namerava čez tri mesece povrniti v Ameriko, kakor se je izrazij neki nje sorodnik. Obiskali bodo južno Francijo, nato Švedsko in, ko bo končana zadeva s Hauptmannom, bodo šli nazaj v Ameriko, — London, Anglija. — Večina Evrope je z zanimanjem poslušala Rooseveltov govoi kongresu pretekli petek. Zaradi razlike v času so morali Eno celo mesto uničeno od bomb. — Italijanski aero plani ne prizanašajo niti Rdečemu križu. Addis Ababa, Abesinija. — Kakor govori poročilo tukajšnje vlade, so postali italijanski bombni aeroplani zadnje dni bolj aktivni, kakor kdaj koli prej skozi tri mesece, kar traja italijanska akcija. Oči vidno imajo Italijani s tem bombardiranjem namen, da preprečejo nameravano splošno ofenzivo abesinske armade. Skupno pri teh napadih so zmetali italijanski letalci nad 3000 bomb samo na severni fronti. Ubitih je bilo od njih deset oseb in -ranjenih 15. Podobno so bili na delu letalci tudi na južni fronti in njih napad je razdejal eno celo me sto, namreč Daggah Bur. Koliko je bilo pri tem človeških žrtev, se še ni moglo ugotoviti. Varne pred temi napadi pa niso niti postaje Rdečega križa; tako je bila z omenjenim mestom vred uničena tudi postojanka egiptovskega Rdečega križa, ki je tam poslovala. Par dni prej je bil izvršen napad na postojanko švedskega Rdečega križa v mestu Do-lo. t% Jugotflavi$e* Hude posledice vremenskih katastrof na jugu države. V nekaterih krajih so divjala silna neurja, ki so odnaša-- Ia stavbe in viharji so odkrivali hiše. Drugod je zapadlo do dva metra snega. — Druge vesti iz Slovenije. PRODAJNI DAVEK NAJ SE UPORABI ZA RELIF Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly je izrazil nezadovoljstvo nad governed em Homerjem, ker je ta izjavil, da bodo skim časopisom, v katerem se P^avi, da ni i.nel nobenih sovraž-jim naroča, o čem ne smejo pi- lnik°v- Aretiran je bil neki kiro-sati. Predvsem jim je prepove- P°dist, o katerem se je izvedelo, dano omeniti o obc.ivnavi. ki se je vršila v Rimu pred vojaškim tribunalom proti peterim vojakom zaradi upora. Dalje ne smejo pisati o kampanji, da se mora skrčiti uporaba papirja. D,; voljeno ni listom razpravljati o tem, da bi skorajšnji mir v Abe-siniji zasigural mir Evropi. Nič se ne sme omeniti o zračnem bombardiranju, izvzemši uradnih poročil. Molčati morajo listi tudi o pogovorih med Francijo in Anglijo, nasprotno pa jim je naročeno, naj na široko poročajo o nemirih v Egiptu, toda naj ne delajo vtisa, da se jih Italija veseli. da je imel prepir z zdravnikom morala mesta in okraji prispe poslušalci čakati na govor do jvati k državnemu relifu po 15. zgodnjih jutranjih ur. Že od 'januarju, ko se bo nehal fede- leta 1918 ni bilo tolikega zanimanja za govor ameriškega predsednika. TUDI DRUŽINSKE PRATIKE SO NAM POŠLE in z njimi letos ne moremo več postreči. Prosimo, da vsi, ki naročajo Pratike vzamejo to na znanje in letos ne naročajo Pratik, ker jih nimamo več. ralni relif državam. Župan je povdarjal, da sedanji državni prodajni davek donaša dovolj denarja, da se ga lahko več porabi za relif. Skupni prejemki iz tega davka znašajo na leto okrog 66 milijonov dolarjev in od tega je doslej določena za relif samo ena tretjina. Tudi, ako se od gornje svote odšteje prejšnji dohodek iz davkov na zemljišča, kateri so bili nadomeščeni s prodajnim davkom, ki je znašal okrog 25 milijonov, ostane še dovolj velika svota za relif. ma obupani. Ko jih je Roosevel-tova vlada končno rešila iz stiske, so ponovno dvignili glavo in skušali zasesti svoj prestol. Izrekel pa je predsednik svoje zaupanje, da bo sedanje zasedanje kongresa nadaljevalo svoje