Izhaja vsak 2strt*k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna itev. Ur 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 416 TRST, ČETRTEK 13. SEPTEMBRA 1962, GORICA LET. XI. PO DE GAULLOVEM OBISKU V ZAHODNI NEMČIJI ZEDINJENJE ZAHODNE EVROPE V NEVARNOSTI Kakšne posledice lahko nastanejo zaradi zveze med Francijo in Z. Nemčijo - Veliko pričakovanje za izide konference v Londonu Morda je treba pripisati le golemu slučaju, če se je samo en dan po De Gaullo-vem uradnem obisku v Zahodni Nemčiji začela v Londonu izredno važna konferenca najvišjih predstavnikov 15 držav Common vvealtha ali bivše Britanske skupnosti narodov. Ker pa sta ta dva dogodka v zelo tesni medsebojni zvezi, bi človek lahko upravičeno sklepal, da do tega ni prišlo slučajno, ampak namerno. Po De Gaullovem obisku v Bonnu in drugih zahodnoncmških mestih politični opa-zovavci niso videli samo uradne potrditve, da so med Francijo ii^ Zahodno Nemčijo dokončno izginila več kot stoletna naspret-stva in da sta oba naroda končno postala prijatelja. Mednarodna javnost se namreč ni zadovoljila z ugotovitvijo tega brez dvoma zgodovinskega dejstva, temveč je že začela postajati pozorna na posledice, ki lati ko nastanejo v Evropi in tudi drugod po svetu iz še tesnejšega političnega in gospodarskega sodelovanja med Francijo in Zahodno Nemčijo. OTEŽKOCEN PRISTOP ANGLIJE K EVROPSKEMU SKUPNEMU TRGU Mnogi znaki kažejo, da je velik poudarek, ki sla ga temu obisku dala tako De Gaullc kot Adenauer, proti nekomu uperjen in cin ima zato določen namen. Nova tesnejša zveza med omenjenima državama bi po mnenju mnogih težila predvsem k tema dvema ciljema: preprečila hi (vsaj za določen čas) vključitev Velike Britanije v zahodnoevropsko skupnost in hkrati skušala odvzeti Združenim državam Amerike vodilno vlogo v nekomunističnem svetu. V tem času je še najbolj aktualno vpra šanje priključitve Velike Britanije k Evrop skemu skupnemu tržišču, ki naj bi bil prv; korak k njeni poznejši politični zvezi z ostalimi zahodnoevropskimi državami, če se pogajanja med 6 državami EST-a in Veliko Britanijo še niso uspešno zaključila, je lo, kot znano, predvsem krivda Francije. K temu sc sedaj pridružuje še na novo skovana zveza z Nemčijo, zaradi česar lahko trdimo, da sc že omenjena konferenca držav Commonwealtha, na kateri bi morala angleška vlada dobiti načelen pristanek za priključitev k EST-u, nikakor ne začenja v povoljnih okoliščinah, in da zato sovpa danje De Gaullovega obiska v Bonnu s to konferenco ni bilo odvisno samo od golega slučaja. Medlem ko pišemo, so se dela v Londo nu šele začela in zato ni mogoče predvidevati, kako sc bodo zaključila. Gotovo pa je, da se Macmillanova vlada nahaja pred težko nalogo. To pa ne samo zaradi De Gaullove odkrite in Adenauerjeve prikrite sabotaže, temveč tudi zaradi stališča, ki ga je pred dnevi do vprašanja zavzela laburistična opozicija. Njen glavni predstavnik Gaitskell je namreč uradno izjavil, da se Velika Britanija glede na pogoje, ki jih postavljajo države EST-a, nikakor ne more vključiti v takšno skupnost. Vlada pa je kljub temu sklenila vztrajati pri prejšnjih sklepih ter ponovno poudarila, da države Commomvcallha ne bodo imele od EST-a nobene škode, ker se ne bodo bistveno spremenili sedanji trgovinski odnosi in olajšave med Veliko Britanijo in ostalimi deželami bivše Britanske skupnosti. »Razvijajoče se države Commomvealtha — je dejal minister Heath — bodo imele v Evropi nove možnosti za trgovinske izmenjave in bodo od EST-a imele končno le koristi.'« Glavno vprašanje, ki ga med1 razgovori za priključitev Anglije k EST-u v Bruslju niso rešili, je bil izvoz kmetijskih pridelkov iz Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Francija, ki je med sedanjimi državami EST-a edini izvoznik teh pridelkov, je namreč skušala za vsako ceno zaščitili svoje interese in zato zahtevala od Velike Britanije določena jamstva, ki jih pa ta tedaj še ni mogla dali. Toda to je tehnična plat celotnega vprašanja, ki se po splošni sodbi z obojestransko dobro voljo more rešiti. Mnogo važnejši' so pa drugi razlogi, ki govorijo v prid vstopa Anglije najprej v Skupno tržišče in nato v politično zahodnoevropsko zvezo. VAŽNEJŠI SO DRUGI RAZLOGI S tesnejšim gospodarskim in političnim sodelovanjem med Veliko Britanijo in ostalimi zahodnoevropskimi državami bi se ta zveza ne samo gospodarsko okrepila, tem več bi med temi državami dobili boljše ravnovesje, ker bi prav Velika Britanija s svojo bogato demokratično tradicijo in s svojimi stoletnimi izkustvi predstavljala trdno jamstvo, da bi ta zveza ne stopila na pot kakšnih nevarnih avantur. Ali bo do uresničenja te zamisli res postopno prišlo, bo odvisno od mnogih či-niteljev. V tem oziru bo gotovo važen zaključek sedanje konference v Londonu, kjer se bo vsaj delno izkazalo, ali so države Commomvealtha pripravljene sprejeti nase določene gospodarske žrtve v korist Evrope. Izvedba načrta pa je še bolj odvisna od Franci je in Zahodne Nemčije, ki bi pa morali v tem primeru opustiti svoje ozke nacionalistične težnje in voljo po nadvladi nad ostalimi zahodnoevropskimi državami. Jasne izjave De Gaullovega ministra Do te spremembe bo pa težko prišlo, dokler bo v Franciji imel dejansko absolutno oblast general De Gaulle in dokler ne bo v Zahodni Nemči ji stopil v že zasluženi pokoj stari kancler Konrad Adenauer. Doslej pa nič ne kaže, da bi se to moglo — vsaj kar zadeva francoskega predsednika — v kratkem uresničiti, kajti v Franciji bo v kratkem razpisan referendum o spremembi ustave, katerega izid bo po vsej verjetnosti še okrepil oblast Charlesa De Gaulla. Da je ta mož nepopustljiv v svojem stališču do EST-a in še bolj do politične združitve zahodne Evrope, pa jasno izhaja iz izjav, ki jih je pred dnevi dal časnikarjem minister Alain Peyrefitte. Ta je namreč med drugim dobesedno dejal: »če Evropa sedmih ali šestih ali vsaj treh ni mogoča, tedaj bomo imeli Evropo dveh (Fran cije in Nemčije), 1n italijanskih partizanskih organizacij. Njiho- vi predstavniki so najprej položili vence ob spomenik, zatem so sledil? trije spominski govori. Za Odbor za proslavo bazoviških žrtev je spregovoril Zorko Jelinčič, ki sc je v svojih izvajanjih dotaknil tudi sedanje manjšinske problematike in predvsem ob sodil kolonizacijo slovenskih krajev. Z zgo dovinskega stališča pa je bil zanimiv govoi dr. Bruna Pincherla, ki je med drugim prebral še neobjavljeno poročilo o ustrelitvi naših štirih fanlov, iz katerega zlasti izhaja njihovo pogumno in krščansko zadržanje pred in med izvršitvijo smrtne obsodbe. Mislimo, da bi bilo to še neznano gradivo treba zbrati in ga posebej objaviti, saj je to važno dopolnilo k vsemu, kar je bilo j tem procesu že napisanega. Pri tej proslavi je sodeloval tudi pevski zbor iz Bazovice, ki je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca občuteno zapel nekaj žalostink. OBČINSKE VOLITVE V TRSTU Volivci iz tržaške občine bodo 11. in 12. novembra poklicani k volivnim žaram, dn si izvolijo nove občinske predstavnike. V volivnih seznamih je vpisanih približno 213 tisoč volivcev, porazdeljenih po 357 volivnih sedežih. Dne 27. t. m. ;bo dosedanji župan izdal odlok, s katerim bo otvoril voliv-no agitacijo. Do 11. oktobra pa je treba predložiti na tajništvu občine kandidatne liste. Naslednji dan se bodo lahko začela prirejati volivna zborovanja, ki se bodo zaključila 9. novembra. MARIJANSKO SLAVJE NA OPČINAH Tudi letos se je večtisočglava množica slovenskih vernikov s Tržaškega in z Goriškega udeležila tradicionalnega Marijanskega slavja na Opčinah, ki je bilo v nedeljo, 9. t. m. