PoStnfcia ptaSam ▼ gotovini Irto LXII. Sev. m V UuHjonl v snio 7. ovtosto 19Z9. (nm mar— * Izhaja vsait dao popoldne, Izvzemši ncdelje ia praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2J90, večjl inserati petit vrsta Dio 4.—» Popast po dogovoru. InscratnJ davek poscbcj. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ae vraćalo. — Naš* telefonske Stevilkc so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Angle&kl zakladni mlnlster za pravice Jngoslavlle Velik govor angleškega ministra Snowdena na včerajšnji prvi seji haaške konference - An-glija zahteva pravičnejšo razdelitev reparacij na korist malih držav Haag, 7. avgusta. Nišo še dobro izzvenili pozdravni govori državnikov ob priliki slovesne otvoritve haaške politične repa racijske konference vlad, v katerih nišo prikrivali pričakova-nja, da bode naleteli pri svojem dehi na težke naloge, že so se pričele uresničevati njihove napovedi. Kakor je bilo pričakovati, je vstala angleška delegacija takoj v početku generalne debate o Youngovem nacrtu za njegovo revizijo ter zahtevala, naj se še enkrat temeljito pregleda in popravi poročilo rep- acijskih strokovnjakov. Ta odločen nastop angleške delegacije je pokazal, da se bo morala reparacijska konieren-ca boriti e z velikimi težavami, predno bo uspešno zaključila svoje delo v prid svetovnega miru in končnega likvidiranja posledic strašne svetovne vojne* S posebno pozornostjo pa bodo spremljali akcijo angleške delegacije zastopniki malih držav, ki so prav tako kakor Anglija nezadovoljni z Youngovim nacrtom zaradi nepravičnega znižanja reparacijskih kvot v korist Francije, Italije in Belgije, — Haag, 7. avgusta. Veeraj ab 4. popoldne se je pričela tajna seia politične reparacijske konference, na ka-teri je bilo zastopanih 160 delegatov 14 držav. Ker ie bila seja tajna, je bU pri-stop novinarjem zabranjen. Takoj po njeni otvontvj se je pričela generalna razprava o Youngovem nacrtu, ki je trajala do 6. zvečer. Razprava se ie zavlekla posebno zaradi tega, ker so morali neprestano prevajati govore. Tako ie bfl veliki senzaciionetni govor angleškega zakladnega ministra Snow-dena preveden v nemščino na Strese-mannovo željo. Debato je otvoril angleski zakladni minister Snowden ob vprašanju, ali naj se kcnfsrenca takoj razdeU na dve komisiji, na politično In reparacijsko, ali pa naj se prej vrši načelna generalna razprava o Voungovem nacrtu. V svojem značILnem govoru je iz-vajal zakladni minister Snowden na-slednje: Priznati ie treba, da pomenja Youn-jrov nacrt rešitev reparacliske^a vpra-šanja v okviru, ki odgovarja nemškim plačilnim zmožnostim. kar odgovaria popolnoma mišljeniu angleske vlade, ki te zadovoljna tudj z visino letnih ob-rokov. Pod nobenlm ^ogoiem pa se ne more zadovoljiti z načinom razdelitve teh letnih obrokov med prizadete države. Angleška vlada je pripravljena takoj crtati vse dolgove in se odreći vSem reparacijam v slučaju, če na to pristanemo tuđi ostale države. Ako pa bo treba še v bodoče plače vati vojne dolgove in dokler bo Nemčija plačeva- la reparacije, zahteva Velika Britanija. da prejme na račun nemškfti reparacij njej pravilno pripadajoci delež. Po Youngovem nacrtu ne odpade na An-2:1 ijo ničesar od 660 milijonov mark, ki lili mora Nemčija letno brezpogojno odplačati na račun reparacij. Angleška vlada je, kakor že ome-njeno, zadovoljna s tem, da vrača Youngov nacrt Nemčiii popolno gospodarsko suverenost z odstranitvijo vseh kontrolnih ustanov, ki jih je uvede! Dawesov nacrt. Ni pa zadovoljna s ključem, ki ie določen y Youngovem nacrtu za razdelitev novih nemŠklh reparacijskih letnih obrokov. ker je danes tako prirejen. da prinaša entm več-io korist na škodo drugim. V prvi vrsti so oškodovane države Anglija in ne-katere male države. Reparacijskj stro-kovniaki, ki so izdelali Youngov nacrt, so očividno prezrli Čl. 237. versaillske mirovne pogodbe, ki doloca način, kako ie treba razdeliti nemške reparacije. Na podlagi tega člena je bil določen v Spaa po^eben ključ, ki je bil že devet let v veljavi in ki ga hočeio sedaf na-enlcrat izpremeniti. Ko so sastavljali s tolikim? težavami Dawisov reparscij-ski nacrt, ni nihče poskušal izpremeniti spaaskega ključa. Strokovnjaki na pariški reparacitski konferenci so imeli sicer obštrna pooblastila. vendar pa njso imeli pravice enostavno izpremi-njati ta kJfuč. Ko je bila Youngova re-paraciiska komisija sestavljena, ie bilo med vladami doiočeno, da bo ostal ključ za razdelitev reparacijskih daja-tev neizpremenien. Čez noč pa so stro- kovnjaki pogazili ta dogovor, izpreme-nili ključ ter znatno oškodovali interese mnogih držav. Tako bo izgubila po novem ključu Anglija na leto 48 milijonov zlatib mark, dočim pa bodo na druži strani zvtšale svoje prejemke Francija za 10.6 milijonov. Italija za 36.8 in Belgija za 12.2. Na drugi strani pa bodo zaradi tega izgubile velike vsote Jugoslavija, Gr-Čtja, Rumunija, Zedlnjene države in Japonska, ki so morale doprinesti v svetovni vojni tuđi nemale žrtve. Anglija je doslej plaćala že nad 200 milijonov funtov vojnih dolgov v Ame-riki, dočim še ni prejela od svojih dolž-nikov niti vi nar ja. Po Youngovem nacrtu ho dobfla AnglUa ^aš tol&o, da bi z povračili svojih dofžnikov skupaj pia-Čala komaj svoj dofg v Zedinjenih drža-vah. Med Anglijo in NemčUo obstoji dobro prijateljstvo, obstoja pa tuđi dejstvo, da konkurira nemško-francosko blago na svetovnem trgu v nemalo škodo an-gleskemiL Zato je tudj Anglija zelo in-teresirana na stvarnih reparacijah Nem-čije. Anglija je za rešitev reparaciiske-ga vprašanja dovolj žrtvovala, Več kot ie že storila, ne bo mogla. V tem so si složne vse angleske stranke. S tem dej-stvOm mora reparacijska kan terenca računati, da bo uspesno dokončala svoje težko delo. Po govoru zakladnega kancelarja Snowdena je bila seja zaključena in na-povedana prihodnja za danes ob 10. do-poldne. Pooolna osamosvontev Egipta Angleški predlogi za zaključite v prijateljske pogodbe z Egiptom. — Egiptska vlada zahteva popolno o&amosvojitev. — London, 7. avgusta. Foreigren Office objavlja predloge za zaklju-čitve angleško - esnptske prijateljske pogodbe. Pogodba bi bila sklenjena za 25 let in bi vsebovala 16 členov. Ti členi obsegajo med drugim določ-be, da odpokliče Anglija svoje vojaš tvo iz Egipta, dočim bi pristala egipt-ska vlada na to, da se osnuje vzdolž Sueškega prekopa nekaj kilometrov Širok pas, ki bi ga imele zasedenega angleške čete zaradi varst\ra prekopa. Nadalje bi obe državi imenovali svoje poslanike ter sklenili med seboj defenzivno pogodbo. Angleška vlada ie pripravljena odreci se konzularnemu sodstvu in pristati na mešana razsodišča, šesta vijena iz zastopnikov Egipčanov in Angležev, ki bi razsojala spore med Angleži in Egipćani. Po odpoklicu angleskih čet iz Eg ipta bi prevzela egiptska vlada odgovornost za življenje in imetje an gleških državljanov in se zavezala, čuvati njihove interese. Egiptska vlada je že sprejela ta angleški nacrt za rešitev sporov med obema državama in bo nanj v kratk em odgovorila. Pričakovati pa je. da se z navedenim! predlogi ne bo za dovoljila, ker zahteva, naj Angleži izpraznijo Suez, pristanejo na skup no upravo Sudana in dovolijo vstop Egipta v Društvo narodov. V smislu teh zahtev se bo najbrže glasil rudi egiptski odgovor na angleško noto, ki pa pomenja na vsak način velik korak naprej k uredir\i ođnošajev med obema državama. Veliki komunistični izgredi v Ameriki Generalna stavka v državi Columbiji. — Krvavi spopadi med stavkujocimi in vojaštvora. — il oseb tibitik. — New York, 7. avgusta. V zapadnih predelih južnoameri§ke republike — Columbia so izbruhnile velike stavke pristaniškega delavstva, ki so se raz-širile tuđi na druge delavske stroke ta-'ko. da je skoro v vseh teh provincah generalni štrajk. Med stavkujocimi so se pomešali levičarski elementi, ki so pričeli hujskati k nemirom ter ustvarjali zelo napeto razpoloženje. Tako so stav-kujoči delavci napadli vladno poslopje v mestu Heredia in ga demolirali. Stav- kujoči so navalili Judi na železniško po-slajo. kjer so uničili nekaj strojev, za-žgali delavnice in razrušili kolodvor. Na pomoč poklicana policija se je sicer spopadla s stavkujocimi, a jim ni bila kos, tako da se je morala umakniti. Na obeh straneh je bilo mnogo oseb ubitih in težko ranjenih. Stavkuioče delavce so razgnale sele na pomoč d-nšle vo-jaske čete. pri čemer je bilo 11 oseb ubitih in okoli 300 aretiranih ter prepe-ljanih v zapore. Vojni minister na Bledu — Bled. 1: avgusta. Danes je dospel na Bled vojni minister general Hadžič v spremstvu šefa kabineta Sibina Todo-ro\iča.