za-početo delo in jih enako držalo pod kontrolo. Nič ne "bo odvrnilo Italije od njenega prvotnega načrta glede Abesimje; tako izjavljajo fašistični voditelji. V potrdilo tega se pošiljajo v Afriko nove čete in gornja slika nam kaze del takozvane Tevere divizije, predno se je nedavno vkrcala na parmk v Neapelu. Poplave, sneg in vihar Ljubljana, 14. dec. 1935. — Poplave v Bitolju in okolici imajo hude posledice. Vas Optičari, ki je bila vsa pod vodo, ne nudi varnega zavetja svojemu prebivalstvu. Hiše so tako izpodkopane od hudo urnikov, da se sesedajo kar po vrsti. Le v nekaterih močnih stavbah se da varno prebivati Večina vaščanov se je morala naseliti po drugih vaseh. Nad kočaniškim srezom že besni nekaj dni strašno neurje. Reki Nerodinka in Lepanac sta preplavili obširna polja na svojih bregovih, pri železniški postaji General Jankovič pa je voda porušila nasip in raz-ruvala prog*). Med plohami so tudi viharji, ki razkrivajo hiše. Ostali kraji, ki ne trpijo od hudournikov in poplav, so pa pod 'visokim snegom. Na progi Peč-Kosovska Mi-trovica, ter iad. njihovim delom v blagoslov in sveti križ. Da, to so bile družine naših prednikov, zlate posode vere, molitve in božjih zapovedi. Da, to so bili naši očetje*, naše ma- tere. Trdi delavci, ki so nosili vročino dneva in še V nočeh sanjali o delu, toda delo ni bilo vse njihovo teženje v življenju. Zakaj so neki delali ti naši očetje, te naše matere? Ali so delali samo radi skorjice kruha, ali samo zato, da bi bilo mlajšim članom družine dobro? Ali so delali z gnevom in nevoljo v 'duši, z odporom jetnika v srcu, nad katerim vihti paznik Bog bič svoje pravice, bič prekletstva iz raja: "V potu svojega obraza boš jedel kruh, v bolečinah boš rodila?" Ne, niso delali zgolj radi kruha, tudi ne radi družine same. Predno so šli člani naših starih družin na delo, so se pokrižali, kadar so šli mimo. kapele v vasi, so se spomnili Boga, zjutraj so z molitvijo pohiteli na delo, zvečer so legli v posteljo z Bogom na ustih in v srcu. Delali so torej predvsem za Boga in večnost. Lepo je bilo pšenično .polje v njihovih očeh, kadar je valovalo Parnik American Importer, na katerem se je odpeljal Lindbergh s svojo družino v Anglijo, rekoč, da se v Ameriki ne čuti več varnega, češ, da je stalno dobival grozilna pisma. v soncu in pelo pesem o bogati jeseni, toda še lepši jim je bil pogled na cerkvico sredi vasi, veseli so bili vsi člani družine, če je na jesen polje rodilo v sto-terni sreči, če je pa Bog v svoji volji udaril po njivah s točo. so se pa tudi znali prikloniti v skromnosti, znali so skleniti roke v težko, a vendar udano molitev: Gospod je. dal, Gospod je vzel, njegovo ime bodi vedno če-šeeno. S kakim ponosom sta roditelja zrla na moč svojih sinov, na postavnost svojih hčera, višje pa sta cenila moč in krepost, ki je v čednosti, postavnost, ki je v življenju po veri in volji božji. Prvo jim je bilo torej — Bog; drugo kruh; prvo vera — drugo žito in žetev; prvo blagoslov in milost, drugo dobiček in korist. Ohranimo podobo pravih slovenskih družin vse dni v svojem srcu tudi mi, sinovi in hčere izpod slovenskega krova. RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE Slovenske kmetije prehajajo v tuje roke Št. Peter na Krasu. — V premski občini je bila Joškova kmetija gotovo največja. Prešla je pa že zdavnaj pred vojno v tuje roke in je bila zaradi lepe lege vsa preurejena zlasti gospodarska poslopja. V njetf so se bili naselili razni plemiči bivše Austrije, po vojni, pa je kupil v i-o kmetijo neki Italijan in naselil italijanske kolone. Ti šo prihajali na ta-kozvano "Joškovo grofijo'' s svojim semenjem in obdelovali gospodarju polje, a so se morali vselej po nekaj letih spet vrniti v domači kraj. Podnebje, zemlja, način obdelovanja, vse to je bilo za sicer pridne Furlane tuje in jim je delalo velike ovire ki so jih naposled pripravile tako daleč, da so morali 'oditi domov tudi brez onega, kar so pripeljali s se boj. In tako si je na tej "grofiji" marsikateri italijanski kolon polomil svoje zobe in končno tudi gospoda, oziroma lastnik sam. Posestvo je bilo tako /zadolženo, da so ga morali prevzeti le za zaostale davke, ki niso znašali malo. Vse skupaj je najprej obdrža la baje podružnica reško "Cas-sa di Risparmio ' \ Ilirski Bistrici, ki ima v zakupu duv. ni iztirjcvalnico za ilirsko-bistri-ški kra.i, potom pa odstopila . baje nekemu italijanskemu zavodu, ki je pričel s preura-jevanjeru gospodarskih in ostalih poslopij. Na posestvo na meravujo menda spet naseliti italijanske kolone, da bi 'uspešno' obdelovali obsežno polje. --o- V Italiji bodo pobrali vse zlato! Trst, — "Gazzetta Ufficia le" je prinesla dekret, s kate rim se mora vse zlato, ki je v državi, bodisi kot zlat den;.' ali drugače predeiano ali nepredelano, dati na razpolago državni blagajni, ki ga bo rabila za kritje inozemskih nabav. Prav tako se morajo dr žavni blagajni predati vse zla to in vsa potrdila o vlogah v zlatu, kjerkoli se nahajajo. --o- Poleg zlata pobirajo tudi ostale kovine Trst. — Tajnik fašistične stranke je odredil vse potreb no, za akcijo za pobiranje zlatih, srebrnih, bakrenih, žele znih ter drugih predmetov. Za to pobiranje so bile določene osebe, l\ ki se je darovala za dušo pokojnega. Hvala vam iskren?.! Dalje najlepša hvala preč. Fr. L. J. Virant, Madison, Ohio, ki so darovali sv. mašo za dušo pokojnega. Zahvaliti moramo tudi vse, ki so poklonili ob tej priliki tudi sv. maše: Mrs. Jennie Pelan za 5 sv. maš; Mrs. Mary Onušich za 5 sv. maš; Mr. John Grbec 2; Mr. in Mrs. J. Lukežič za 2 sv«maši; Mr. Frank Onušich 2 sv. maši; Mrs. Steven Kristan in Joe Steven 2; Mr. John Grbec, Doylestown, 2 sv. rpaši; Mrs. Jennie Skerl za 3 sv. maše; Biassed Virgin Mary Sodality fare Presv. Srca Jezusovega ena peta sv. maša; Knights of Columbus 2 peti sv. maši. Po eno sv. mašo so narovali sledeči: Mr. Anton Grbec, Mr.' Pavel Palčič, Mrs. J. Mohar, ~bkr. in Mrs. Ant. Skerl, M.r. :n Mrs. Tonv Gradišer. Mr. in Mrs. Tosio Šega, Mr. n Mrs. Fr. Smrdel, Mrs. Štefan Kriston, Mr. In Mrs. Bcsch, Mr. in Mrs. Matt Groom, Mrs. Pečnik. druž. Belčič, Mrs. Marg. Kriston, Mr. Tohn Šega. Mr. Louis Arko. Dalje najlepša hvala društvu Triglav, št. 48, SNPJ. in Samostojnemu dr. Domovina, ki sta oba položila na krsto pokojnega lepe vence ter za pogreb oba društfa poskrbela tudi za pogrebnike, ki so nosili krsto. Hvala vam lepa, ko ste čuli ob mrtvaškem odru. Nailepša hvala za cvetlice in vence- Družini Pečnik, Mrs. Jennie Škerl, Mr. in Mrs. Frank Mazey. Mr. in Mrs. John Škerl, Mr. Frank Onušich, Mr. John Jurchick, Chemical Workers Union, Seibf.rling Teel Dept., The Seiberling Printing Room, The Dept. 4-B. Gerek and Halenar, The Super Heater Dept. B and W. Co. Končno najlepša zahvala vsem, ki so dali avtomobile za pogreb, vsem ki so se udeležili sv. maše za dušo pokojnega. ki so ga spremili na zadnji poti na rv. Križa cokonališče. Kdor koli ie kaj storil v teh dneh na,še velike žalosti bedisi ta pokoinim ali za nas: Vsem hvala in Bog plačaj! Tebi, dragi soprop in ljubi oče. pa želimo večni mir '.n ookoj; spavai v Bogu od truda in težav, ki Ti jih je nalagalo živl;-sdje. Pozabiti nam ni mogoče,- trdno o?, verujemo, dr. zopet vidimo se nad zvezdami, kakor nam govori sv. Križ. Žalujoči ostali: MRS. MARIJE GRBEC, soproga; FRAN i;: JOHN, sinova; MARY (poročena Schrader) in FRANCES, hčere. Barlierton, Ohio, dne .H), decembra 1935. Torek, ). januarja 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC ... Stran g % Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. januarja 11).