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se pričeli zbirati pri župnijski cerkvi številni verniki, ob 16. uri pa se je začela po open- skih ulicah procesija s kipom fatimske Matere božje. Med sprevodom sta igrali dve godbi. Na trgu Brdina je bila nato sv. maša, med katero je zbrani množici spregovoril šem-polajski župnik Mirko Mazora. Slavja se je kot že več let udeležil tud tržaški škof, ki je vernikom na koncu podelil svoj blagoslov. VEČ KOT MILIJARDA LIR ŠKODE Pred dnevi se je v Trstu sestala kmetij ska komisija Trgovinske zbornice, kateri je ravnatelj Zveze neposrednih obdelovavcev dr. Rustia-Traine poročal o škodi, ki jo je letošnja izredno huda suša povzročila kme-lovavcem na Tržaškem. Poročevavec je ugotovil, da so vinogradniki letos zgubili od 40 do 60 odstotkov pridelka. Letošnje vino pa bo na splošno slabo in ne bo moglo v prodajo. Zato s? lahko trdi, da so vinogradniki ob ves zn služek. Kmetje so nadalje zgubili ves pri delck koruze, ječmena in ajde, hudo pa je prizadet tudi pridelek krompirja in pese, medtem ko fižol sploh ni uspel. Letos je že tako bila slaba košnja, sta nje pa se je še občutno poslabšalo, ke? morajo živinorejci zaradi pomanjkanja pa še krmiti živini seno, ki so ga pripravili za zimo. Dcteljišča so nadalje dala le ?5 odstotkov predvidenega pridelka, tako da živinoreji v resnici grozi velika nevarnost saj jc marsikateri kmclovavec že doseda, občutno spraznil svoje zaloge sena. Po še nepopolnih podatkih je letošnja suša povzročila na Tržaškem okrog milijardo in 200 milijonov lir škode, medtem ko znaša celotna vrednost kmetijske proizvodnje približno dve milijardi lir letno. Komisija je na osnovi prebranega poro čila sklenila posredovati pri pristojnih ob lastvih, naj sprejmejo učinkovite ukrepe v korist prizadetih kmetovavcev. Med drugim je proučila možnost, da bi kmetovavcem odpisali določene davke, vendar ni o tem še ničesar dokončnega sklenila. To bo pa naredila, ko bodo Kmetijsko nadzorništvo in druge organizacije ter ustanove natančno ugotovile škodo. ŠT. LENART Že več časa se govori o slabih finančnih razmerah, v katerih sc nahaja večina naših občin. Prebivavstvo sc pritožuje, da sc ne najde potrebni denar za nujne občekorist-ne naprave. Občinski možje pa po drugi strani stokajo, da s preskromnimi občinskimi davki ne morejo kriti vseh potreb. Nato sc spet sliši ugovor, naj pa država priskoči na pomoč revnim krajem s podporami in brezobrestnimi posojili iz državnih skladov. Večina občin videmske pokrajine sc je v resnici obrnila tudi na to stran za pomoč. Vsi državni prispevki pa niso dam samo v obliki podpor, ampak tudi kot po sojila, čeprav dolgoročna in brezobrestna Te bo treba nekoč tudi vračati in takrat bodo težave. Koliko kreditov ima država do posameznih občin, je ugotovila Zveza samoupravnih občin. Naša občina je obremenjena za dva milijona lij', Siren ja za enako vsoto, Centa za 26 milijonov, trbiška občina za 28, Pou-teba za 11, Čedad pa za 26 milijonov li /2 POMOČ ZARADI SUŠE Prejšnjo soboto je sklicala pokrajina v sejno dvorano vse župane goriških občin na posvet glede pomoči prizadetim od suše. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki kmetijskih organizacij in strokovnjaki. Navzoči so ugotovili, da je suša petdesetodstotno oškodovala zlasti goriško okolico, so-vodenjsko občino in kraške kraje. Na sploš no pa bo letošnji pridelek za 30 odstotkov manjši. Pokrajinski veterinar je poročal, da so že bili storjeni koraki za preskrbo s kr mo. V prizadetih krajih bodo razdelili po pol stota koruze na glavo živine, in sicer namesto po 5300 lir za stot za ceno 3950 lir. Plačalo se bo v obrokih. Predlagali so tudi, naj se prizadetim priznajo davčne olajšave. Ob koncu zborovanja so sprejeli resolu cijo, ki bo poslana v Rim na pristojna ministrstva in vsem goriškim parlamentarcem. Med drugim zahteva tudi omejitev uvoza živine iz sosednih držav, da ne bodo padle cene živi teži, kot se je že zgodilo, da so si drznili prekupčevavci ponekod ponujati po 70 lir za kilogram teže. Pokrajinski odbor je določil za neposredno pomoč že pet milijonov lir. Hranilnica Mont je pa nakazala pet milijonov lir za prvo pomoč oškodovanim od suše. Poleg tc vsote je pa odprla še kredit v znesku 200 milijonov iir za brezobrestna posojila. PODGORA V neki družbi, malo vina je tudi bilo, so se tam sredi poletja prav živahno pričkali o naši »pašareli«, katere glas sega že v deveto vas. Bolj gorka skupina je stavila za »dopjon«, da bomo še to jesen mogli hoditi čez Sočo. Ko se je zvedelo, da so že nakazani tisti milijoni za zgradnjo mostiča, so že vpili hozana. Oni bolj premišljeni so pa pojasnjevali, počakajmo, ker stavili smo ali bomo še to jesen hodili po mostiču čez vodo, ne ali bodo začeli z deli. Vse kaže, da so ti drugi imeli prav. Vse poletje, ko je bila voda plitva, niso delali, zato baje, ker je zmanjkalo peres, da bi podpisali pogodbo. Pred dobrimi desetimi dnevi je podjetje že napeljalo grušč do pr- • Hannlhha r/r«!riirv Te številke kažejo ne preveč rožnato sliko o bilancah naših občin. Njih dohodki se bodo po sedanji suši še zmanjšali, ker ho nujno potrebno olajšati prizadetim kmeto-Vavcem nekatera davčna bremena. LIPALJA VES Ovinki pri Lipalji vesi predstavljajo še vedno veliko nevarnost za vsa vozila. To Poletje ni skoraj minil teden da se ne bi bila pripetila kakšna prometna nesreča. Tako se je zgodilo tudi v ponedeljek zjutraj. V smeri proti Pontebi je pridirjala avstrijska avtocistema. Prav pri ovinku je skušata prehiteti neko drugo avtocisterrio, ki je brzela v isti smeri. V tem hipu pa privozi Naproti nemški Opel, v katerem je sedel Nemški trgovec Kantner z ženo. Trčenje je bilo neizogibno. Težki tovornjak je kar Zdrobil lahki avto. Iz razbitin so povlekli močno poškodovano gospo, medtem ko je ttjen mož zadobil le lažje poškodbe, šoferja obeh tovornjakov sta ostala nepoškodo-vana. Vso krivdo za nesrečo pa nosi brezmiselno prehitevanje. vega podpornika. Vsi časopisi so udarili halo, češ zdaj pa gre zares. Vsakdo si je pripisoval zasluge za »pašarelo«. Voditelji vsake stranke so že pomežikavali z očmi, češ viciš, kaki tiči smo mi, malo zagrmimo, pa se vlada ustraši in vaša »pašarela« stoji! Prav res stoji, ampak brez srednjega de la, kakor poprej. Gradbeni delavci so začeli stavkati, Soča vali vedno višje valove in tako bomo spet tam z našo slavno pašarelo, kjer smo bili. Sicer pa je dovolj, da se o njej piše in govori in stavi, kaj bi še čez n jo hodili! Prejšnji teden so na levem bregu Soče pri tovarnah Safoga našli veliko granato. Štrlela je iz grušča in naplavin. Bila je še izza prve svetovne vojne in v polni moči. Morda se je pa naš most te Franc Jožefove granate ustrašil? ODLIKOVANA DELA Goriški pokrajinski odbor podeljuje že peto leto nagrade za doktorske teze, ki se kakorkoli bavijo z goriško pokrajino. Za letošnje leto je odbor podelil nagrade v znesku 50 tisoč lir trem novim doktorjem. Marjan Černigoj iz Gorice, ki je po rodu Kraševec, je napisal doktorsko delo o naseljih na goriško-tržaškem Krasu. V spisu proučuje fizične in antropične razmere na tipičnem kraškem ozemlju. Druga odlikovanka gospodična Elza Sgu bin iz Gorice, tudi slovenskega rodu, je napisala zgodovinsko delo o odnosih med goriškimi grofi in oglejskimi patriarhi. Tretji nagrajenec je Francesco Gramola iz Krmina, ki je dovršil inženirsko fakulte to. Njegova teza obravnava ureditev novega industrijskega pasu v Tržiču. MEJA IZGINJA Obmejni prehodi v mesecu avgustu so presegli vse dosedanje številke. Upoštevati je seveda treba, da so bile vmes običajne počitnice za veliki šmaren ali »ferragosto«, ko je vsem v Italiji že prišlo v kri, da morajo iti nekam zdoma. Ne oziraje se na te prehodnike, so zapisali samo na bloku pri Rdeči hiši, da je šlo čez mejo z različnimi dovolilnicami 41.500 italijanskih državljanov in 87.950 jugoslovanskih. Naraščajoče številke prehodov vedno bol j dokazujejo, kako potrebni so bili videmski dogovori, ki so mejo naredili že skoraj nevidno. RUPA V soboto smo v naši vasi spet imeli poroko. Pred oltar sta stopila domačin Darko Devetak in Ivanka Peric iz Dola. Ženin fe po poklicu elektromehanik z lastno delavnico. Nevesta je pa doma iz dobre in spoštovane družine. Novemu paru želimo vsi sosedje dosti sreče v novem življenju. Tr: dni ob koncu prejšnjega tedna smo opazili živahen vrvež v vasi. Naša mladina je prhedila jesensko zabavo, katere se je udeležilo dosti mladega sveti. Prireditelji so bili kar zadovoljni, ko so preštevali blagajno. Po mnenju nekaterih bi pa morala mladina v prihodnje dodati kaj več kulturnega programa. PEVMA V naši farni cerkvi sta si obljubila večno zvestobo trgovski pomočnik Pellegrini Roman, ki je doma iz Podgore, in sovaščanka Irena Koren. Nevesta je zaposlena v podgorskih tkalnicah. Prav ob napovedani uri za poroko se je ulival dež, da so morali svatje malce prevedriti. Zato je gospod župnik prav primerno in v šaljivem tonu voščil novpporočencema, naj bi v novem njunem življenju ne bilo neviht in oblakov, marveč da bi jim sijalo samo lepo sonce. To želijo in voščijo novemu paru tudi prijatelji in znanci. ŠTEVERJAN Katoliško prosvetno društvo v števerja nu bo priredilo v nedeljo, 16. septembra, ob štirih popoldne jesensko slavje med bo rovci. Spored bo zelo pester in živahen. So deloval bo briški moški zbor, oktet »Plani ka« in Slovenski oder iz Trsta z Nicode-mijevo komedijo v treh dejanjih »Postržek« Gostje bodo imeli na razpolago tudi briški tokaj ec, kranjske klobase in druge do brote. Za prihod se morejo poslužiti avtobusa, ki odhaja iz Gorice od Ribijeve postaje ob 14,30 in ob 15,30. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. Po zadnjem dežju so se tudi naši vinogradi malo oddahnili. Ponekod je namreč suša že napadala trte, zdaj se pa grozdje na njih lepo napihuje in zori. Upamo, da bo zdrav in precejšen pridelek. SMRT V soboto je umrla v Gorici gospa Klotil-da Vouk, rojena Kumar. Pokojnica je soproga našega znanega industrialca Vouka pri pevmskem mostu. Soprogu in družini izrekamo sožalje! V torek je pa preminil inž. Renato Pensa v 85. letu življenja. Po rodu je bil iz Trsta. Po končanih študijah na Dunaju je prišel v Gorico, kjer je poučeval in nato ravnatelj eval na obrtnih in tehničnih šolah. Dol go let je opravljal tudi predsedniško mesto na Trgovinski in industrijski zbornici v Gorici. Bil je znana osebnost v Gorici. Naj počiva v miru! OBVESTILO STARŠEM Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici opozarja starše in dijake, da se vpisovanje v ti dve šoli zaključi nepreklicno 25. septembra. * * Vpisovanje na vseh osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se bo začelo dne 17. septembra in se bo zaključilo dne 29. septembra. Starši ali njih pravni namestniki naj pridejo o-sebno vpisat svoje otroke, ker bodo pri vpisu tudi dvignili posebne kupone za brezplačno nabavo šolskih knjig in dobili tudi potrebna pojasnila. Pri vpisu je treba predložiti izpričevalo dovršenega šolskega leta. Za vpis v I. razred (letnik 1956) sta pa potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Teh listin ni potreba predložiti za tiste, ki so rojeni in stanujejo v območju občine Gorica, ker bo zanje šola sama poskrbela, da dobi te listine. Za te učence je dovolj, da jih starši vpišejo v najbližjo slovensko ljudsko šolo. IZ KULTURNEGA ŽIVJLJENJA Mednarodni kongres za urbanistiko V palači UNESCO v Parizu se je zaključil 26. svetovni kongres za urbanistiko. Na njem je sodelovalo 1400 arhitektov, dekoraterjev in urbanistov iz 43 držav. Na kongresu so izvolili nemškega arhitekta Scheneyerja za predsednika mednarodne zveze urbanistov. Udeleženci so se ukvarjali na kongresu z okoljem, ki obdaja človeka, pri čemer so vsi naglašali, da velika mesta, ki se razvijajo kar slučajno, v znamenju improvizacije in nereda, veliko škodijo današnji kulturi in civilizaciji. Neredna .rast mest povzroča nakopičenost, racioniranje prostora, vode, zraka in vegetacije, v fizičnem in socialnem pogledu v zvezi s človekom samim pa mehanizacijo in zlom socialnih struktur. Za odpravo teh negativnih pojavov je priporočil kongres vztrajanje pri različnosti. Družina naj bo osnovna družbena skupina in urbanisti morajo ustvarjati tako okolje, ki bo primerno za vsak tip družine, skrbeti za različnost okolja in za svobodno izbiro. Spričo pomanjkljivih človeških stikov in pomanjkanja čustvenih vezi, predvsem kar zadeva osamljene in starejše ljudi, priporočajo gradnjo velikih kompleksov, tako imenovane »sosedske enote«. Udeleženci kongresa so tudi priporočili razpršitev industrijskih podjetij in splošno decentralizacijo gospodarskih aktivnosti, novo definicijo mestnih oblik in zbližanje mesta z deželo. Novo delo pisatelja Tibor Deryja Znani madžarski pisatelj Tibor Dery, ki je bil leta 1957 obsojen na devet let ječe, ker se je udeležil leta 1956 madžarskega upora, a je bil v marcu izpuščen zaradi amnestije, je objavil zdaj prvo novelo, od kar je prišel iz ječe. Izšla je v reviji »Uj Iras« (Novo pisanje). V noveli pripoveduje o starem univerzitetnem profesorju, ki se udeleži upora leta 1956 in se pridruži skupini beguncev, da bi pobegnil v tujino, toda pred mejo se premisli in se vrne nazaj. Doleti pa ga smrt, a stari profesor umrje z besedami: »Ni dobro, če človek skuša poravnati napake preteklosti«. Smisel novele vsebujejo morda profesorjeve besede nekemu tovarišu na begu: »Ni mogoče obuditi mrtvih. Zdaj je važno živeti pošteno življenje«. V EGIPTU NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA Egiptovski arheološki zavod sporoča, da so po večletnih delih sedaj odkrili prastaro koptsko mesto Abu-Meno, ki leži ob cesti Marsa-Matruh jugozahodno od Aleksandrije, in ki je ležalo več stoletij pokopano pod puščavskim peskom. Abu-Mena, slavno romarsko mesto Koptov v prvih stoletjih krščanstva, je imelo v svojem obzidju cerkev groba svetega Menasa, zmagovitega rimskega generala, ki se je dal krstiti in pri preganjanju kristjanov konec tretjega stoletja muoeniško umrl. Njegov grob je bil že v začetku 4. stoletja cilj mnogih krščanskih romarjev. • V Tel Avivu je umrl znani francoski slikar Mane-Katz. Spadal je v družbo slikarjev, kot so Chagall, Ernst, Kissling, Leger in Masson. Rodil se je leta 1894 v Kremenčuku v Ukrajini, umetnost pa je študiral v Vini in Kievu. Leta 1914 je prispel v Pariz, kjer se je pridružil Chagallu in Soutinu. Za kratek čas se je vrnil v domovino, a leta 1921 je spet obrnil Rusiji hrbet in se za stalno naselil v Parizu. Le med drugo svetovno vojno se je umaknil v New York, a takoj po osvoboditvi se je vrnil v Pariz in v svoj pariški študij. • V gledališču Caio Melisso v Spoletu se je končalo pred dnevi študijsko zborovanje o papežu Benediktu XV., ki je vladal katoliški Cerkvi med prvo svetovno vojno. Zborovanje je imelo tudi podnaslov: »Katoličani in prva svetovna vojna«. Zboro-vavci iz raznih držav so sc ukvarjali z vlogo katoličanov v Franciji. • V Trentu so odprli v soboto tretjo bienalo knjig o planinah. To razstavo so organizirali v okrilju festivala planinskih filmov. Na razstavi sodeluje 81 Kongres se je ukvarjal tudi s prometnimi problemi v zvezi z urbanistiko, zlasti z avtomobilskim prometom. Pri tem so se zavzeli zlasti za pravice pešcev. Predlagali so v mestih samo za pešce rezervirane cone. * * ELIOT PROTESTIRA Znani angleški pesnik Eliot je poslal londonskemu listu »Times« dopis, v katerem protestira proti nameri, da bi odprli Shakespearov grob. Kot znano, hočejo v Shakespearovem letu odpreti grob barda iz Stratforda. da bi dobili dokončne dokaze za to, če je on ali Francis Bacon spisal dela. ki jih pripisujejo Shakespearu. PODELITEV GLEDALIŠKIH NAGRAD V Saint Vincentu so podelili tradicionalne gledališke nagrade za najboljša nova dramska dela in igravce v pretekli sezoni. Glavno nagrado za najboljše novo dramsko delo je dobil Diego Fabbri za dramo »Portret neznanca«. Dve drugi nagradi sta dobila Luciano Codignola in Paolo Messina za drami »Cesta« in »Zid molka«. Nagrado za najboljšo režijo je dobil Franco Enriquez za režijo Codigno-love drame »Cesta«. Kot najboljši igravci v novih italijanskih dramah so bili nagrajeni z zlatimi maskami Cesco Baseggio, Raul Grassili, Valeria Mo-riconi in Andreina Pagnani. Kot najboljša igravca v glasbenih komedijah sta bila nagrajena Delia Sca-Ia in Renato Rascel. Nagrajeni so bili tudi Pietro Garinei in Sandro Giovannini za najboljši novi glasbeni komediji in Diana Torrieri. Mednarodno združenje likovnih umetnikov v Parizu, ki je pod pokroviteljstvom organizacije UNE SCO, in Mednarodna zveza arhitektov sta priredili anketo o sodelovanju med slikarji, umetniki in arhitekti. Zadevne vprašalne, pole sta organizaciji razposlali