^ Njegov prihod je čisto resorne-2a značaja. Vojni minister bo sprejet v avdijenci od kralja, ko se vrne z lova na srne v triglavskem pogonu. Sesfanek avstrijskega zvezne-ga kancelarja in dr Beneša — Dunaj, 7. u.^usta. Do p^tanjia zvr-z-nega kancelarja Stre*»ruwitM in češkofilo-vaskega zunanjega ministra dr. Beneša, ki sta se sestala pretukli pon^deljek v Plznu, je prišlo, kakor &e doznava, na inicijativo dr. Beneša. NTavzočnost poslanikov dr. Ma-r*ka in dr. Krofte dokazuje, da ni bil brez politieoega pomena, čeprav 6e pristavlja kot čin uljudnosti napram avstrijskemu zveznemu kancelarju, ki )e potoval preko Češkoslovaške v NUrnberg. čuje se, da se je na sestanku govorilo tuđi o žel^zniških vprašanjih, predveem o osnovanju velike skupne obmejne posta ie v Gmiindu. Boj za prvenstvo na morju — _%#w \ftrk, T. avgusta. Angles-ki par-nik xVIauretani^< dosega na svoji vožnji v Ameriko ugodne u*pebf\ Kapitan par-nika sporoča, da je v zadnjih 24 urah do-fregel povprecno hjtrott 27.48 vnzlov na uro, kar odgovarja bitrosti parnika Bremena < drugega dne vožnje preko ocoana. Kapitan >Mauretanije< upa, da bo dospel v New York jutri v Četrtek zjutraj, 6 čemer bi dosegel nov rekord ter si jopet prihoril takorv-ani modri trak. j Boji med vniaštvom in rudarji | v Rumuniji i — B-uk2reit2, 7. 3vs'JSJfa. Pri ?-tv?ipad;h m.ed ! j vo.j35.*vom in stavka^ć;TT;l ruda.r>: j>renv".^vri4-I kr* v Lufxnejii }e felo ubitah 16 oseb, ranZeppelin< hodi ogledovat na letališče v Lakehurstu na tisoče ljudi. Njihovo število je naraslo od nedelje ze na 150.000. Dr. Eckener je v Lakehurstu gost poveljnika Piercea ter nadzoruje dela pri polnitvi zrakoplova z modrim plinom in vodikom, kakor tuđi pri manjših potrebnih popravilih. Izkaza-lo se je, da potrebuje zrakoplov več vodika, kakor ga je na razpolago v Lakehurstu. Skušali pa bodo v pravem času izdelati nadaljnih 100.000 kubičnih čevljev vodika, da se omogoči pra-vočasni start. Mornarji delajo v sku* pinah po 60 mož v treh rokih noč in dan. Dr. Eckener je izja\>il v nekem rat' govoru, da namersva prihodnje leto zgraditi nov zrakoplov, ki bo imel še večji premer in bo hitretjši kakor se-danji »Grof Zeppelin«. Ta zračna ladja bo imela 8 motorjev namesto pe-tih ter bo potrebovala za vožnjo preko oceana 12 ur manj. Novi zrakoplov bo imel za 24 potnikov prostora ter tuđi več prostora za tovor in pošto, ki do' našata več dobička kakor pa potniki. Kakor poročajo listi, bo v početku 1. 1931. prirejen potreben prostor v Richmondu v Virginiji za pristanišče »Zeppelinovih« zrakoplovov, ker je tamošnji kraj skoro vse leto brez megle. To pristanišče bo služilo pred' vsem rednemu prometu preko morjs s »Zeppelini«, ki jih bodo v prihod* njih letih zgradili še štiri. — Lakehurst, 7. avgusta. \j letm* lišču nadaljujejo s polnjenjem zrako* plova »Grof Zeprelin«, ki je porahil na poletu preko oceanu nepričako\ ann veliko vodika. Zato je bil prelo/cn start za polet okoli sveta na jutri oko li polnoči. Čas starta je še odvinen od vremenskih razmer nad oceanom, — Dr. Eckener in ostali oficir ji zrako* plova so bili včeraj prvič v \ewvorku, kjer so se udeležili banketa, ki g« fc priredila njim na čast newyorška ob» čina. V »Chicago Tribune" čestita kontrc* admiral Moffat Nemčiji k uspeinn dovršenemu poletu zrakoplova *Grof Zeppelin« in k neda\*nemu hitrostne* mu rekordu veleparnika »Bremerc. — Oba uspeha dokazujeta f*o mnenm kontreadmirala Moffara, da je Xemči* ja posi'etila sedaj vse svoje sile pospe* šexanju najtesnejših trgovskih in pri» jateljskih zvez z ostalimi narodi. \a ta način se je posrečilo Nemčiji pnti v vrste vodilnih narodov kljub temu, da se ima boriti z velikimi finančnimi težavami, nastalimi kot posledica $ve» tovne vojne. Fričetek mednarodne letalske tekme Danes je v Parizu startalo 65 letal k evropsfceinu trožneniu poletu. __ Jutri bodo tekmovalci leteli preko Slovenije v Beograd. — Parii. 7. avgusta. Daaes ob 9. dopol-d-n^ d-ilj«* j** startalo «v> let.il k evropskemu krožnAmu poletu na 6288 km dolgi progi. Prvo Mapo v dnlžini 423 km predstavlja proga iz Pariza v Baf.^1, kamor imaio pri-speti lutala m*»d U. in 16. uro. Dan*3« je s-tartalo v Parizu fv> letal k evropskemu kroinemu poletu. Jutri bodo tekmovalci letPli preko Slovenija m poti v Beosrađ. • Mednarodna letatska tekma za lahk« avrjone ima namen dokazati, da ic letaisfvo že toliko napredovalo, da so latici aviioni že za praktično uporabo r>osamez-Tiiikov. Mme se ude-ležuje 34 let iz Nfrmčiie: 1 r.entš-ko letalo se je pri akrobacijaj nad Parizom izven konkurence ponesrečilo. Franci i a ie prijavila 17 letal. Pod tr> firmo franco«vkega AeroJkduba tefermiie vti Angle-žev, dva Betgiica in 1 Ju^oslovca in sicer pilot Ernest Turk^ na leta-lu »Sivi Sc*kol*". Drugo iuso5!ovensX-o letalo prHavljetno od Aerokluba se m^d-n-arodne tekme ni moglo udeležiti. ker 5© ni dozraieno. Pač oa se •udeleži slične teknie Drihodnie leto. ki i<> mora po statuhh organizirati l©Tf>šnji :ma-govalec. Pod franeoskim imeriorn se udele-žu;era 1 Bra3ilijanec in 1 American. Če-škoslov. ie r>rit>ravila 4 aDarate. Ita-lna 14. Švica 2. Vseh letal hi moralo biti 82, udde-žilo se jih je pa tekme samo 65. Progra vodi od Pariza preko Sviće na franccv<;ko rivijero in dalje preko Benetfc, Zagreba. Beograda Bukarešte. Brna, Pra-ge, Bratislave, VarSave, Poman i a. Berlina, MarrvhiiT^a in Arnsterdama nazai v Pariz. Iz Benetk kreneio letalci direktno proti Za-£rehu. Zračna proga vodi v naših kravih pr©ko k^Čevstoh 'nn-boa' vtAoM Gmrjanc3«v proti Zagrebu. Larđco se pa itfodi, da bodo nekafera letala leteća tuđi nad Ljuhljatio. NorvomeSČaini bodo itneh nedvocnno letx> priihiko nfpazovati dolco vrsto tetal ki b<*irt letela lutri ves. dan preko Goriancev proti Zajrei>u. Nad kAčevsidim zrnzdovi in Gor-ianci ie pmčakovati letala jutri v prvih iu-tranjih urah. Naihitrej$i ivijoni. ki lete na uro vsa-j 150 lm, drtsežejo Zagreb jutri med 9. in IO. Pred 9. dopoldne še ne bo nobe-nega, po 9. bodo pa letaJi nad naSimi kraii ves dan. Iz Beograda odlete najhitretsi aviiotu sele v petek ob 7. V Pariz smejo pri«r>eti najhitreiši 14. tm. ob 3. papoldne. najpo^.i«s-nej.