°«(i I It Hal-3' I ,lfllBlllllMIMIIilMm Vinko Gaberski: M Z SLAVE" 4 — 1918 Po pridelitvi v Obergrafendorf sem imel nesrečo, da sem stanoval v gostilni v sobi z nekim Neuwirthom iz Maribora, ki se je izdajal za inženirja, kar pa takrat še ni bil. Druga dva tovariša v sobi sta bila inženir Neumann z Dunaja, zapravo češki žid z Morave, in pa Ceh Andrle, ki ni znal skoro besede nemški. Neuwirth je bil (tako slab tovariš kakor je bil Neumann dober. Nekega dne me začne Neuwirth, ki je bil menda novo pečen protestant, izpraševati, da li sem sorodnik dekana in kanonika, ki je pasel ovce pri Sv. Magdaleni v Maribora. Ko sem mu pritrdil, da je on mojega očeta brat, se je že začelo. Vse sovraštvo, ki ga je s svojim verskopolitičnim vodjo, proslulim praškim pastorjem Mahnertom, gojil za Slovence in tistega "farja", je prenesel mož na me. Dekan in pastor sta se silno podajala, tudi v časnikih, ker so protestanti v fari agitirali za odpad. Med ponemče-nim sproletariziranim prebivalstvom je Mahnert menda .imel precej žetve, zlasti ker so protestanti izrabljali bedo in so proselitom plačevali za prestop k njim. Moj stric je ob začetku vojne mnogo trpel, tudi telesno. Drhal se je zbrala, ter je 75 let starega moža, ko se je vračal iz šole, potegnila z voza, ter ga obrcala, opljuvala in vlačila po tleh. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko se ne bi bil vmešal z orožjem naš rojak narednik, ki je bil prišel slučajno mimo, in ki si je s tem nakopal precej neprijetnosti. Čudno je, da še nisem nikoli Čital imena tega duhovnika, kadar so kje naštevali druge, ki so trpeli. In vendar je bil najstarejši med vsemi. Neuwirth je bil zlobna duša. Nekega večera, ko smo že bili v posteljah, sva se silno dajala. Neumann je prisluškoval in nekoliko miril. Ceh Andrle pa sploh ni razumel prepira. Ko mi je povedal Neuwirth, da bo sedaj — marca 1915 — skoro konec vojne in da pride po zmagi obračun, sem planil s postelje v temno sobo, prevrgel nekaj stolov, da sem se nekoliko potolkel, ter sem zaklical: "Hudič, če Slovani res nismo za nikamor več, nas pa pustite doma in vlačite sami talige iz blata!" (... Karren aus dem Dreck.) Bil sem silno razburjen od večnega izzivanja, pa mi je sangvinični temperament ušel. To je opazil Neumann in je modro ugotovil: "Ni čudno, če se pa govori o sami šovinistični politiki." Za tisti večer smo utihnili, a z Neuwirthom, s katerim sva bila prišla v istem transportu iz Maribora, nisem spregovoril nikoli več. Po kratki vežbi so nas odbrali in nas poslali k polku v šolo. Ne vem, kako je prišlo, da je nadporočnik Pack, poštni kontrolor z Dunaja, ki je bil naš komandant, in o katerem je šel glas, da je nekje iz naših krajev, sprožil nekoč vprašanje, kaj je krivo vojne in kdo jo je povzročil. Na to vprašanje je bil moral odgovoriti Tomaides z Dunaja. Mož z grškim imenom je bil po svojem mišljenju Neuwir-thov tovariš, in ko je važno odgovoril, da je na to vprašanje težko kaj na kratko povedati, je Neuwirth predlagal, naj jaz kot "žurnalist, ki se bavi s takimi rečmi", odgovorim. Temu je pritrdilo nekaj tova- rišev okoli mene, in komandant je stavil vprašanje meni. Kaj sem hotel? Rečeš to, ne bo prav, poveš ono, pa tudi ne. In sem zinil: "Gospod nadporočnik, o tem šc nisem nikdar razmišljal." "Sedite," mi je rekel z lokavim nasmehom.