vsem zadevnim strokovnim združenjem v raznih državah. V tej zvezi poudarjata Mednarodno združenje likovne umetnosti in Mednarodna zveza arhitektov, da bosta napravili vse za zbližanje umetnikov »na osnovi medsebojnega spoštovanja s smotrom, da se z likovno umetnostjo ostvarijo dela. ki bodo v resnici reprezentativno pričala o današnjem složnem življenju«. Izjava predlaga, da se po izvršeni anketi osvojijo načela in pravila za primer nesporazuma med arhitekti in slikarji ter kiparji. Področje nesporazuma med enimi in drugimi je precej obširno. Tako še danes ni razčiščeno vprašanje, če naj kiparji in slikarji sami vklopijo svoja dela v arhitektonsko celoto ali če je treba to napraviti s pomočjo projektantov stavbe. Po mišljenju založb iz desetih držav, ki so razstavile skupno 431 knjig. Razstava prikazuje knjižne novosti iz zadnjih dveh let, kar zadeva knjige o raziskovalnih potovanjih in o planinah. • Od 22. do 27. tega meseca bo v Bernu II. mednarodni kongres za cerkveno glasbo. Prvi kongres je bil pred desetimi leti v istem mestu. Kongres ni omejen na nobeno vero, to pot se ga bo udeležila tudi rimsko - katoliška Cerkev. • V svetovno literaturo je pred kratkim vstopila še ena knjiga iz Orienta, ki je izredne umetniške vrednosti in lepote. Gre za knjigo indijskega pisatelja Mirze Hadija Rusve z naslovom »Kurtizana iz I.aknoja«, ki je bila napisana v preteklem stoletju na podlagi zgodovinskih podatkov o življenju in lepoti, to pa z veliko pesniško lepoto. To izredno knjigo je napravila dostopno ljubiteljem lepe književnosti po vsem svetu organizacija UNESCO, ki jo je izdala hkrati v raznih jezikih v svoji zbirki reprezentativnih del. Film in televizija v Zah. Nemčiji V Zahodni Nemčiji so v zadnjih letih zaprli več sto kinematografov, tako 300 samo v letu 1961. Medtem ko so zahodnonemške družba že leta 1958 posnele 115 igranih filmov, je padlo to število lani na 73, letos pa ne bo doseglo niti številke 50. Tekmovanje tujih filmov na nemškem trgu vedno bolj izpodriva domačo kinematografijo. Lani so uvozili nad 400 filmov iz Združenih držav, Francije. Velike Britanije, Italije in drugih dežel, odstotek domačih filmov, ki jih kažejo v zahodnonemških kinematografih, se pa stalno manjša. Več producentskih in razpečevalnih podjetij je napovedalo likvidacijo. Glavni konkurent zahodnonemške filmske industrije. je pa domača televizija. V Zahodni Nemčiji imajo danes dve televizijski mreži, katerih programom sledijo gledavci na več kot milijon 200.000 televizijskih sprejemnikih. Največje zahodnonemško filmsko podjetje UFA je zaradi tega, da je nastopila nova doba, objavilo, da bo v bodoče snemalo samo še televizijske filme. S tem se je vsaj za sedaj končalo prvo poglavje v boju med filmom ir televizijo. Številke, ki jih je nedavno objavila organizacija UNESCO, pa kažejo, da jc podobne težnje opaziti tudi v drugih tehnično razvitih deželah. Natečaj italijanske RTV Za letošnji natečaj Italijanske radiotelevizije je prijavilo svoja dela 25 dežel, med katerimi je tudi Jugoslavija. Nagrado »Premio Italia«, ki jo podeljujejo vsako leto, bodo tudi to pot podelili na osnovi odločbe mednarodne žirije novim delom za radio in televizijo. Žirija se je sestala 10. tega meseca v Veroni in bo čez dva tedna objavila imena zmagovavcev. Razen običajnih nagrad bodo letos podelili tudi nagrado za stereofonski glasbeni posnetek in nagrado organizacije UNESCO za delo s temo o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom. nekaterih morajo biti slikarska in kiparska dela v arhitektonski celoti samostojna, medtem ko se po mnenju drugih manifestira likovni doživljaj po viziji celote. Tudi ni razčiščeno, če je arhitekt edina oseba, ki je odgovorna za videz arhitektonske celote. Zato bo ta diskusija, ki jo je sprožil mednarodni forum, zelo zanimiva, in bodo odgovori umetnikov nedvomno zelo koristni za nadaljnji napredek sinteze umetnosti. * * Slikarsko tekmovanje V nedeljo je bilo na Konkonelu tekmovanje slikarjev, ki je privabilo na desetine umetnikov. Vsi jutranji vozovi openskega tramvaja so izkrcavali na konkonelski postaji večje ali manjše skupine umetnikov z na okvir napetimi platni pod pazduho. Nekateri so vzeli s seboj tudi svoje družinice, da so izkoristile lep sončni in ne prevroči dan za izlet v kraško naravo, ki zadobiva svoje sijajne jesenske barve. Te so skušali slikarji spraviti na svoja platna. Tekmovanje, je izvrstno uspelo. Zvečer, ob 21.30, so proglasili zmagovavce tega prvega slikarskega tekmovanja na Konkonelu. Prvo nagrado si delita Sergio Altieri in Nino Perizzi. Druge nagrade po 50.000 lir z odstopitvijo slike so dobih Cesare Mocchiutti, Marino Noveli in Klavdij Palčič. Plaketo tržaške občine je dobil Mariano Černe, zlato medaljo miljske občine pa Sabino Coloni-Zlato medaljo Casse di Risparmio jc prejel Boris Zulian, srebrno medaljo pa Avgust Černigoj, škatlo butelk likerja tvrdke Stock je dobil Ignazio Doliack. UMRL JE HANS EISLER V Vzhodnem Berlinu je nenadno umrl znan1 skladatelj Hans Eislcr. Star je bil 64 let. Rodil se je na Dunaju. Po prvi svetovni vojn1 se je preselil v Berlin, kjer je ostal do prihoda nacistov na oblast. Leta 1933 je emigriral iz Nemčij® in ostal nekaj časa v raznih evropskih državah, °C1 tam se je podal v Sovjetsko zvezo in končno v' IIolIywood, kjer je zložil glasbo za nekaj filmov-Leta 1947 pa so ga izgnali iz Združenih držav, kc' jc bil obtožen protiameriške dejavnosti. Leta se je vrnil v Vzhodni Berlin. Naslednje leto je žii državno himno vzhodne Nemčije. Imel je katedro za glasbo na vzhodnoberlinski univerzi. cH'tatfoo oehti Zanimiva anketa - likovnih umetnikov košnja m bila obilna, otave sploh ni bilo vnuka ali tretja košnja, ki marsikje slu/i za jesensko pašo, tudi mnogo ne obeta. Poleg lega so odpovedali tudi strniščni pridelki in od v septembru posejane repe ne \ moremo mnogo pričakovati. Kljub temu ne smemo gledati prečrno v bodočnost. Če bodo oblastva vsaj delno storila svojo dolžnost — v mnogih uradih se vidi precej dobre volje — se bo kmet iz vi e kol iz tega žalostnega položaja. Zbiral in hranil bo krmo ter gledal, kako je bi še krij pridelal. V tem oziru ne moremo nikdar dovolj priporočiti sejanja deteljne travulje »Landsberger«. Nekateri živinorejci so v teh dneh že sejali »landsberger«, drugim pa svetujemo, da to čimprej storijo. Žal smo že sredi septembra in je skoraj neverjetno, da bi ta travulja do nastopa zime toliko zrastla. da bi dobili še pred zimo eno košnjo. Mogoče pa je! Na vsak način pa lahko računamo na bogato košnjo spomladi, to je kunec aprila ali v začetku maja. Nato bomo tisto njivo preorali za koruzo. Že nekajkrat smo sicer pisali, kaj je »Landsberger«, a naj bo še enkrat ponovljeno: »Landsberger« je deteljna travulja, sestavljena iz detelje inkarnatke (laške detelje — ruse trave), laške 1 juljke in kosmate grašice. Na vsakih 100 m- površine vse- Katoličani in kmečki svet Pod tem naslovom je bil od 3. do 9. septembra v Rimu v prostorih FAO mednarodni kongres, 'katerega se je udeležilo nad 300 delegatov iz 52 držav. Odposlanci so zastopali 120 vsedržavnih organizacij, ki jih vodijo katoličani v različnih državah v korist kmečkega življa. Na kongresu so bila različna predavanja s plodno debato. Taka predavanja so bila: 1. Dr. Viktor Gimenez Landinez, kmeti| ski minister v Venezueli je predaval o vlo gi, ki jo ima 'kmetijstvo v modernem gospodarstvu. 2. Dr. B. R. Sen, glavni ravnatelj FAO, je obravnaval vprašanje o razšit lenosti lakote na svetu in kako bi to vpra Sanje rešili. 3. Hans August Lucker, poslanec v Zapadni Nemčiji je obravnaval marksistično teorijo in poskuse v kmetijstvu. 4. Dr. Constant Boon, odbornik belgijske Kmečke zveze (Boerenbond) je obravnaval organizacijo trga za kmečke pridelke. 