^i pa ?0. t. m. ob 7. zvftčer. Letala ne smejo počivati noben dan. Spustiti se mo-raio na vsen vm^snih posraiahščih, kier rm oblasti potrdiio, da so res dosegla dot čni krai. Favoriti so v prvi vrsti a-nsle^ka letala ti-pg, kaikTš.ne«ga ie letalo »Miss, Dalmacna-, ki je posetilo nedavno tud: L i uM i a n r> Hudo ko-nkurenco bodo delala anarleUum ne»TWtki letala, ki jih izde'luiem Bavri«.che Flu2we-r-ke««r. daHe letala tipa vKlerrvm«. kakor ie aviion Ljubljana, sa.mo da imaio m<>ćne'*e mnn kotnčno novi nem&Wi dvr4rilnik B XVIII, ki ga je zgradla akademska skupina v Darnrstadtu. Motorji. ki frih ra*biio angleška. franenska. italijan^ka in nemika letala, so v prvi vrsti angleske znamke ^Cirrus*, kalkr^nega je naročil tuđi Ijublun-sJei Aero3cli»b za svoje no\'o letailo O zammK-i letalslki te-kmi borno ie pofo-čali. Gorece petrolejsko morje Požar v rumunskih petrolejskih virih neprestano narasca. — Ponovne eksplozije. — Prebiv alstvo beži iz okolice plamenov. — Bukarešta. 7. avgusta. Kakor znano, gore že tri mesece nepreMano petrolejski viri v Moreniju. Vsa okolica na površini 4000 oralov .ie stalno v platnenih. E^sptoziie se ponavliajo vsak čas. Da hi požar omeilli, so nedavno navrtali timel ki pa se je r>f>ruš;l in usmrti! dva delavca. \ nedeljo dopol- dne se je pripetila pono\ na eksplozija. NaStaJ ie požar v vettkem rezer\oarikj petroJeja. ki ie eksplodira I s Mrahovjtn detonacijo. Eksplrzija ie iz zvala \cliko paniko po vsej okolici, iz kat ere bež! prenivalstvo v množicah. Vsa okolica Morentja je podobna morju pUnmiov, Sorzna ooročHa. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: AuTt^terdam 22. M75, B*t!:h 1.' S<> do 1.5 V) n**7M. BrujeM 7.92AR. Bud mre^t3 ^^7^. Curh 10^4 4—10O7 4 (10OS9), Pjmi R0113 čo 8.0413 63). bnn^-n 276—J76.RO (?76.4O>. N*»->-«rk 5^>^. Par z 222—224 i22.V. Prata 1**X» d--» 1A9 (l^g.6n>. Trst 297*2. EfekH: Cfli*ka 17n d., Liub?ia«s*ca kr^una 1?^ d, Pran9 INOZEMSKA BOBZA. — Curib: London 25.22 125, Nem- York 51982 5, Pariz 30.35. Milan 27.18, Madrid 75 97 5, Berlin 123.87, Dunaj 7^2^, H+o-grad 9.1276, Prag* 15.», Bukar^lta aOft, Budimpt^a 90l65 5, Sofija &7& Stran •SCOVENSK1 NAROD«, dne 7. avrasta 15e9. Sler 178 Za ustanovite? vsenarodne protituberkulozne lige Jetika zahieva v naši državi vsako leto nad 80.000 žrter. — OUZD pokrenil akcijo za ustanovite? protituberkulozne lige v Sloveniji- . Slabe stanovanjske razmere, težak gmotni položaj, vedno bolj se razSirjajoča industrija, alkoholizem in pomanjkanje hi-hijenske izobrazbe povzročajo vedno večje širjenje tuberkuloze. Tuberkuloza postaja splošna ljudska bolezen, ki vsako leto uniči na tisoče človeških življenj. Jetika vedno bolj razjeda zdravje naroda, širi se pred vsera med industrijskim delavstvom, ki živi v težkih socijalnih in neugodnih higijenskih razmerah ter nima sredstev, da bi se ščitilo proti okužitvi. Jetika je nalezljiva bolezen, to se Siri iz delavskih stanovanj na vse strani in ne prizanaša niti onim, ki žive v boljših gmotnih razmerah. Nad 250 tisoč ljudi v državi boleha stalno za jetiko, letno umre nad 80.000 prebivalcev za to bo-leznijo. Tuđi v Sloveniji sami razmere nišo boljše, nad 20.000 oseb stalno boleha na pljučnih boleznih. V vseh kulturnih državah so se združili vsi merodajni faktorji, katerih dolžnost je ščititi ljudsko zdravje, k skupni akciji za pobijanje te ljudske bolezni, ki je pod ugod-nimi pogoji ne samo ozdravljiva, tem-več je mogoče s primernimi odredbami uspešno omejiti njeno razširjenje. Uspehi takih smotrenih, na najširši podlagi izvedenih akcij so bili veliki. Po vseh državah, kjer se je vodjl velikopotezen boj proti je-tiki, sta se združili v skupnem udejstvova-nju država s svojimi zdravstvenimi ustano-vami ter privatna inidativa potom zdravstvenih druStev in posebnih protituberku-loznih lig. Protituberkulozne lige so svoje delovanje razširile v najširše plasti ljudstva, mreža protituberkuloznega boja se je razpletla do zadnje vaši in do vsakega po-sameznika. Tuđi pri nas mora boj proti tuberkulozi dobiti splošen ljudski značaj. Le takrat bo uspeh pobijanja te bolezni zasiguran, ako bo skupno z oblastmi, državo, zdravstveni- mi ustanovama občinami sodelovaU tuđi najširša javnost Privatna iniciativa in volja morau postati odločilni; z moralno in materijalno pomočjo oblasti se mora izvesti vsesplošen ljudski pokret proti tej strašni bolezni. Zadnji čas je, da se po vzgledu v drugih državah tuda pri nas osnuje dobro organizirana vsenarodna protitnberkulozoa liga. V Mariboru posluje že dali časa z lepi-mi uspehi in veliko požrtvovalnostjo proti-tuberkulozna liga. Radi premalega zanimanja širših krogov ljudstva ter radi pomanjkanja materijelnih sredstev liga ne more dovoljno razširiti svojega delovanja. Za ustanovitev protituberkulozne lige v ljubljanski oblasti hoče dati pobudo Okrožni urad za zavarovanje delavcev. S sodelova-njem oblasti, druStev, stanovskih korpora-cij, zdravstvenih zavodov ter posameznikov hoče organizirati protituberkulozno ligo, ki naj razširi svoje delovanje na vso Sloveni-io. S posebnimi dopisi ie pozvaJ urad korporacije in društva, da sodelujejo pri ustanovit vi protituberkulozne lige. Odzvalo se je že veliko število društev in stanovskih zvez, se one, ki se temu povabilu še nišo odzvale, pa prosimo, da prijavijo uradu pri-pravljenost sodelovanja. Istotako pa vabi urad tuđi vse posameznike, ki so pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi protituberkulozne lige, da priglase svoj pristop. Slovenci smo gotovo sposobni in vredni. da po vzgledu drugih narodov organiziramo tako protituberkulozno ligo, ki bo z uspehom napovedala boj tej ljudski bolezni. Upamo, da se bo vsa javnost z razumeva-njem in podporo pridružila tej akciji- Pri-čakujemo predvsem od gg. zdravnikov, da bodo podprli prizadevanje te delavske institucije, ki se ne bori le za delavske interese, temveč z asplošne interese narodne-ga zdravja. — OUZD. V zakladnici največje slovenske banke Ljubljanska kreditna banka ima najmodernejse varnostne naprave. — Vlom v trezore, kjer je shranfenih okoli 200 mflifo- nov, je nemogoc* Ljubljana, 7. avgusta. L. 1923 je bila dograjena v Ljubljani palača Ljubljanske kreditne banke, ki je gotovo največja in najmonumentalnejša v Sloveniji, pa tuđi v tujini v velemestih se kosa z marsikatero slično palačo. Domači-ni jo še vedno občudujemo in ni ga tujca v Ljubljani, ki bi se ne ustavil pred njo. V tej palači posluje ražen največje ka-varne tuđi največji denarni zavod, lastnik palače, Ljubljanska kreditna banka. Našemu uredniku je zavodov nadupravitelj g. Nebenfuhrer razkazal palačo, predvsem pa bančno zakladnico, trezore in sejfe, ki so med najmodernejšimi in največjimi napra-vami te vrste v naši državi. • • * Vse, ki so vajeni znane slovenske skromnosti in običajno nimajo posla v ban-kah, in ti so v večini, preseneti luksuriozna notranjost Ljubljanske kreditne banke že pri vhodu. Uniformirani glavni vratar ti pojasni vse, kar te zanima in te odpravi na-prej. Vajen desk, kvečjemu parketov, sto-paš previdno po tleh iz kararskega mar-morja s črnimi okraski. Stene se blešče, komaj ločiš umetni marmor od novega lu-nelskega. Iz glavnega vestibula vodijo stopnice iz belega kararskega marmorja v velik foaje v I. nadstropje, kjer je gotovo najlepša sej-na dvorana v naši državi. Zopet te sprej-me uniformiran sluga in te povede, kamor želiš S prijaznim dovoljenjem ravnatelja g. dr. Pavlina mi nadupravitelj g. Nebenfuhrer razkaže palačo. Nacrti V sobi uprave so na razpolago nacrti palače, ki olajšajo razkazovanje. Ko sem si jih ogledal, sva se napotila po palači. Začela sva »na dnu«, v podzemlju. Ura-mamicA Predno izstopiva, si ogledava še v sobi uro - mamico.To je velika električna ura, ki regulira vse ure v palačL Za njo so v podzemlju posebni akumulatorjL Ura je vsekakor važen predmet v zavodu, sem si mislil, kjer vise na vseh stenah napisi »Cas je zlato«. Tik - tak, zopet je potekla minuta. Ka-zalci na vseh urah v niši so se pomaknili z uro - mamico vred za eno Sestdesetinko oboda. Ob pogledu na takole uro bi človck lahko filozofiraj o času in zlatu, o onih, ki imajo časa dovolj, pa nič zlata in onih, ki i majo zlato, pa časa ne itd. Toda, čas Je zlato in kdo bi pri tem filozofiral. Električna centrala in centralna kurjava Stopnic v podzemlje noče biti konce Treba ie skozi dve kleti, ki sta cna nad drugo. Iz slobočinc se sliši ropot motorjev, ka-kor bi stopal v tovarno. Vedno več jih je ten stopnic Sedaj sva približno v nlvoju s cesto. Stopnice se vijejo Še naprej. Se 10 m pod zemljo in zasveti se ix električne centrale. Zavod si je moral instalirati svojo električno centralo. Nahaja se v dveh podzem-skih nadstropiih v severnem faiSnem traktu. Dva Diesel - raotorja brnita z 8DHP. 2e-neta 40 raznih motorjev za đvisala, venti- latorje itd. in dajeta elektriko za razsvet-Ijavo vse palače. V posebnem sosednem prostoru so akumulatorji. Mimo majhne de-lavnice in skladišč ter arhiva, mizarske delavnice in kopalnice za uslužbence se priđe v centralno kurilnico. 