--Na to smo nekaj trenotkov molčali. Komandant je potem ugotovil, da za take razgovore v šoli ni mesta, ker ni generalštabni kurz ali diplomatski zbor. Predaval nam je zopet o dragih rečeh. Nekega dne nas je splašila novica, da iščejo pri vojakih sokolske legitimacije. Poveljstvo je bilo izvedelo, da imajo 'Slovani sokolske izkaznice baje za to, da bi si ugladili z njimi pot v boljše življenje, ko bi bili zajeti ali pa bi z namenom prešli na stran Rusov ali Srbov. Italijani takrat še niso vojevali. Iskali so pa izkaznice tako: Komandant se je nenadoma prikazal s spremstvom v sobi. Vojaki so morali stopiti k svojim posteljam. Začelo se je spraševanje, kaj kateri govori. Seveda je vsak povedal najprej svoj domači jezik.' Nemce, Madjare, Italijane in Romune so pustili, Slovani so pa morali odpirati svoje kovčege in oprtnike, da so jim vse prebrskali. Pri mojem oddelku se to ni zgodilo. Pač pa je drugo ali tretjo noč po tisti v kali zadušeni razpravi o krivdi in vzrokih vojne nastal v moji sobi nemir. Takrat sem stanoval v vojašnici. V sobi nas je bilo kakih dvanajst. Točno opolnoči strese nekdo mojo železno postelj in ko odprem oči, je že bila luč. Pred menoj stojijo komandant bataljona major Ribitsch, komandant čete nadporočnik Pack in dežurni podoficir. Major, tega človeka ne pozabim! Pravili so, da je bil s Koroškega. Bil je dolg in precej mršav. Obraz bakren in pegast; osoren, neprijeten človek. Pač pa je Pack bil videti dober. Človek je bil. Moral sem iz postelje. Odprl sem kov-čeg, kjer pa razen potrebščin in nekaj korespondence niso ničesar našli. Ko je zgrabil nekai pisem in me pogledal, sem mu kratko rekel, da so od ženske roke. Izpustil jih je, pač pa je prijel za dve knjigi. Groza... Ruska slovnica in ruski besednjak! Skvarjeni Ribič je zmagoslavno dvignil knjigi in je čudno mirno rekel: "Tako." Seveda je bilo vse v sobi po konci. Inkvizitor me vpraša, odkod to in zakaj. Povedal sem mu, da me jezikoslovje sploh veseli, da sem se učil tudi ruskega in da sem v smislu poziva vojnega ministra zaprosil za imenovanje za ruskega tolmača, ker mislim, da bi tako mogel najboljše služiti. Meni je seveda šlo samo za to, da bi čim prej prišel do oficirskega čina in boljšega položaja. Poizvedoval je, da li vem, kaj je Narodna obrana. Odgovoril sem, da sem čital, da je to neka tajna družba v Srbiji. Na vprašanje po pravilih tega društva sem moral izjaviti, da nimam pojma o njih, saj jih gotovo skrivajo kakor framasoni svoje. Vprašal me je dalje, sem li kedaj bil v Beogradu. Ker sem bil leta 1911 res dvakrat tam in sem slutil, da morda vejo kaj več, sem priznal, da sem se mudil tam po štirinajst dni, a hkrati sem dodal, da sem bil prej skoro leto in pol v Berlinu. (Dalje prih.) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk Vzamem na znanje. V zadevi napada nekih hr vaških krogov na Slovence aii Kranjce, ki je bil priobčen v listu "Neodvisna Hrvatska Država," prinaša "Proletarec" na moj naslov sledeče pojasnilo: Rev. Trunku v pojasnilo V pričetku minulega poletja se je vršil v Chicagu na južni strani piknik pod označbo hrvatske katoliške župnije. Udeležilo se ga je par tisoč ljudi. Element, kakršen se zbira okrog časopisa "Neodvisna Hrvatska Država," ga je kontroliral in izrabil v svoj prid. Dogodili so se pretepi — prav po balkansko. Katoliški Hrva ti, ki imajo podporo v Ante Paveličevem "pokretu," od Mussolinija, in v Vatikanu, irt od kardinala, ki pašuje nad cerkvijo na Dunaju, mrze "Kranjce" in pišejo — še bolj pa