5 Prof. Mario Bandini, višji svetnik v kmetijskem ministrstvu v Rimu, je obravnaval organizacijo kmetijskega obrata. Bilo je še več drugih važnih predavanj, vsa v okviru tistega dela papeške enciklike »Mater et Magistra«, ki govori o kmečkem vprašanju. Zaključke tega kongresa bodo sedaj proučevale različne katoliške strokovne kme-*'jske organizacije. no) in 20 dkg grašice (veccia villosa). Če je le mogoče, sejemo po krompirju in zemljišče pred setvijo še pognojimo z enim izmed sestavljenih gnojil, ki vsebuje dušik (azoto), fosforno kislino (acido fosforico) in kalij (potassa). Za 100 m- zemljišča raz trosimo pred setvijo po 3 do 5 kg omenjenega gnojila. Setev povaljamo z valjarjem ali pa prevlečemo z obteženimi deskami Kdor misli sejati, ne sme odlašati! Vsak dan je dragocen. —0— Pridelek in izvoz breskev V Italiji je lansko leto znašal pridelek breskev rekordno količino 10,160.000 stotov ali približno trikrat toliko kot pred 10 leti (1952). V prihodnjih letih se bo pridelek še dvignil, ker urejajo vedno nove nasade V istem času je narastel izvoz breskev od 685.000 na 2,365.000 stotov. Pred 10 leti je izvoz predstavljal 17.63% pridelka, lansko leto pa 23.25%. Vrednost izvoza se je dvignila v 10 letih od 4 milijard 700 milijonov lir na 20 milijard in 700 milijonov. Glavni kupec italijanskih breskev je Zahodna Nemčija, ki je lani kupila 1,707.000 stotov. Na drugem mestu je Švica z 212.000 stoti, na tretjem Anglija s 138.000 stoti, na četrtem pa Avstrija s 104.000 stoti. Vse ostale države so kupile 57.700 stotov italijanskih breskev. Do sedaj niso italijanske breskve imele posebne konkurence, v zadnjem času pa raste, največ iz balkanskih držav: Jugoslavija, Bolgarija, Ogrska, Grčija in Turčija ter Španija. Grčija je n. pr. prodala v Zahodno Nemčijo leta 1960 komaj 89.000 stotov breskev, lansko leto pa zt 238.000 stotov. Od posameznih italijanskih sort breskev ceni inozemski trg najbolj sorto Hale, ki predstavlja okoli 1/3 vseh izvoženih breskev. Po važnosti sledijo S. Anna, Amsden, Charles Ingouf, Bella di Roma in Majski cvet. Te sorte predstavljajo več kot 80% vsesp izvoza, vse ostale sorte pa si razdelijo ostanek 20% izvoza. Letošnja trgatev ne bo tako dobra, ko! je kazalo ob cvetenju, a tudi ne tako slaba, kot smo se bali med sušo. Zdi se, da bo pri nas, razen na Krasu, srednja letina, v vsej Italiji celo dobra s predvidevanim pridelkom okoli 65 milijonov hi. S to 'ko ličino bo Italija zavze’a prvo mesto med vinorejskimi državami in Francija bo ostala na drugem mestu z razliko kakšnih 10 milijonov hi. Na trgatev se moramo pripraviti. Prečistiti moramo kletne prostore in vso posodo, ki jo bomo potrebovali za trganje, mastenje. in prešanje, posebej pa še za kipenje mo- Mleko jetičnih krav Dokazano je, da človek lahko oboli za jetiko, ki jo dobi od živali. Pa tudi narobe je res: žival lahko dobi jetiko od človeka. Za okuženje z bakcili živalske jetike je najbolj nevarno mleko, pa tudi mlečni izdelki, predvsem maslo in sir. Ni nevarno mleko jetične krave, če mleko prej pasteriziramo, kot to delajo v ve likih mlekarnah. Mleko na ta način pasterizirajo, da ga v kratkem času segrejejo skoraj do vretja in takoj nato ohladijo na nižjo toploto, kot je v okolišu. Iz tega je razvidno, da je za pasterizacijo potrebna posebna priprava, pasterizacijski aparat. — Precej dobro se razkuži mleko jetičnih kra < tudi z navadnim segrevanjem, kot je običajno v naših gospodinjstvih. Tu doseže mleko vrelno toploto — nad 100° C — in navadno ostane pri tej toploti skozi pai minut. Maslo delajo iz smetane, ki je lahko pasterizirana ali pa ne. Jasno je da je maslo iz nepasterizirane smetane lahko nevarno, da so lahko v njem bakcili od jetike, če izvira smetana iz mleka jetičnih krav. Isto velja tudi za sire, posebno za mehke. Izvedenci FAO (Mednarodni urad za prehrano in kmetijstvo) so pripravili načrt zi standardizacijo mlečnih izdelkov, kar pomeni, da bodo ti izdelki morali imeti nespremenljive lastnosti, ustrezati posameznim vrstam blaga. Za prvorazreden sir ali maslo je neobhodno potrebno, da so ti izdelki napravljeni iz mleka popolnoma zdravih živali. Gradnja stanovanj v Italiji Danes si ljudje povsod žele vedno bolj udobnih stanovanj. Opaža se, da se družine selijo iz starih stanovanj v nove hiše. Zato sc je ne samo v naših krajih, marveč tudi drugod po državi povečala gradbena dejavnost. Vendar pa ne povsod v enaki meri. Vzrok pa ni v prvi vrsti dražji stavb ni material in delovna sila, marveč različne cene zemljišč po raznih pokrajinah države. V severovzhodni in srednji Italiji so v letošnjem letu zgradili 43.176 novih sta novanj, to sc pravi 5 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. V severoza-padni Italiji pa kar za 37 odstotkov manj. V južni in otoški Italiji sc je pa število stanovanj pomnožilo le za 1,2 odstotka. Na splošno sc je stavbeno gibanje skrčilo z oziroma na vso državo za 37,6 odstotka. šta. Nikdar sc ne smemo zanesti, da je vse v redu, ker je bilo v redu pred tedni, ko je bilo v sodih še vino. Vsa vinska posoda se prav rada pokvari in če ne ravnamo z njo pravilno, se lahko skisa ali pa splesni tudi samo v par dneh. Pokvarjeno posodo moramo popraviti: mogoče je kakšna doga gnila ali pušča. V prvem slučaju jo moramo nadomestiti, če pa pušča, zadostuje navadno kletarski kit, s katerim zamažemo špranje, razpoke, luknjice. Za razkisanje kisle posode in za ozdra vitev plesnive posode so potrebne posebne snovi. V ta namen je gotovo najboljši »sa naton«. GOSPODARSTVO Potrebna je predvsem Krma Hrbtenica vsega našega kmečkega gospo- jemo po 65 dkg mešanice, ki je sestavljena darstva je živinoreja. Ta nam daje redne j iz 25 dkg inkarnatke (trifoglio incarnato), dohodke, a upoštevanja je vreden tudi hievski gnoj, brez katerega bi bili vinogradi in sadovnjaki, vrtovi in sploh vse kmečke njive puste in nerodovitne. In prav živinoreja je bila od suše najbolj prizadeta: prva 20 dkg laške ljuljke (loiessa = lolio italia Bliža se čas trgatve K. K. Prta usctle 2«. Težka gozdarjeva postava se je kar zru šila na objazinjen stol. »Da, na njega sen streljal,« je votlo zasopel. »Nisem mogel drugače ... ugledal sem ga ... kar samo me je sililo.« Zenica je vsa preplašena zrla na obisko-vavca, ki si je zakril obraz in sklonil glavo Ona je iskala tolažilnih besed, a jih ni na šla. Nekaj trenutkov je minilo, ko je spet zaslišala kot iz daljave gozdarjev glas: »Ko je padel strel, je bilo vse drugače ... najraje bi se bil zgrudil... potem sem ga slišal... vse mi je povedal. On ni bn kriv... oče ga je poslal v tujino. Niti ni vedel, da ima moja sestra otroka z njim. Potem jo je iskal... ni je več mogel naj ti ... Darja je bila takrat že mrtva ... tudi o otroku ni ničesar vedel...« Stara Prašnikova je stala kot ohromljena Ni mogla razumeti, kar je slišala. Govoril je o Dragici in o njeni rodbini, toda gozdai je vse povedal v tako razdrobljenih stavkih da ni imela jasne slike. »O, in jaz sem ga sovražil, vsa leta sem nosil gnev proti njemu,« je gozdar vzdihoval. »Taikrat, ko se je zgodila nesreča z Darjo.« Zopet je umolknil in kimal z glavo. »Težko je bilo, grenko. Zena in jaz sva jo imela tako rada ... Potem je ni bilo več .. njen otročiček ...« Počasi je dvignil obraz in je težko vstal. Njegovo obličje se je zdelo vse spremenjeno. »če bi se takrat ne bilo nič zgodilo, bi nc bila Dragica v naši hiši.« Stopil je k vratom in jih polagoma odprl. V veži se je še obrnil: »Zdaj pa čakam ...« V njegovih očeh je sevala bojazen. »Streljal sem ... brez premisleka sem pritisnil. Na človeka sem streljal ...« Kakor da je pozabil na gospodinjo, se je odpravil po vrtni stezi k vratom. »Pridi sultan,« je poklical psa in je odšel, ne da bi se obrnil. —0— Lipičeva gospa sc je obrnila h hčeri: »Pomiri se vendar, Ani. čemu ta tvoja vznemirjenost? Mar misliš, da boš kaj spremenila?« »Nekaj sc je rrloralo vendarle zgoditi, mama. Rajka ni v hiši...« »Kako to? Potom se je pa res kaj pripetilo.« »Ah, tudi ti misliš? Tako sem nemirna, da si ne morem razložiti. Ko sem prej poklicala inženirja Mirta po telefonu, je bil tako čuden, čutim, da mora biti nekaj. Rajko se ni zaman tako čudno obnašal.« Gospa je dvignila glavo in prisluhnila: »Nekdo prihaja. Ob tem času, pa obisk?< Tudi Ani je sedaj zaslišala ropot motoriki. ->Morda je pa on, mama ...« »Ob tem času pač ne prihaja k nam, Ani,« je odvrnila gospa. »Kdo pa je neki? V resnici, ne bi vedela ...