5 ogromnih kotlov je v prostoru, 2 sta parna kotla, 3 pa za toplo vodo. Nad kurilnico je še shramba za premog, kamor se ga spravi do 40 vagonov. Stanovanja in pisarne se ogrevajo s toplo vodo, kar je najbolj higijenično, s paro se pa ogrevajo stopnišča in kleti. Topla voda je osobju in strankam v umivalni-cah in kopalnicah vsak čas na razpolago. Bančna dvorana Iz bobnečega podzemlja sva prišla v bančno dvorano ali menjalnico, ki je največji de! bančnega poslopja in ki napravi s svojo enostavno monumentalnostjo in enot-nostjo v stilu globok vtis. Sega do II. nad-stropja, pokrita je s stekleno streho. Tla in stebri so iz marmorja. Predelki, ki služijo za občevanje s strankaml so pokriti s plo-ščami iz belgijskega črnega granita. Tu so oddelki. kakor likvidatura, blagajna, efekti itd., kjer se u raduje, za temi je širok hodnik. Na drugi strani tega so pa sobe predstojnikov oddelkov, elegantna soba za tujce, čakalnice, telefonska centrala s 25 hi snimi in 25 zunanjimi priključki, registra tura, ekspedit, kjer se odpravi dnevno do 600 pišem, dopisov itd. Vsi bančni manipulacijski prostori so zvezani z dvigali za knjige in tiskovine. V zakladnici Napotila sva se v srce Ljubljanske kreditne banke, v sredino podzemlja, kjer so trezori, arhiv in uradmške garderobe. 10 m pod zemljo v sredini palače je velika dvorana, vsa v železobetonu, podprta z ogromnimi stebri. Na desno je arhiv z neštetimi policami, ki se šibe pod težo neštetih knjig, debelih in dolgih, vseh »ka-librovc, svežnji aktov, pišem itd. itd. Nasproti sta vhoda v zakladnico. Na desni v prostore za sejfe, na levi za blagajne. Spremi jal naju je višji u radnik zavoda s šapom ključev. Vse je bilo tiho in mirno v podzemlju. Samo naši glasovi so odmevali po prostorni dvorani. Kakor bi stopili v svetišče. Oglejmo si najprej oddelek trezora z blagajnami. CL prokurist manipulira s klju-či, zavrti kolesce na vratih, ki se odpro. Počasi jih je treba odpiratt kajti so iz že-leza in tehtajo 2000 ktf 2elezoa vrata so odprta, toda videti še ni nič, le iz teme razločiš druga vrata v obliki rešetke. Odpreti še ta in v hipu, ko se odpabnejo, se trezor aviomartično ranvetli Ta oddelek sluii za shrambo efektov, de~ narja, valut Prostora je v njem za 60 velikih Jeklenih skrinj, sedaj jih Je moti ranih le 14. Zakladnica se umetno kuri in zrači. Ventilacija je posebno konstruirana naprava, ki cnemogoča vsako zlorabo. Na jeklenih skrinjah so napisi strank, ki imajo tu svoje depoje, delnice, vrednost- ne papirje itd. TaJcoj opazi* ie majhne naprave na skrinjah. To so mdcrocoiii ki so v zvezi z aparatom v I. nadstropju, kjer je mofoče sli sati vse, kar se v trezor ju godi ali govori. To je važna naprava. Nočni čuvaj, ki straži banko in posebno še trezor, nadzornie lahko v L nadstropju zaklade v podzemlju. V oddelcu za sejfe Na desni so ravno tako ogromna in tež-ka vrata kot vhod v prostor za sejfe, to so jeklene skrinjice raznih velikosti za zasebne stranke, kjer lahko shranijo svoje dra-gocenosti, denar itd. Okoli in okoli je 500 jeklenib skrinjic, od katerih je nad polovico zasedenih. Zapr-te so s ključavnico na 2 ključa, enega ima stranka, drugeca pa banka. Toda banka nima pravice odpirati oddanih sejfov. Ta tako zvana so za pora je potrebna le zaradi kontrole in varnosti. Na pisalni mizi je knjiga, kjer se zabe-leži natančno dan in uro vstopa stranke v prostor za sejfe, stranka potrdi obisk itd. Pred trezorom so štiri majhne sobice za stranke, ki imajo svoje vrednosti v sejfih. Tu stranke manipulirajo in opravljajo svoje zadeve za zaklenjenimi vratL Iz dvorane pred trezorom je poseben vhod za stranke. To sta torej oba oddelka zakladnice. Zakladnica sama, torej oba prostora za blagajne in prostor za sejfe, sta prav za prav v ogromni masivni kocki ki je 15 m dolga in 14 m Široka ter 6 m visoka. Stene te kocke, ki je prav za prav trezor, so izredno debele iz masivnega betona, v katerem je vloženih več vagonov železnih tračnic Nekako ogrodje te kocke tvorijo namreč železne tračnice, ki so položene počez v vseh Šestih stenah kocke v razdalji 15 cm. Tako so jeklene škrinje in sejfi popolnoma varni pred vlomom, požarom in potresom, Bralcem je gotovo v živera spominu vlom, ki so ga izvršili nedavno rafinirani vlomilci v neko berlinsko banko na ta na-Čin, da so skopali rov pod zemljo in prišli do sejfov. Tak vlom je v trezore Ljubljanske kreditne banke nemogoč. Tuđi če bi se vlom U-cem posrećilo izkopati rov pod trezor, bi ne mogli narediti skozi tla kocke luknje, da bi človek zlezel v zakladnico, kajtj ražen debelega masivnega betonskega zidu bi morali prevrtati še mrežo tračnic iz najtr-šega manganovega železa, za kar bi rabili polnih 45 ur. V tem času je pa izključeno, da bi vlomilcem ne prišli na sled. Kontrolni hodnik Nadalje je kontrolni hodnik varnostna naprava, ki je naravnost ženijalno urejena. Okoli trezora gre namreč kontrolni hodnik za nočnega čuvaja, ki ima zopet debele betonske stene. Hodnik je Širok, d& gre skozi Človek. Ima vhod in izhod pri vratih v oba oddelka trezora. Vrata so tuđi jeklena in vama. Nočni čuvaj kontrolira ves prostor okoli trezora gredoč po hodniku okoli njega. Na vogalih v hodniku so ogledala s katerimi vidi čuvaj tuđi *ia ovinkom«. Presenečenja za vogalom so torej nemo-goča. To so torej vse varnostne priprave, ki onemogočajo vlome v trezor, ki je najmo-dernejši v državi Potrebne so vse te naprave vsekakor, kajti v zakladnici Ljubljanske kreditne banke je okoli 200 mittjonov bančnega in tujega denarja in vrednosti, ki jih je treba skrbno čuvati. Vlomilci in tatovi na ddu Tatinska in vlomilska sodrga je zadnje čaše zelo agilna. Skoro ne mine tedsn, da ne bi bil oblastim prijavljen kak večji vlom ali pa tatvine po stanovanjih. Zdi se, da je v mestu organizirana tolpa vlomilcev in ta-tov, ki porabijo vsako priliko, da pridejo do tujega imetja. O tem pričata drzen vlom, ki se pa v polni raeri nj posrečil, in velika tat-vina zlatnine v Mostah. Davi je bila policija obvešČeca, da je neznan stortlec poskušal srečo v trafiki Snoj na Dunajski cesti. Izpodkopal in preluknjal je zid in zlezel v trafika Odnesel je samo za 70 Din razglednic, ker je bila trafikantka tako previdna, da je blago vamo zakle-nila in deloma odnesla domov. Vlom je bil izvršen na popolnoma isti način kakor v nedeljo ponoći v kinu Matica, kjer je poskušal vlomilec prekopati zid, ki loči kino od lokala trgovca Kaiserja. Izko-pal je 40 cm dolgo in precej Široko odprti-no, toda tuđi ta