govore — prav zaničljivo o njih. To ne pomeni, da nji hovi svečeniki izločujejo slo venske katoliške duhovnike od svojih napadov na "Kranjce/ Proletarec je to konstatiral — Rev. Trunk pa naj rajše "pobara" gospode okrog sv. Štefana v Chicagu, pri sv. Vidu in v "metropoli" sploh, čemu v svojih listih molče o napadih na "mili svoj narod." V ostalem, Rev. Trjunk ve, da Ante Pavelič ima podporo cerkve v Italiji in Mussolinija! Čemu? V prid Mussolini j evih nakan, ki jih misli izvesti v Jugoslaviji. Vzamem na znanje. Tudi iz tega pojasnila pa nikakor ni razvidno, da bi bil dotični napad le na katoliške duhovni ke, oziroma le na katoliške Slovence. Napad je na slovenski narod sploh, in tu je dolžnost vsakega Slovenca, da ščiti čast evojega naroda, naj bo potem privrženec te aii druge str u je, toraj dolžnost tudi slovenskega socialista, ak)o morda res ne smatra nizkotnega napada za prenizkot-nega, da bi bilo pod častjo vsakega Slovenca na kaj takega odgovarjati. O tem ne bo dvoma, niti ni treba prereka vanja. Jaz sem imel dosti opravka s hrvaškimi krogi, sem mnoge videl, izvedel in doživel. Vsega nihče ne more vedeti, in priznam, da ne vem vsega, kar se morda dogaja v najnovejši dobi. Ako gospoda pri "Pro-letarcu" več ve, kako je z dr. 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Paveličem in cerkvenimi laškim krogi, potem je pač ta gospoda bolj poučena. Zdi se mi pa, da ima rdeča gospoda le prevelike oči glede stališča vatikana. Znano je, da imajo Lahi v Dalmaciji izredno stanje, in glede dušnega pastir-stva je med njimi izborno poskrbljeno, kakor je to razvidno iz pojasnila, kakršno je podal škof dr. Srebrnič na zadnjem kongresu slovenskih izseljencev, toraj razvidno iz pojasnila iz najmerodajnejše ga mesta. Kolikor je ta skrb za laške kroge vsaj v Dalmaciji v zvezi tudi s političnimi strmljenji, tega vprašanja ne bo lahko rešiti, vsekako pa bo sodba šla preko cilja, ako se trdi, da bi vatikan podpiral dr. Paveliča le iz političnih razlogov. Tudi stališče dunajskih krogov, in tu niti kak kardinal ne bo izvzet, je rdeči gospodi dobro znano. Tam še vedno upajo na razpad v Jugoslaviji, in umevno je, da bodo podpirali vsak razdor, ki meri na ta razpad, in "kardinala, ki pašuje nad cerkvijo na Dunaju" se ne sme zapisati le na rovaš kakega pristn'o cerkvenega ruvanja, pač pa splošno političnega. Sicer pa je šlo za napad na čast slovenskega naroda; pri tem naj ostane. Ta čast naj se ščiti, ako kdo smatra to za potrebno in morda ne pod častjo odgovarjati na tako nizkot-nost, vatikan je lahko prizadet kje drugje, tui ga prav nič ni treba spravljati v zvezo s to pristno narodno zadevo. To pojasnilu v pojasnilo. * Prevelike oči "Proletarec" piše o novih kardinalih, in kako je bila pri tem Jugoslavija pre'zreta. Ali je rdeči gospodi kak jugoslo vanski kardinal tako pri srcu7 Vsaj meni prav nič. Prezreto je prezreto, ako je res prezreto. Gospodi pa ni za kardinala, saj pravi: "Ako bi bilo ljudstvo pametno, bi kardi-nalskega luksusa sploh ne podpiralo, ker je to ne samo nepotrebna, ampak tudi izredno draga stvar." Saj se poznamo. Kardinal bode v oči, Društvo sv. Jožefa Štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, I1L 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sle-.ečega odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. ne morda kak jugoslovanski kardinal, da tega ni. "Proletarec" se moti glede Strossmayera, ker ta ni bil kardinal, pač pa Missia, in tudi Hrvati so imeli, če se ne motim, več kardinalov. Za to ne gre. • Ker pa gospoda že piše o prezrenju v Jugoslaviji, naj povem svoje