« Utihnila je, ker so se pravkar odprla vrata in je zaslišala hitre korake v veži. »Ti si, Vilko,« je vzkliknila, ko so se odprla vrata in je stopil njen mož v sobo. »Moral sem se brž vrniti domov, Neda, nekaj se je zgodilo!« »Kaj hudega, Vilko, za božjo voljo?« Tovarnarjev obraz sc je kar sprefneni!. Prej napete poteze, so se zdaj ublažile' toda izraz neizrekljive miline se je pojavil v njegovih očeh. »Da, Neda, pripetilo se je nekaj, toda nič hudega. Skoraj prav nasprotno ...« Nenadoma se je pa vznemiril. »Moral sem jo iskati,« je bruhnilo iz njega. »Od nikogar nisem mogel dobiti naslova.« Pogledal je hčerko. »Ti boš šla z menoj, Ani. Toda, kaj ti je otrok? Zdiš se mi drugačna kot po navadi. Nekaj te muči« Ani je začela tiho jokati. »Da, muči me, očka. Ne morem se otresti misli, da se je nekaj hudega pripetilo z Rajkom Prašnikom. Nisem ga našla — pozneje sem telefonirala glavnemu inženirju. Ta je pa tako čudno odgovarjal ...« »S Prašnikom da ni nekaj v redu?« To varnar je razmišljal. Spomnil se je na vlom delovno sobo mladega inženirja. »Ali ni inženir Mirt ničesar pojasnil?« je vprašal. »Prav nič, očka.« Lipič je stopil k telefonu in je zavrtel številko. »Jaz sem,« je govoril v telefon. »Povejte, inženir Mirt, ali se jc zgodilo kai novega?« Obraz mu je za spoznanje prebledel. »Kai, kaj,« je vznemirjen spraševal prvega inženirja. »Vi sumite? Zakaj pa?« Spet je po slušal. V hipu se je zdrznil. »Pustili ste jo, da jc odšla? Kam pa?« Inženir ni mogel dati odgovora, Ker je tovarnar hlastno ukazal: »Počakajte me! Bom takoj tam,« in je vrgel slušalko na vilice. »Vidve pa mc čakajta tu ... sicer ne vem, kdaj se bom vrnil... toda je važno ... važno za nas vse!« »Vilko,« je vzkliknila gospa. Mož pa je že odhitel skozi vrata. Sc trenutek in ra dvorišču je zabrnel motor. —0— »Saj nc veste, kaj počenjate, gospodična Dragica. Vendar ne morete kar tako zbežati ! Ne smete vreči brž puške v koruzo, re ne gre vse gladko. V življenju so težave. Tako hitro zgubiti pogum kot vi — ne, tako se pa ne sme!« Dragica je pogledala svojo gospodinjo ? velikimi, žalostnimi očmi. »Bo že tako prav, kot pravite vi, gospa Sivec, toda jaz moram tako ravnati... ni druge poti.« Utihnila ;e. ker ni hotela pripovedovati o dogodkih, ki so se ta dan pripetili. Prav zato mora mo1-čati, ker je bila pri inženirju Mirtu. Morda se bo pa zadeva z Rajkom pojasnila. Spo znali bodo njegovo nedolžnost, o kateri je bila tudi ona trdno prepričana. Kriv je m ženir Brenk, to je vedela. Rajko bo spet prišel v tovarno, k Lipičevim. Prav zato ni več tu prostora zanjo. Ne mara se več srečati z njim, ker ljubi drugo. Prevelika bo lest bi io strla. Hvaležno je pogledala gospodinjo. »Rada sem bila pri vas. dobra gospa. Prav težko se ločim, verjemite mi ..., toda mora biti tako. Pustite me, naj mirno odidem.« Stara gospa si je skrivaj utrnila solzo. »Kako mi je hudo, gospodična. Navadila sem se na vas in mi ne gre v glavo, da želite proč. Pustiti tako lepo službo. Pa 6. je že tako...« Zma jala je z glavo. »Ne morem vam braniti, slovo od vas mi je pa bridko.« Dragica je stopila k omari in začela spravljati svojo obleko v kovček. »Pa vendar ne kar takoj, gospodična Dra gica? Saj bo kmalu polnoč. Vlak tudi ne vozi več proti vašemu domu!« »Proti domu ... saj res ... k očetu.« Dekletu so privrele solze v oči, hitro si jih je obrisala. Ne, domov sc ne bo peljala. Morda je prav danes tudi Rajko prišel domov. Odpuščen je iz službe. Vrnil se bo pa spet. Pri tej misli je bila vsa srečna. Kljub vsej bolečini, katero ji je prizadejal, mu je želela vso srečo. (Daljel Vozilo jc zazvenelo nekoliko slišneje in se že dvignilo od tal. človeku, skritemu v votlini, je postalo strašno žal, da ni posegel vmes, dokler jc bil šc čas. Morda bi bil njegov vzgled pripravil tudi one tri moške in ženske do tega, da bi sc uprli ujetju in se postavili v bran. Najbrž bi bila pripadnika Uprave Srečnega sveta za varstvo reda vse takoj iikvidirala; morda pa bi ju tudi obvladali, če bi se ju iznenada lotili. Ali pa bi se med spopadom vsaj komu posrečilo pobegniti. Toda vsega tega se je propozno domislil, saj je bilo nekaj nezaslišanega, da mu jc kaj takega sploh prišlo na misel, še nikoli ni slišal, da bi se bil upal kdo upreti pripadnikom Uprave Srečnega 'sveta za varstvo reda, in prav zaradi tega so bili ti skoraj neoboroženi. Misel, da bi se jih lotil, se mu je porodila iz skrajnega obupa. Vse doslej ni bil še nikdar pomislil na to, da bi §e spopadel z njimi. Vsa njegova skrb je bila obrnjena v ^oofcaiek d e so [j a K. z. 75. to, da bi se izognil srečanju z njimi. Zato se je klatil p« gozdovih. Napasti te ljudi v uniformah Uprave, kot so jo skrajšano in obzirno imenovali, je bila najbolj fantastična stvar, ki bi si jo mogel izmisliti kak prebivavec Svobodnega sveta — in najnevarnejša. Vendar mu jc bilo zdaj z vsakim hipom bolj žal, da mu ni prišla ta ideja prej in da ni tvegal. Kot začaran je strmel v vozilo, ki sc je počasi dvigalo s tal. Nenadno pa se je spet posadilo na zemljo in se spet odprlo Eden izmed pripadnikov Uprave je skočil iz njega in naglJ stekel po obali, prav proti njemu. Ze je mislil, da so ga odkrili, in prijel za svojo gorjačo, da bi se postavil v bran. (Dalje) ŠPORTNI PREGLED SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU V ŠVICI Veliko zmagoslavje Nemčije V ncdeijo so sc na lepem švicraskem jezeru v Lucerni končale zanimive veslaške tekme, za prvo svetovno prvenstvo. Glavni favoriti za končne uspe-hd so bili kot vedno Nemci in veslači Sovjetske zvezd., čeprav so tudi druge države bile, Vsaj na papirju, precej močne. Tekmovanje v Svlci je dokazalo, da so zahodni Nemci najmočnejši veslači na svetu sploh, kor so Osvojili kar pet zlatih kolajn od sedmih, ki so bile rta razpolago, ter eno bronasto. Zanimivo je. tudi, da so bili Nemci povprečno najmlajši tekmovavci sploh, kar da misliti, da bodo oni še dolgo- let nemoteno gospodarili po vseh jezerih in bazenih sveta. V Zahodni Nemčiji je več kot 70.000 športnikov, ki sc bavijo poleti in pozimi s tem zdravim športom; zato jim ni težko sestaviti ekipe, ki nato dosegajo velike in pomembne Zmage. Odlikovali so se kakor vedno Rusi, ki so nabrali eno zlato kolajno, tri srebrne in dve bronasti ter se. tako uvrstili na drugo mesto v lestvici držav. Le posadka »4 brez krmarja« je zatajila, ker se je Uvrstila šele na sedmo mesto. Zlato kolajno je osvojil Ivanov v skiffu. Veliko presenečenje so nudili ljubiteljem tega športa Francozi, ki so osvojili eno zlato, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Nihče ni pričakoval, da bo Francija v Švici tako uspešna. Od ostalih držav moramo omeniti Romunijo (3 posadke v finalu) z eno srebrno kolajno, Švico (3 posadke v finalu) z eno bronasto, ZDA (dva čolna v finalu) in eno tretje mesto ter še Poljsko, Nizozemsko, Avstralijo, Avstrijo in Italijo. Tekme so tako potekale: V skiffu je zmagal z lahkoto član Sovjetske zveze Ivanov, ki Je pustil za seboj starega Mackenzija in Crormvella. V disciplini dvojic je bila borba zelo ostra prav do cilja med Nemčijo, Francijo, Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Zmagali so v končnem »sprintu« Francozi, in sicer Duhamel - Monnereau. V disciplini »2 s krmar- Tudi v Rotterdamu Nemci in Nizozemci Kot na evropskem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Leipzigu, tako tudi v Rotterdamu, na znanem tekmovanju »6. držav«, so sc najbolje odrezali nemški in nizozemski plavavci. Omeniti moramo tokrat, da so se v Leipzigu izkazali vzhodni Nemci, v Rotterdamu pa zahodni Nemci, kateri niso tekmovali na evropskem prvenstvu iz političnih razlogov, temveč so gostovali po ZDA. Glavni favoriti tekmovanja so bili domačini, potem ko so tekme za evropsko prvenstvo dokazale, da je Nizozemska močna tudi v moških disciplinah. Izidi v Rotterdamu pričajo, da so moški na lastnih »tleh« povsem razočarali, zlasti Kroon, Bontekoe, Weete.ling, Van Empel in Jiskoot. Zenske so sc kol vedno dobro izkazale in le njim gre zasluga, da deli Nizozemska prvo mesto z Nemčijo (obe 97 točk). Van Vclsenova je postavila nov evropski višek na •00 m hrbtno s