vlom se mu nj posrečil. Policija sumi, da utegne biti vlomilec identičen s kalam brezposelnim zidarjem. Več sreće pa je imel tat, ki se je včeraj popoldne splazil v hišo posestnika Jožeta šuitaršiča v Mostah. Izkoristfl je priliko, ko so bili domači zaposleni na polju. Zlezel je skozj priprto pritlično okno in se spiazil v spalnico, kjer je vlomi v omaro, iz katere je ukradel škatlo z zlatnino. Odnesel je dve dolgi zlati ženski ovratni verižtci, eno zlato dam^ko uro, dve manj&i zlati ovratni veri-žtd. dve zlati broži ea par zlatih uhanov za narodne nofte, en par otroHclh uhano*, m-dem moikfli in ženskih zlatih prstanov t rubini, smaragdi *■ safirji ter več srebrnih kron in tolarjev. Skupna Skoda znala 6500 dinarjev. Vlomilca je opazila soseda, ki sa je policijo točno opisala. Upftti je, da bo kmalu v rokah pravice. V gostilno pri >Belem volku« v Wollovi ulici sta priila Tceraj dopoldne delavea Iv. V-, ki je bil Sele te dni izpuKen iz za pora, ter neki Stare Slednji je natakariei iirottl zavoj, v katerem so bili novi Reviji in ▼«£ drugih stvari. Ko je popoldne hotel vzeti savoj, je zvedel, da ga je viel ie njegov to- vari*. Ker ere očividno za tatviao, ja Stare »devo prijavil poljciji, ki MBe pod-jetnega delavea. V upore »odiSča v Ljubljani eo riermi oroinilu pripeljali Joieta L. ii Celja, ki je obdolieo hudodelstva goljatije, Janeza F. % Grotupijega radi težke teleene poškodbe in Ivana F. radi hudrav dobro.« Zanimive sportne prireditve Pred ođočiliMni spopadom za plavalno prvenstvo države. Udeležcnci tekme že priKajajo v Ljubljano. Včeraj so prispeli v Ljubljano prvi tek-movalci, ki se udeleže plavalnih tekem za prvenstvo države. Pripeljali so se Splitčani, katerih plavalna ekipa šteje okoli 70 pla-vaČev in plavačic »Jadran« je že včeraj popoldne n as top i 1 v kopališću Ilirije, kjer so vitki in zagoreli Oalraatinci ter brhke Dalmatinke vzbudile splošno pozornost. Pla-vači so trenirali plavanje in obrate ter vaterpolo. Naravnost občudovanja vredna je disciplina kluba, ki se slepo pokorava vsem ukazom svojega potnega maršala in vodje Macanoviča. Drevi ob 17.50 igra »Jadran* trening - tekmo z »Ilirijo*. Davi ob 7.17 so se s Tržačanom pripeljali »Jugovci« iz Dubrovnika. »Jug« je vožnjo v Ljubljano izkoristil in je mimogre-de gostoval v Trstu proti tamošnjemu pla-valnemu klubu Unione Sportativa Trieste. Izgubil je sicer match v pičlem razmerju 55 : 54 točk. zato se je pa bolje odrezalo njegovo waterpolo moštvo, ki je Tržačane naklestilo v razmerju 6 : 1. Po tem rezultatu in po znanju, ki ga je včeraj pekazal »Jadran« v kopalisču Ilirije sodeč, se bo med obema kluboma vrSila najhujša tekma za waterpolo prvenstvo. Takoj za »Jugom« so se pripeljali v Ljubljano z beograjskim brzovlakom ^Bo-bovci«, vodni prvak Beograda. Njih ekipa šteje 15 mož. Z dolenjskim osebnim vlakom se je preko Karlovca ob 8.40 pripelja-!a sušaška Viktorija, skoro istočasno pa so prispeli v Ljubljano tuđi savezni delegatu podpredsednik dr. Bukovala, prdesednik sodnikov Lukić, tajnik Janković in blagajnik Mirković. Goste so na kolodvoru sprejeli odborni-ki in člani Ijubljanskega plivačkega podsa-veza ter člani in odborniki Ilirije. Gostje so se nastanili v akademskem kolegiju, v hotelu Tivoli itd. Ilirija je za tekmovanje že vse uredila in pripravila. V kopališču je postavila veliko tribuno, s katere bo pregledno vse tekmovanje in na kateri je prostora za okoli 800 gledalcev. Včeraj smo poročali, da je kopališče vse tri dni dostopno samo za solnčenje in pr-hanje, kar pa ni točno. Kopališče je odprto in dostopno rudi kopalcem, ki se bodo lahko kopali vsak dan od 11. do 15., od 17. dalje, ko končajo waterpolo tekme in med odmori. V kopališče imajo dostop tuđi nekopalcL • Kakor smo že poročali, se je Ilirija po-zajala z znanim prvorazrednim dunajskim klubom Nicholson glede gostovanja na Du-naju. Včeraj je preiela Ilirija brzojavko, da je Nicholson ponudbo sprejel. Ilirija gostuje v soboto in nedeljo na Dunaju, Icjer sode-luje pri turnirju, ki ga priredi Nicholson. Prvi dan igra Ilirija proti Nicholsonu, Sportklub proti BAC, drugi dan pa Ilirija : Sportklub in BAC : Nicholson. Hazenska družina Ilirije se nahaja že teden dni na turneji po Južni Srbiji. Rezultati njenega gostovanja Se nišo znani. Medklubska kolesarska dirka MO'tokole&aTSiki Idjub »Llirija« v Ljuibuiuu r*x-I>i»u)e medkhibsdco kok&arsko dirko, ki se bo vriiia v aećeVjO 11. t. m. aa prozi Lđuhtaaa&— Oroism?]]«—iKrtta—Stičaia—Višnja 8?ora—Grosup-kje—L^rbla^iaa. Km 74.200. Start pred j Majeaiide na Doienijski cesti ob 7. zj-ucraj- CIU po-i km 3.— na Dotaajski cesiri (pred soeftlao JeUčin). Vo^i se samo v eni skupani. Darila: ZmasovaJ^c pir«im« srebrne kolajno, drugi, tretji, četni, peti ie iesti brotu*t« ko-l^jrtc. Prvi junior r^rejme srebrno kolajno. C*-Sovtk kolajr« di'ritavem, ki đospo 15 ntkuuit za prvim oa caij. Sfriotea dolo&ia: VosJ se po đov SJcrvetiije. ki so vćlanjeni v »Koiurašikem Sarvezu SHS-. Vsok dtrkač \-Jjivo lavoro. FV)zor! Ta daj-ka se vrši kot pr*ri»av« oo dvoial prttmv** se raJd^u&jo ne-prekinuo v so*»to, doe 10. av^usta. ter se u Cas zaJdtnfitio prij«w< z* >uW4e*oo dMo. N« prikv« hr«« xi*«vB«e »e a« o«ira. Dirtafi » morm}D Javiti vod&tv« diHu oo 6J0 n« iterta. Predpica« \t biHf^^j Kptfe ^?n 27-500 na uro, pri siafcem vretnemu lom 25.—. Ce se ne Javi &a start« najmaH 1' telunovalce-v, si prid-ržn^e ivr*vn» odbor *MoJubil«^o medldubcko kole*ai»ko -firko< na 175 km. Obvezna preddirka. , naj se takoj ihrn^jd pi»m-itn ali uelmeoo na klubeko pwarno r««tHvr«*Mj» >Xovi svete, telefon St. 2662. Prvi *>»>itaa*k ehrkačev in vodstva dirk^ * č*trt«*k ^ t. m. ob 20. v klubakih prostonh. — Odbor. Ljubljana izvoli „miss Ilirija" \ sredo 14. t. m. irircdt ijubijan^k: At-ro-klub v kopališču Ilirije družabni -vetkcmJ* s pestrim procramom, na katerem l-o izbrana tuđi najlepša kopalka »miss Iliriju«. Prireditev bo prva te vrste v [.iubljam. Elegantno novo sportno kopališče i vso svojo udobnostjo, kakor tuđi •sodelovarue prvih sportnikov, codbenikov in letuhkih akrobatov jamči, da s>e bo ohćinstvu fiudiU zabava, kakršne so v Ljubljani redke. Največja zanimivost prireditve ij br» gotovo filman)« občinstva in lepih kandidati nj za miss Ilirijo. Film se bo predvajal v vseh kinematografih Slovenije. Opozariamo dame, k! se nameravajo odeležltl lepotnesa tckmo\anja, naj *e oseboo zslase In prijavijo med 7. !n jh*\ H. uro v pisarni uprave kopall&ća Ilirije od danes do poned^ljka 12. L rn. Podrobnosti prireditve borno ob;avili ie med tednom. fKUUC M^boipn, na|trafncf»e, z»to Inozemstvo o prof. Belarju E. Lagran^e, predsedmk pros>v. beliiij-skega društva astronomije, meteorologije in fizike zemlje v Brusi ju, piie v znanstven em listu »Ciel et Terre* v novembru 1928 o pro-svetnem delu na seizmičnem polju dr. Be-larja sledeče: »Prof. A. Belar je bi! eden prvih pionir-jev seizmoioškega obmoćja in tuđi eden najbolj gorečih a.postolov mednarodne organizacije nove znanosti, ki sta jo ustanovila von Rebeur - Paschnitz in prof. (ieriand, stvaritelja mednarodnega seizmološke*:a udmženjja (1903), ki je postalo sedaj sei/-moloiko udruženje mednarodne ^eogratične raziskovalne zveze. Na zborovanje v Strais-burgu 1. 1901, na katero je prof. Oerland povabil seizmologe vsega sveta, je prine^el g. prof. Belar s čisto južno gorečnostjo dra-goceno oporo seizmološkega izkustva. ki J« bilo tedaj malo skupno. L-stvanJ je tuđi isto leto zbirko, ki je bila posvećena izkijučno novi znanosti, prvi po datumu v znanstveni zgodovini. Bila je to »Die Crdbebenvvarte«, ki ie do 1. 