nemerodajno stališče. Za kardinala bi prišel v poštev Slovenec ali Hrvat, ker kaki — Jugoslovani še dolgo ne bomo. Recimo, da bi Sv. stolica poklicala kakega Slovenca v kolegij kardinalov. Hardinohamol.. to bi bil ogenj v strehi tam doli na Hrvaškem! Ali ne, rdeča gospoda? Pa recimo, da bi bil imenovan kak Hrvat. Baje je tam doli vse le — separatistično, in kev Jugoslavija le še obstaja in je celo sklenila konkordat. . menda niti rdeča gospoda ni tako naivna, da bi ne videla, da se kak kardinal ne izbira, kakor bi s prsti počil. Ali ni tako? Pasja taca se pa prikaže, ko gospoda govori o — denarju. No, ko bi šlo za denar, eh.. er.. take reve pa vendar še nismo, da bi ne zmogli teh par par, in če bi jih bilo treba, bi še ne bilo treba grilov požirati. Eh..er-.. gospoda, saj vemo, kam ste hoteli udariti. Na -— kardinala pač, udarili ste pa na — peneze, ker Do vsaj pri vaših čitateljih vleče in — tacal. "ANGINA PECTORIS" OZDRAVLJIVA St. Louis, Mo. — Zdravniki so iznašli uspešno sredstvo za nevarno in večkrat usodno bolezen, znano pod imenom "angina pectoris," ki obstoja v tem, da se pojavijo ovire v žilah v prsih, ki dovajajo ki-slec srcu. Na zborovanju zveze za pospeševanje znanosti je neki zdravnik, dr. Krantz, Jr., poročal, da je na pacijen-tih uporabljal neko sredstvo, imenovano trikloretilin. katero se vdihava skozi nos in pomaga v eni sekundi. Na ta načiri, pravi, je ozdravil že 18 oseb izmed 20. Neki drugi zdravnik, dr. Munch, pa je objavil, da je dosegel tudi uspeh z nekim drugim sredstvom, katero obstoji iz neke snovi, vzete iz vranice. -o- POLEG HRANE UMRLA LAKOTE New York, N. Y. — Nenavadna tragedija se je nudila policijskim oblastem, ko so vdrle v neko hišo zaradi pritožbe sosedov, da so popokale vodne cevi. V neki sobi v hiši je ležala na postelji mrtva 60 let stara Mrs. Anna Cloutier. Čudno je pri tem, ker se je ugotovilo, da je umrla od lakote, dočim je nedaleč od postelje stala miza s kruhom, mesom in mlekom. Bržkone je bila stara ženica tako slabotna, da ni mogla priti do mize, in je tako poleg hrane podlegla stradanju. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očak DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. jutra do 8:30 zvečer. Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ...............—-............................................................................... 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ...............-...................................— 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije ...............-................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ ®0c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela ....................i......................................................................... 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1935. Predsednik: Frank Habiček, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str, Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob 7:30 zvečer. V druitvo se sprejmejo članKleet nd IS. dneva do 16. leta in se jim nudijo itiri različne vrste * zavarovalnine, $250.00 do $2000.00. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do Id. letu. Za bolniiko podporo pa $1.00 in $2.00 dnevne bolniike podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in naj ravna po pravilih. Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK VELIKA "SLOVENSKA KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CENA $5.m Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! v____________________- Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, JJ1