časom l'I0"l, ostale sorojakinje so dosegle lepe čase (Bimoltova, Lasleriejeva, Tigela-arejeva in Kokova). Strokovnjaki se zdaj vprašujejo, če so Nizozemci zares močni, kot so bili na evropskem prvenstvu, ali so pa ostali na povprečnem nivoju, kot dokazujejo izidi v Rotterdamu. Veliko maščevanje so prizadejali zahodni Nem-5>. ki so bili skoraj v vseh tekmah med prvimi. Klein je preplaval 100 m prosto v času 55”3. Hetz ln Kuppers sta dosegla boljše čase od .evropskih 2tnagovavcev. Tudi Mrazek, Urselmannova in Hu-s4 s krmarjem« (Ross, Brit-ting, Neusel in Narschner) pred Francijo in Sovjetsko zvezo. Nemci so bili uspešni tudi v disciplini »4 brez krmarja« (Walter, Thometschek. PaUstian in Rey) ter med »osmoricami« (Kruse, Klic, Von Groddcok, Wallbrecht, Behrens, Aeke, Meyer in Pla-gemann), ko so »neusmiljeno« veslali s 50 udarci na minuto. Končna lestvica držav, če ocenimo prvo sedmo-rico: 1. Nemčija 55, 2. Sovjetska zveza 47, 3. Francija 29, 4. Švica 12, 5. Romunija II. 6. Italija 9, 7. Poljska, Nizozemska in ZDA 8 itd. ooo Kotalkanje samo za Italijane V Benetkah so sc v nedeljo zvečer končale dirke s kotalkami za svetovno prvenstvo. Kot se dogaja že precej let, so tudi tokrat zmagali v vseli ' Kako lahko pripravimo ribe Ker se. številen prebivavstva iz leta v leto veča in je hrana, ki nam jo nudi zemlja, omejena, je treba tembloj poiskati in izkoriščati bogastvo morja in rek. Pri nekaterih narodih, kot n. pr. Japoncih in Norvežanih, so ribe glavna hrana. Oboji so svetovno znani kot odporni in dobro telesno razviti športniki, čvrsti in žilavi. Ribe vsebujejo namreč mnogo beljakovin, več kot svinjsko meso in mesni izdelki. Poleg beljakovin vsebujejo tudi vitamine in rudninskih soli, ki dajejo telesu odpornost' in usmerjajo pravilno izkoriščanje hrane v njem. Znano je, da sc pri tistih narodih, ki se pretežno hranijo z ribami, golšavost ne pojavlja, prav tako tudi nc razne slabosti, utrujenosti in pozabljivosti. V današnjih časih, ko so številne ženske zaposlene po raznih uradih in si morajo, ko pridejo domov, še skuhati kosilo in večerjo, najraje napravijo take jedi, ki se kmalu skufiajo. Pri tem pa mnogokrat ne pomislijo na ribe, ki se lahko zelo hitro pripravijo in so razmeroma tudi poccni. Ribje jedi so tudi lahko prebavljive. Po njih ne čutimo običajne utrujenosti in zaspanosti, kot se to navadno dogaja po kosilu. Nasprotno, celo utrujenost po delu nas po zaužitih ribah kmalu zapusti in se nam sposobnost za delo celo poveča — posebno pri duševnem delu. Za fizičnega delavca, ki potrebuje močno hrano in občutek sitosti po jedi, bomo ribe raje cvrle, pripravile s slanino ali pa v obliki raznih ribjih narastkov. Polec rib nudimo kot prilogo zelenjavo v različnih oblikah. Ribe kupujemo neposredno pred uporabo in paziti je. treba, da so sveže. To ugotovimo takole: riba mora imeti čvrsto meso. bistre izbuljene oči, prijeten vonj po morski vodi in mora biti enakomerno prozorno sluzasta. Ako smo primorane ribe kupiti več ur prod uporabo Jim moramo najprej odstraniti papir in jih dati v stekleno ali porcelanasto posodo, ki jo dobro pokrijemo in postavimo na hladno. Morska riba ima tipičen vonj po morski vodi, ki mnogim ne ugaja. Ta vonj se nahaja v koži in ne v mesu, kot to nekateri napačno mislijo. Omilimo ga lahko na ta način, da ribo natremo s sesekljanim peteršiljem, česnom ali čebulo in jo pustimo pol ure stati. Dobro jo je tudi pokapati z limoninim sokom. disciplinah samo Italijani. Domačini so poleg 7 zlatih kolajn nabrali še 6 srebrnih in 4 bronaste. Med moškimi so zmagali Cavallini (1000 m), Guardigli (5.000 m), De Cesaris (10 OTO m) in Mauri (20.000 ni), med ženskami pa Danesijeva (500 in 5.000 m) ter Prcstinarijeva (3.000 m). Odlikovali so se. še Angleži (I srebrna in I bronasta) ter Španci (dve bronasti). 'Končna lestvica držav, če upoštevamo uvrstitev prvih deset tekmovavcev. je naslednja: 1. Italija 70,75 točk, 2. Anglija 22,75, 3. Španija in Nemčija 9,5, 5. Francija 4,75, 6. Japonska 2,50, 7. Belgija 2,25, 8. Argentina 2,00 in 9. Nova Zelandija 1.50. TEDENSKI KOLEDARČEK 16. septembra, nedelja: 14. pobinkoštna 17. septembra, ponedeljek: Frančiškove rane 18. septembra, torek: Irena in Zofija 19. septembra, sreda: Januarij 20. septembra, četrtek: Evstahij 21. septembra, petek: Matej 22. septembra, sobota: Tomaž Vilcn 5 TRŽAŠKEGA DAROVI V počastitev spomina pok. Angele Sancin, darujeta Zorica in Darij Berginc 1000 lir za dobrodelne namene. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik D ra po Legiša • Tiska t^kama »Graphis« - Trst, Pri pripravljanju rib ne uporabljamo lesenih podlog, ker se preveč navzamejo vonja. Pripomočke, ki smo jih rabile pri pripravljanju rib, vedno sproti splaknemo z mrzlo vodo in jih nato operemo z vročo vodo. Kako pa pripravimo ribe? če je riba pokrita z luskami, jih odstranimo tako, da s krpo najprej ovijemo rep in strgamo s topim delom noža od repa proti glavi. Luske laže odstranimo, če polijemo ribo z vročo vodo. Nato ji prerežemo trebuh, izločimo drobovje, odrežemo glavo, prirežemo plavuti, jo pod tekočo vodo speremo in jo na cedilu dobro odcedimo. Očiščeno ribo pokapamo z limoninim sokom ali kisom, ker na ta način obdrži riba svojo čvrstost in svetlo barvo. Ribo nato enakomerno osolimo neposredno pred uporabo, ker če to napravimo dalj časa prej, se bo iz nje odcedil sok, ki vsebuje mnogo hranljivih snovi. Pri serviranju rib praviloma priložimo ribji pribor, katerega pa lahko nadomestimo z dvojnimi vilicami. Otrokom večkrat ne dajemo ribjih jedi iz strahu pred koščicami. V tem primeru je dobro, da ribam že prej odstranimo koščice. Če pa se vseeno zgodi, da se jc otroku kaka koščica zataknila, mu pomagamo najhitreje, ako mu damo kuhan nezabeljen krompir, DUŠENE RIBE. To je riaVirfnrostejši način pripravljanja rib, pri katerem .‘■■e ohrani največ hranljivih snovi. Ribo lahko dušimo v lastnem soku ali pa ji dodamo malo tekočine (juho, vodo, limonin sok, olje. maslo). Pri dušenju uporabljamo dobro pokrito posodo ter zmerno toploto. RIBJI GOLA?.. % kf? rib, pol limone, sol, 2 dkg moke, 5 dkg olja. Omaka: 3 dkg olja, 4 dkg slanine, 3 dkg moke, žlica paradižnikove mezge, paprika, 10 dkg čebule, 1 dl kisle smetane. — Ribe očistimo, osolimo ter jih pustimo nekaj časa, da se razsolijo. Nato jih zrežemo na majhne kose. jih povaljamo v moki in spečemo na razbeljeni maščobi. Na maščobi prepražimo zrezano slanino in sesekljano čebulo, potresemo z moko, zalijemo ter pridenemo papriko, paradižnikovo mezgo ter prekuhamo. Dodamo še kislo smetano in z omako prelijemo ribe. PEČENE RIBE. Ribe pečemo cele ali pa tudi razkosane. Za pečenje navadno uporabljamo olje. Pečemo pri zmerni vročini. ZENA EN BOM preveč džungle in morja Danes bo ta in oni od naših bravcev, mlajših pa tudi starejših, zaman iskal običajno in priljubljeno slikanico na zadnji strani. Kazana ni več, a v eni prihodnjih številk Novega lista 'boste že našli novo slikanico, ki bo tudi govorila in risala prirodo, zveste živali in dobre ljudi v njej. Preden jo našim • bravcem pokažemo, utegne biti prav, če jim predstavimo moža, ki jo je napisal in sam doživel, kar pripoveduje, To je pisatelj in pevec divjih džungel in neskončnih oceanov: Kipling Ru- dvard. Rojen je bil 30. decembra leta 1865, kmalu bo sto let tega, v indijskem velemestu RADiO TRST A . NEDELJA, 16. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Skopulja in cekini«, pravljica (Niko Kuret - Drago Petkovšek), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Sekstet Boruta Lesjaka; 15.20 Portret v miniaturi: Kvartet Radar; 16.00 Popoldanski koncert; 18.