1910 izpolnjevala kar najboh aktivno vlogo za razširjanje novih teorij ni »e tuđi obelodanila opazovanja, izvršena v Li ubija ni, po avtorju samem. S tem pa n.K.:mo delovanje se ni bilo izčrpano. L l.^>7 ie mogel s pomoćjo Kranjske hranilnice u^tvariti kot privesek realke (v Ljubljani! tep;a mesta seizmoloSko stanico, ki je bila kmalu opremljena s takrat najboljšimi aparati — bila le to zar]a selzmoloclje. Sam ie napra-\il v©Č tipov različnih seizm. aparatov in zlasti seizraograf »Belar«, ki je bil postavljen v sezmoloških stanicah v Mebu in v Beogradu. Med senzacijonalnimi de.i, ki jih je izvriila seizmoL postaja v Ljubljani, ome-njamo mirnog rede napoved potresa v Salo-nikih 1. 1898, ki ga ie tuđi ^tudiral na mestu prot Hoernes. 2al je vojna prinesla skoro popolno po-ruienje ljubljanske postaje, med tem ko so denarni viri ponehavali že od !. 1910 sosp. Belarju, da ni mogel nadaljevati s publikacijo svoje zanimive »Die Erdbebenwarte«. Devet izdanih zvezkov tvori pravi zaklad seizmoloikih poroci!, zelo dragocenih $ sta-liića zeodovine in zlasti za Jucoslavijo, ki je sedaj nova domovina učsnega seizmolai*. Upati je, da bo mogel v bližnji bodočno-sti zopet nadaljevati publikacijo. Sicer pj je znana važna vloga za razevit geofizične seizmologije, ki jo igra beograjska šola, na katero sta vezani imeni Mohorovičić in Mi-hajlović, Seizmoiolko stanico v Ljubljani je no vojni znova zfrađil g. Belar pod imenom »Observatorv Sir Humphry Davy- na griču zadnjih podaljikov JuJUskih Alp, na severu vaši Oorje nad Bledom (600 m visine). Specijalist z-a otro*ke bolcrn! Dr. V. Staeul nc arx!inira od 7.—30. avrusta. Stev 178 »SCOVENSK1 NAROD«, dne 7. avjrusta 15G9. Stnm 3 Dnevne vesti. — Krali Aleksandar — pokrovitelj medna rodiuh zimsko sportnih tekem. Nj. Ve4. kral A(le»ksan iih zbrale javne borze dela, \t -isIk-aJo lani d«la 139.382 delavcev. a delo je dobi4o sa-mo 25.691. Brez de*la k torej ostalo 113.581 delavcev. To pa Še nišo vsi brez-iposelni, kajfci mnogi se borzam d«*a sptoh ne javiio. Bor^e dela so izplačale 99.921 'bTezjposdTiim detevcam 6,948.120 Dki pod-•pore. Kakor v drugih kudtTirrtfl državah, bi bU potreben tuđi pri nas zakon r> zavaro-vanju brezposeinih delavcev, ki jih je od leta do leta več. — Naša emigracija v Juntju. Po stati-stičnih podatkih izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je šio v juniju iz naše države 1263 izseljencev. Največ izseljencev je šio iz Vojvodine in sicer 430, Iz Hrvatske in Slavonije 406, iz Dalmacije 153, iz Slovenije 137, iz Srbije 107, iz Bosne in Hercegovine 19, iz Crne gore 12. Od teh je bilo 59% poljedelcev. V Kanado jih je Šio 445, v Zedinjene države 334, v Argentino 293, v Urugvaj 633, v Avstralijo 61. Vrnilo se jih je 781, od 1. januarja do konca junija je pa znašalo Število povratnikov 2741. V evropske države je Šio v juniju 586 naših izseljencev in sicer v Luksemburg 200, v Belgijo 178, v FrancUo 157, na Holandsko 26 in v Svico 25. Od 1. januar ja do konca junija je šio v evropske države 4813 naših izseljencev. — Telefonske zveze naših letovlšč z inozemstvom. V soboto 10. t m\ začno poslovati naslednje telefonske zveze med na-šimi letovisči in inozemstvom: Baška-Trst Krk - Brno, Kraljevica - Bratislava - Brno, Novi - Brno, Šibenik - Praga, Rab - Praga, Novi - Praga, Dubrovnik - Praga, Baška -I>unaj, Krk - Dunai, Malinska - Dunaj in Rab - Dunaj. — Gostpodarsk! tedeti v U u tom««. Za obrtno, industrijsko in kimetijsko r&zstavo, ki bo trajala od 11. do 18. av^usta, se kaže vedno večje zatrimanjie, tako pri razstav-ljaloih kakor tuđi pri občinstvu. Prve pošiljke ra-zstavnega rrmterija'la že prihajajo, kmetilska podružnica se je obmila do raznih interesentom s pozivom, nai ra-zsta\ijo poljedelske stroie, znojila, kraila itd. Kme-tiiska družba k obljubila veiiiko -nnožmo svojega Maga in propagandne ga mat^riia-la. Pričikovati je, da bo turi Celju raz* pisuje prodajo 10.000 kg starega železa, ki se bo vršila potoni oie-rtame licitacije dn>e 5. septembra. Ponudbe- je vložiti do 5. sep-t^mtora. Pogoji so na vpojded v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Prodala lesa. Direkcija šmm v Ljubljani raspisuje prodajo lesa, ki se bo vršila ■potom licitacije dne 5. septembra. Ponudbe je vložiti do 5. septembra. Pokoji so na v»pogled v pisarni Zbornice za trgovino, dbrt i>n industrijo v Ljiibliani. — Razstava v Skoptju. V Skoplju se vrši od 1 do 8. septembra pod m>krovitelj-stvom Nj. Vel. kralja, II. gospodarska raz-stava s posebnim odde>lfkocn zra etnografijo in modemsko razstavo sosix>darsikega orodja. Prijavnice za razstavo se na raz-polago tuđi v pisa'rni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Tov&riši bojerniki razvljte 11. av-gusta prapor zveetobe, ljubezni in slovenske možatoeti in odkorakajrte vsi kakor en mož v divno Gorenjeko, na Brezje. V lepi elogi, v bratski vzajemnosti prisluhnite utripu naše lepe zemlje, za katero so iz-kr\*aveli borci in udarite si v žuljave 'oke, da odmeva ob Triglavu. Zapojte peemi naše običajne pevci in v prijateljskem razgovoru preživite lepi dan. Opozarjamo vas, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob 7--»0 in se vraća z Otoč ob 13.45. Za ta vlak agitirajte, da bo to res specijelno naš vlak. lzkaznice dobite na Brezjah pri odboruikih glavnega odbora ZSV. Vožnja je za vee udeležence, torej tuđi za žene in otroke polovična. Tovariši, 11. avgusta vei na Brezje! Glavni odbor ZSV v Ljubljani. — Most pri Titelu preko Tise dograjen. Te dni je bil dograjen in izroČen prometu novi most preko Tiee med Titelom in Per-lezom. Most je eden največjih v Jugoslaviji. Dolg je 434.60 m, celokupna teža njegove konstrukcije znaša 3,391.095 kg. Most, ki je določen za cestni in železniški promet, je razpet na treh mogočnih stebrib, od ka-terih je srednji vi6ok 24, etraneka dva pa nad 10 metrov. Graditi ga je pričela lani 18. januarja tvrdka Zeiss in Messel. Stro-ški 60 znašali 6,454.576.04 Din, zgrajen pa je bil na račun nemških reparaoij. Za celo-kupni promet med južno Bačko in južnim Banatom je most preko Tise neprecenljive vrednosti in bo nedvomno znatno pripomo-gel k večjemu goepodarekemu procvitu pre-bivaletva. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. dr. Lojz Kraigher specialist za zobne in ustne bolezni sprejema od 8,—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljani, Krekov trg 10. — _ Protidrtavna propaganda madžarskih reviiijonistov. Po obveetilu gradbenega ministrstva razpošilja >A. Rothemeere Ka-koei Revizioe lobogo Budapest V.< v aašo državo za zdaj kakor blagovne vzorce po-zJa^ene žeblje za svojo zastavo s propa-gandnimi letaki in čeki na 5 pengo. Jasno je, da so te pošiljke v naši državi prepo-vedane ter morajo pošte tuđi tako ž njimi pofttopatL — AjnatijeTe gosli t Osijekn? V Osijeku eo nedavno odkrili dragocene Amatijeve goeli, ki so bile skupna iast obeh plačilnih natakarjev tamošnje kavarne >Centrak, Pavla Vamplina in Mirka Lustiga. Sretna lafitnika dragocenih goeli sta izjavila, da eU leta 1919 v Čakovcu gosli kupila od ne-kega cigana, ki jima je dolgoval 10.000 kron. Nedavno je Lustig pokazal gosli ne-kemu »agrebš.kem.u izdelovalcu vijolin, ki «o ga glasovi, sestava in lak goeli prese-netili. Bil je prepričan, da je to dragocena vijolina iz prejšnjih stoletij. Goeli sta si ogledala tuđi dva kapelnika v Beogradu, ki eta natančno pregledala konstrukcijo in ugotovila, da popolnoma odgovarja karakterističnim dimenzijam, velikosti in barvi laka Amatijevih goeli. Zainteresirala sta za gosli znano berlinsko tvrdko, ki se bavi s prodajo starih glaebil. Zastopnika tvrdke eU te dni prispela v Osijek in ponudila natakarjema 12.000 nemških mark, t. j. 170.000 Din za gosli, toda natakarja na kup-čijo ništa pristala. Gosli so gotovo več vredne, kajti na vsem svetu je menda samo 40 Amatijevih gosli. Amati je bil Stra-divarijev učitelj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo. Včeraj je Mio lepo samo v Ljubljani in Sarajevu, drugod pa oblačno in deževno. Naivišja temperatura je znaiala v Skoplju 34, v Splitu 38, v Zagrebu 27, v Beogradu in Sarajevu 26, v Ljubljani 25J, v Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6 .temperatura je znaSala 13.4. __ Smrtna k©«*. Včeraj je umrla v Ljubljani v visoki starosti 8o let posestnica ga. Joaipina DolmSek. Pogreb bo jutri ob 1G. iz mrtvačnice splošne bolnice. Blag ji epo-min! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje I __ Pored t goreSi hiši. Te dni je v hiši dobrovoljca Joce fetefanovića v Baladjidu v Banatu izbruhnil okoli polnoii požar, ki *e je od gospodarskega razširil tuđi na stano-vanjsko posiopje. Posectnika ni bilo doma, odSel je bil po babica, ker je bila iena no-seča. Ko »e je vrnil, je našel hišo v plame-nih, a fena je medtem povila «draveg» in ftvretoga defka. Po^rtvo j© bilo k *re& za v trovano. — UboJ pri Karlovcu. V selu Mostanje pri Karlovcu je bil te dni ubit med prepi-rom seljak Stjepan Skrbić, rodom iz sela Podnolic Skrbić se je prepiral s Stjepanom Juarjićem, Stcvom Pavletićon ii Turna in seljakom Križanićem iz Zastncja. Vsi trije so ga strahovito prctcpli in mu razbili glavo. Prepejjali so sa v karlovačko bolnico, kjer je pa podlegel poškodbam. — Tatvlna titaniu pri KarioTca. Iz tova rne ^Titanit«. ki izdeluje eksplozivne snovi pri Karlovcu, je bila te dni ukradena večja količina titanita. O tatvini je bila ta-koj obveščena policija, kateri se je posrećilo storilce izslediti in prepeljati v zapor. Baje gre za tatove iz Karlovca in Zagreba. Policija zaenkrat noče dati nikakih podrobnosti, ker gre baje za večjo afero. — 2rtev kopanja v Savi pri Zagrebu. V ponedeljek ie utonil v Savi 16-letni dijak Aleksander iMladenović iz Pirota, ki je pri-šel k svojemu stricu v Zagreb na počitnice. Baje je nesrećni mladenič pri skoku v vodo priletel na glavo, se onesvestil in utoniL Policija je o njegovi smrti obvestila roditelje v Pirotu. — Radi tat vine krompirja ubil revno se-Ijaklnjo. V selu Magićmala pri Osijeku so te dni našli ležečo v mlaki krvi seljakinjo Jelo Lipik. Težko poškodovano so prepe-ljali v bolnico v Novo Gradiško, kjer pa je kmalu po prevozu umrla. O zločinu so bili obveščeni orožniki. ki so uvedli preiskavo. [>ognali so, da je Lipikovo ubil seljak Ivan Glove iz Mitgićmale. Morilec je priznal zločin, izgovarjal se je pa, da je Lipikova na njegovi njivi kradla kromp-r in da jo je ubil v prepiru. Prepeljali so ga v zapore osiješkega sodišča. — Fotoaparate kupite naft>olJ5e pri FR P. ZAJEC optik, Ljubljana, Stari trg 9. It l.iubliane —U Voini minister v Ljubljani. Minister vojne in mornarice armijski general Ste van Hadžić ie davi z jutranjim beo-grajskrn brzovlakom prispej v Ljubljane Na kolodvoru so ga pozdravili name«tnik velikega župana dr. Andrejka, ko-nandant dravske divizije general Sava Tripcković z načelnikom diviziiskega štaba polkovnikoim Rup-nikom in še-fom voine^a oddelka ljubljanske žeJ. ddrekcije palkovnikern P. Nedejjko-viće-n. Po mali zakuski v kolodvorski re-stavraciii se je ministar odpeljal z gorenj-skim brzovlakom na Bled. —lj Ljubljanski avtobusni podjetniki in mitnina. S 1. avgustom je pavšaliranje mit-nin odpravljeno ter mora veak avto, ki prevozi užitnineko mejo, plaćati 10 Din mitnine. Tolikih davščin pa avtobueni podjetniki niš^o mogli zmagati. Zato eo ikle-nili avtobusne proge deliti: v manjši mest-ni in večji iz,venniestni del. Zdaj vozijo avtobusi izpred Figovca in Marijinega trga do mitnice in nazaj ter od mitnice dalje do zadnje postaje in nazaj. Zaradi deljene vožnje mora oboinstvo prestopati pri mitni-cah iz avtobuea v avtobus, a vendar nihče ne grodmja, ker v6, da morejo avtobusni podjetniki samo še na ta način vzdrž^vati avtobusni promet v dosedanjem obsegu. Zdaj nimajo mitnice z avtobusi nobenega posla, a od njih tuđi nobenih dohodkov, ne starih ne novih. —lj Meštni avtobus Ljubljana-Med no. Včeraj je bil vroč soparen dan. Kdor je ko-ličkaj utegnil, je pohitel v eno ali drugo kopališče, da se nekoliko osveži in ohladi. Tuđi v priljubljeno saveko kopališče v Med-nem so bili mnogi namenjeni. Prihajali eo pred kavarno Evropo, kjer ima mestni avtobus etalno postajališ^e, a namesto le-pega meetnega avtobusa, je visela na on-dotnem kandelabru tablica z napisom, da zaradi defekta avtobus v Medno ne vozi. Po našem mnenju bi morala tuđi mestna oblina imeti rezervni avtobus, da ne bo imelo občinstvo nepotrebnih potov. —lj Za sokolski dom na Taboru je da. roval z. župan dr. Dinko Puc ob priliiki svoje 50 letnice Din 1000. Bratsika hvala! —lj Javna dražba zarublienib predme- tov bo dne 10. trn. od 9. ure doDoldne dalje na mestnem magistratu. Več na razgla-su, ki ie nabit na mestni deski. Iz Cei i a —c Najden«. Franc Špeglič, sianujoč v Raz-Iagovi ulici je našel na celiskem kolodvoru 2 bankovca po 10 Din. katfera do.bi lastnik na celjski policiji. — K zasebnici Mariji Orfrčnilkovi na Sa\injskem nabrežju 1 je priletel v stanovanje lep kanarček, ka-terega prejnie lastnik pri najditeljici. c— Neljub gost iz bratske Hrvatske. Vče-raj je bil aretiran v mestu 4O-letni invalid Ivan B. s Hrvatskoga, ki ie izgubdl v vojni levo rako. Ker je beračil vo mestu, ga je prijel stražnik in ga privede! na policijo. Ker pa ima tufcajšnia policija s taki-mi neiiubimd in nadležnimi berači dovoll posla Že tuđi tedaj, če so do»ma iz naših krajev, ii gostje iz iužnLi kraiev držav« v te-n pogledu nišo dobrodošli. Invalid Ivan, ki je zatrjeval da ima Ie 200 Dim m«sečne invaJidnm«, ie bd1 teroče^i sodišču. —c Draginja na celjskim trsu. Kakor smo že poročali, je v petek divliala nad Cc-Ijem sHna nevihta, potnesana z debek) to-čo Toča, ki je padala nad četrt ure, je v Celju in v vsej okoJici skoro TKJipoino-ma uničiia vso zelenjavo, ki je je radi Koštah kmeljskih nasadov itak malo. Cene so pri-hodnji dan takoj poskočile. Včeraj x>a so bile cene že tako visoke, pa nai si bo za ■krompiiT, sočitvje ali sadje, da si vsak po-•prej desetkrat premisli, predno kaj kupi. Cene so skoro ©nake v zgod-njS soomladi z* •uvoženo zgodtije inozftrrfsko saunu, odvečni žclodčni kitfini, ^i-vobotu, razđražljrvosti, tesnobnetn počuHcu. spSo^ni slabosti, utrujenosti odvaja zelo mila naravna »Fraax Jose#ova« pvafiica, v Zdodcu m drevesu nabrafle zaoslanaVe pr&bave in prepreci v rmiocih shjčaiia, da se n« pojavi \-nctje sleptča. NaSznamen:tejši zdravniki tega stoletja so se Doslulevaii »Franz Josdove« vode pri ^iožeh, žcoah m otroeth z na 1 večj im uspehom. Ddbi se v vseh lekarnah, droseriiah in spocertiskih cjkjjuhka mala mamica ki neguie svoio punčko ravno tako, kot ie sama navajena od svoje mame. Njej tako dobro prija tedensko umivanje las, da nikoli ne joka, temveč se samo veselo smeje. Blida Shampoo ie po svoji sestavi tako čist in neškodljiv, da se ga lahko uporablja tuđi za nego-vanje nežnih svilenih otroških las. ELIDA SHAMPOO 50.000 skavtov v enem taborišcu Proslava 21. letnice skavtskega pokreta v Arrowe-parku t Angliji, kjer so se zbrale skavtske družine iz vseh krajev ^veta V Arrowe-parku pri Birkenheadu v Angliji se je zbralo te dni 50.000 skavtov iz vseh krajev sveta, da proslave 21-letnico skavtskega