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.30 Sodobna simfonična glasba — Strawinski: Ognjeni ptič, baletna suita; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 17. septembra, ob: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev — Boris Papandopulo: Uvertura k operi »Amphitrion«. Orkester Jugoslovanske Radiotelevizije vodi Stjepan Šulek — Ljubica Marič: Pesma prostora. Orkester Beograjske Radiotelevizije vodi Zivojin Zdravkovič; 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč — Vinccnzo Bellini: »Norma«, opera v dveh dejanjih. Približno ob 22.00 uri »Milansko gledališče La Scala« (Claudio Gherbitz). • TOREK, 18. septembra, ob: 18.30 Italijanski operni pevci: »Giacomo Lauri Volpi«; 19.00 Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Pavel Šivic — Hiie: Fantazija, Casella: Siciliana in Burlesca, Petrič: Sonata za flavto in klavir; 19.25 »Pot do kraljice sreče«, pripovedka (Radislav Rudan - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 21.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Pred 25 leti je umrl Tomaž. Alva Masaryk«; 21.35 Klavirske sonate Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 17 v d-molu, op. 31 št. 2; 22.00 Zgodba Pavla Diakona, po njegovi I-Iistorii Langobardorum. • SREDA. 19. septembra, ob: 18.30 Skrjabin: Simfonija št. 3 v C-duru, op. 43. Rimski simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije vodi Arthur Rod-zinski; 19.30 Turistični razgledi; 21.00 »človeško življenje«, radijska drama (Maurice Picard - Nada Konjedic), igrajo člani RO; 22.30 Druga mednarodna revija pevskih zborov v Loretu. a ČETRTEK, 20. septembra, ob: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: Glasba v Florenci za časa Medičejcev; 19.00 Baritonist Marcel Ostaševski. pri klavirju Dana Hubad. Na sporedu so Savinovi samospevi; 19.30 Za Valvasorjem po naši deželi (Mara Kalan); 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.45 Književnost in umetnost: »Mala čarovnica in Mladi mesec, dva romana Mire Mihelič« (Martin Jevnikar). Približno ob 22.30 Iz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosano Romeo: »Leta prve svetovne vojne«. • PETEK, 21. septembra, ob: 18.30 Iz simfonične Masbe 19. stoletja; 19.00 Koncertna sezona Tržaškč ljudske univerze 1960/61 — Beethoven: Kvartet op. 59 št. 3 v C-duru. igra Tržaški kvartet; 19.30 Človek in cesta — Rafko Dolhar: »Tudi pešca ic troha vzgojiti«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Igra ansambel Srečka Dražila; 21.00 Koncert one.rne glasbe; 22.00 Srečanja s tržaškimi književniki: »Milan Lipovec« (Franc Jeza). • SOBOTA, 22. septembra, ob: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 16.00 Junaki športa — Dušan Pcr-lot: »Kralji boksa«: 18.30 Skladbe julijskih avtorjev; 19.00 Pianist Gabrijel Devetak — Hindemith: Sonata št. 2, Rcgcr: Dve humoreski op. 20, Preludij; 19.20 Goriški obiski: »Standrež«: 20.00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Pantograf«. radijska drama (Lui-gi Sciuarzina - Lada Mlekuž), igrajo čalni RO. H Bombayju. Oče John je bil arheolog in profesor risanja na umetniški šoli v mestu Lahore. Mati je bila pa Irka. V bodočem pisatelju se je potemtakem mešala škotska in irska kri. Imel je še enega strica, po značaju pol umetnika, pol britanskega kolonialnega uradnika, ki se zaveda oblasti belih v tujem svetu. Stric je fantu zbudil fantazijo, dar za opazovanje narave, pa tudi samozavest anglosaške rase. Mladega Ki-plinga so poslali študirat v Anglijo in so ga namenili za kolonialnega uradnika. Bodoči pisatelj svetovnega imena bi postal guverner kakšnega okrožja in bi o njem ničesar ne vedeli, da ga ni stric zopet odpeljal v Indijo. Mladenič je čutil poklic za časnikarstvo in knjigo, zato je stopil v uredništvo »Civilne in vojaške gazete« v Lahori, kjer so izšli njegovi literarni prvenci. Odtod je prišel v Alahabad kot ravnatelj lista »The Pioneer«. Naše najnilajše (in tudi starejše) bravce opozarjamo, da bomo v eni prihodnjih številk pričeli objavljati zanimivo slikanico, povzeto po romanu znanega angleškega pisatelja Ru dyarda Kiplinga z naslovom »Džungla« Na Kiplinga je postal svet pozoren po letu 1887, ko je izšel prvi zvezok povesn Sledili so z veliko naglico še drugi. Povesti so vlekle bravce tudi v Angliji s čudovitim ozadjem tajinstvene in fantastične indijske Prav te dni živimo v dobi zrelih paradižnikov. Tisto reklo o času kislih kumaric pustimo zdaj ob strani. No, in ker paradižniki po vrtovih in njivah že lepo rdcčiio, sc utrne ob pogledu na ta vitaminov polni sadež marsikatera misel, ki je na pol zgo-dovinsko-agrarna, druge pol je je pa politične. Zreli »pomidori« se dajo namreč uporabljati v najrazličnejše namene. Toda pojdimo lepo po vrsti. Danes si evropske kuhinje, zlasti ob Sredozemlju niti misliti ne moremo; kakor nc več brez krompirja. Krompir, ki je reš.l v 18. stoletju človeštvo smrti, je dobil ime »kruh revnih«. Nekaj podobnega je s paradižniki, ki v južnih evropskih krajih nadomeščajo zabelo. Zato tudi pravijo paradižnikom »condimento dei poveri«. Kljub tem paradižnikovim prednostim je trajalo dolgo časa. preden se je udomačil tudi v Evropi. Prvi znani opis tega sadu iz Italije in nosi letnico 1554. Neznani pisec pripoveduje o čudežnem sadu, ki se imenuje »tomatli« in je rastel prvotno v vrtovih mehikanskega cesarja Montezume. V Evropo so ga prinesli španski konkvistadorji ali po naše roparski osvajavci v 16. stoletju zgolj kot botanično zanimivost. Sadeže so imeli pa še v 19. sto'etju za strupene kot prvotno gomoljke pri krompirju. Zaradi rumenkasto-zlate barve preden do zore, se je prijelo sadu ime pomo d’oro ah narave, kjer se odvijajo nedolžne pustolovščine, polne zdravega življenja. Slava se ponuja Leta 1889 so Kiplinga poslali v London On pa ni ubral najkrajše poti v prestolnico fantazija ga je gnala okoli sveta, preko vsega morja. Opeval je morje in njega pri gode v knjigi The Seven Seas, o sedmerih morjih, ki jih je preplul. Neznana sila je odslej vlekla pesnika v svet, ki mu je na-vcihoval vedno nove vtise. Potoval je in pisal, tako da se je vseh njegovih knjig nabralo za prav dolgo polico. Še večjo slavo kot to delo, je pa Kiplingu prinesla knjiga o džungli. Pravzaprav sta to dve knjigi »Jungle Books«, ki sta izšli leta 1894 in 1895. V povestih zaživi gosta in nevarna, pa spet privlačna in skritih čudežev polna džungla ob velikih indijskih rekah. Tam živi Movvgli v složni družbi z volkovi in črnimi panteri. Pisatelj hoče pokazati nasprotje med modernim, civiliziranim človekom in med življenjem v preprosti, če deviški naravi. Leta 1900 najdemo Kiplinga v Južni Afriki kot dopisnika v vojni proti Burom. Iz Afrike ga zanese pot v Ameriko, kjer se poroči, Piše pa neprestano, kljub zelo slabemu vidu. Nobelova nagrada, katero so mu podelili leta 1907, je utrdila njegov sloves svetovnega pisatelja. Slovstvene nagrade so mu podeljevale tu di različne akademije, postal je celo univerzitetni rektor. Njegov glavni življenjski smoter je pa bil še vedno samo pisatelje vanje. Svetovna vojna mu je vdihnila nove motive. Opeval in opisoval je tehnični napredek, a v središču njegovega živahnega in rahlo šaljivega pripovedovanja je vedno človek, ki zna živeti intenzivno ter v so glasju s pravico in naravo. zlato jabolko, potem splošno pomidor. Nemci ga kličejo pa kar paradeis ali paradižnik. Le anglosaški narodi so ohranili prvotni naziv »tornati«. Kot jed, za različne omake in začimbe, pa tudi kot hrana se je paradižnik udomačil pred dobrimi sto leti zlasti v Italiji in na Balkanu. Po naših krajih sc je pa razširil šele po, prvi svetovni vojni. Paradižnik ali bolj pravilno za nas »pomidor« pa ne pride v poštev samo kot hrana, marveč tudi kot politično strelivo. Kako pa to? Ima vse dobre lastnosti, da ga uporab ljajo pri političnih demonstracijah ali za razbijanje političnih shodov in obmetavanj ; neljubih govornikov. Tudi če nastopa kaka pevka, ki občinstvu na galeriji ni všeč, se razploskne toča pomidorov na odru in po cedi po njeni obleki. To politično strelivo ne rani in ne prizadene hude škode. Je p ' la, niso tako pri rokah in so tudi dražja. Košara pomidorov pa je v dobri letini brž na razpolago. Pa so tudi bolj pripravni za metanje in še vzbujajo s svojo rdečo barvo vtis krvavega klanja v kaki zaprti dvoran’, ko se duhovi razburijo. Tako, vidite, je dala latinska Amerika, kjer so revolucije vsakodnevno razvedrilo, dobre »tomatlije« za okusno hrano, obenem pa tudi kot nedolžno orožje ljudske nezadovoljnosti. V dobi zrelih paradižnikov je zelo neprijetno, vsaj tako pravijo tisti, ki