r>okreta. Največji arrffleŠAi park Arrowe se je izpremenil v pest&r tabor, kjer vihrajo zastave 43 narodov. Skavti so prispeli iz vseh evropskih držav, pa tuđi iz Amerike. Kanade, Perzije, Avstralije, južne Afrike, Islanda. Ceyk>na itd. Jus:oslavijo zasto-pata dve reprezentativni skavtski četi v>oleg skavtskih delegatov. Naval k skavtski svečanosti je bil tako velik, da so morali mnogo prijav odkloniti in da je mogel samo del skavtov postaviti v parku šotore. Okoli 20.000 skavtov tabori v bližnjih vaseh Overton in Upton. Angleški prestolonaslednik se je udeležil velike skavtske parade kot po-grlavar waleških skavtov. Anjr'.eško kraljevsko rodbino zastopa na skavtski svečanosti vojvoda Connaught. V ne-deljo se je vršila v skavtskem taborišču srlužba božja, katero sta or>ravila canter-burski in westminsterski knezoškof. Anglija gre skavtom zelo na roko in po-skrbela je, da bodo inozemski udeležen-ci velikega skavtskega taborenja spoznali, kako visoko cenijo Angleži skavtski Dokret. Sredi^Če svečanosti je na oče skavt-skesra pokreta sir Robert Baden-Powel. Mož je še vedno vodja vseh skavtov in lahko je pono&en na svoje delo. Pred 2\ leti je sklical prvi sestanek skavtov na prostem in takrat se je zbralo okoli 20 deckov. V 21 letih se je skavtski pokret razširil po vsem svetu in zdaj se navdušuje zanj ne samo mladina, tem- več tuđi odrasli. V zvezi z mednarod-nim skavtskim taborenjem je bil Powc-lu podeljen naslov barona. Oficijelno se imenuje Powel generalrx>ročnik skavtov. Angieški prestolonaslednik ie prilc-tel z aeroplanom na letali^če v Hooto-nu, od koder se je odpeljal z avtoino-bilom v Birkenhead, kjer ostane v skavtskem taborišču v navadnem čast-niškem šotoru. Armade 50.000 sikavtov pa ni bilo lahko spraviti v taborišče. Za nastani« tev je skrbel general Gotfrcy Faussct ki je povdaril bratsno vsch skavtov s tem, da je razvrstil mladino v parku ne glede na narodnost. Larrtco si mislimo, kako veselo je od ranega jutra do poz-nega večera v taborišcu, kjer se je zfrra-lo 50.000 mladih ptjoniniev skavtskega pokreta iz vseh krajev sveta. Poedinc delegacije nastopajo v veliki areni, drugi skavti in številni gostje pa ne štediio s priznanjem in pohvalo. Največja atrakcija taborišča sta dva slona, ki so jo joi pripeljali skavti z otoka Cevlona. ?>kavti drugih narodov kar oblegaio ta dva redka gosta in vsak je srečen. če se lahko na slo-novem rilcu malo pognga. Druge skupine skavtov rmak) svoje konje in pse, okrog katerih se tuđi vedno zbirajo radovedneži. Letošnja skavtska parada je žc tre-tia te vrste. Zadnja je bila 1. 1924 pri Kodanju, kjer se je pa zbralo komaj 6000 skavtov. Iz tega je razvidno, kako se skavtski pokret mogočno Siri in kako tuđi odrasli vedno bolj uvidevajo, da je v njem res nekaj zdravega in do-brega. 14 let ni deček žrtev pasje stekline Strasne smrti je te dni umri 14Jetni fim* narijalec Peter Sanader iz sela Gardinovciv Bački. Dečka je 1. juli ja napadel in ogrizel 8tekel pts. Roditelji so fanta takoj drugi dan prepeljali v Pasteurjcv zavod v No* vem Sadu. V bolnici so dečku injicirali protisredstva in že čez nekaj dni je lahko zavod zapustil. Zdravnik, ki je imel oprtv* ka 2 bolnikom. je dal dečkovim roditeljem ćelo primerno količino sredstva za ceplje* nje proti stckleni s seboj, čeJ, naj ga \tto* 5© okrajnemu zdravniku, ki naj nadaljuj« z injekcijami. Starii »o »torili tako, kakor jim je bil zdravnik naročil. Toda 26, t. m. so te pri fanrv ne nado* ma pojavili simptomi pasje »tekline. Pre* peljali to ga takoj v Pasteurjev zavod, to» da v»aka pomoć je bik zamtn. Cez dva dni je nesrečni deček v strtinih muk.ah umri. Tragična smrt mlađega fanta je xzbu* dila sploino sočutje* t Ie večjo pozornost, zakaj to je prvi tmrtni sručaj pasje *te* kline od obstoja Paatcurjcvega zavoda v Novcm Sadu. Tuđi med zdravniki je v*bo» dila dečko-ra »mrt veliko potornott, kajti znano je, da k Pasteurjcv zavod v Novem Sadu eden najboljih na svetu. Vodi ga dr. Adolf Hempt, wir»mik svetomega tlo« vcm. S«j je bai dr. Hempt odkril novo metodo »Jravljenj* patje stekline Nova metoda se je izkazala kot prvo-rrstna in HA Uti način »o pričeli zdrav it i od »tekline okužene bolnike tuđi v drugih državah. Dopisniku no»vosad*kega »Volksblarta« je dal Mzdravnik dr Hempt zanimivo ij* javo. Med drugim je dejal: — Potku&ali imo vte, da reftimo nesred* nega dijaka. Oa »c to ni posrećilo, ni naia km'-da. Že izza Pasteurja je znano, da ra« di organičnih sprememb vstk organizem ne reagira na cepljenje. Taka zaftčirna ceplje* nja se posrecijo štono, če ima organizem tuđi primerno množino protistrupa, kar pa ni vedno in pri vtakem človcku. V takrh primerih teveda ni nobene pomoći Teh« nićno imuniziranje se ticer od leta do let* izpopolnjuje in irpati je, da bodo rudi pri organizmih, ki ne vsebujejo zado«ti proti« strupov, do«eieni • takozvano pasivno inw nizacijo zado\xdjivi uapehi Pasivno imu* nizacijo dosežemo z vbrizganjem serum*. v katerem *o utnetno tettavljeni protittru« pi. S tem problemom &e bavimo žc več let, vendar smo dozdaj ektperimentirili tamo na živalih. l'pati pa je, da *e bodo poizku* si obnesli rodi na Ij-udeh. Boj proti epidemiji »eveda &e ni i*« vojevan. Pri nenormalnih organizmih je dandanes absolutno nemocoče racu* nati % popolnimi u«pehi zdravljenjt. Res sreća je. da so ttki primeri felo redki. Od obstoia novosadskrga Pi» steurjevegt zavodi je to prvi primerr da je zthteval* pasja steklina člove* ško žrtev. ____________ EJAVAI PodT>i*a.rva Anđela LUKNlS rx>roče-na BARDORFEH, trgovka v Lniblianl, DonovTio izjavljam. da nisem p(a<5nica za dolgove. pa naj iih napravi todor-koM rta moK ime. 1630 Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, dne 7. av*usta i$&. Stev 178 tAugust Jttanche: . 103 " •■ ■ j • ' ' ■ SVa valovih strasti tRoman — Jaz te bom povsod srremljala, Felix. — je odgovorila. — Vedno in Dovsod bom s teboj. Kdo ve, morda se nama posreči storiti kako uslugo tem divjakom, med katere je naju zarresla kruta usoda. Zato Ie jx>gum. dragi moj! Ce začneš omahovati, te bom vzpodbu-jala, če preblediš, ti posodim barvo svojih Hc, 6e padeš, ti bo moja rama zadnja blazinica in moj pogled zadnja tolažba v smrtni uri. Objela je svojega ljubcka in ga poljubila na bledo, potno čelo. Kar so se začuli zunai udarci kladiva po velikem z\-onu. — Čuj! — je vzkliknila Colletta in stisr.iia Ijubčleu roko. Predno je utihnil zadnji udarec, sfca že oba odhaiala iz podzemnega skriva- lišča. O, kakŠen je bil prizor v veliki podzemni dvorani! V svitu gorečih bakelj se je pojavila skupina moških in žensk, ki so tuđi nosile bluze. Nekateri so mahali z orož-jem, drugi so vitotel: v rokah stole in kose miz. Beli Medved je stal na stohi na podiju, v levici je držal rdečo zastavo, z desnico je pa vihtel nad glavo dolgo okovano paBco. Bilo je, kakor da se je zbrala v pe-klu tolpa podzemnih duhov. — Ura je deset! — je zar jul Beli Medved in se ovil z rdečo zastavo. — Napocil je čas osvete, ta ura odbije med ropotom podirajočega se prestola! Beli Medved se imenuje ods!ej Rdeči Medved, kajti krščen bo s krvjo! Kr-vavordeči prapor bo vihral v zraku, obsevale ga bodo naše baklje, ovjenčan bo z našim orožjem. sčitila ga bodo naša telesa, oškropljena s krvjo tlači tel'jev! K orožju! — K orožju! so zadoneli klici od vseh strani, vmes je pa žvenketalo orožie. — Kruh ali smrt! — so kričali razburjeni delavci. V hipu je za sijala nad Faubourgom 81. Antoine krvava bojna zarja. To je bil odsev tisočerih bakelj. Tarru .kjer je bilo malo prej še temno in rrvrno, so za-orili v noč bojni klici revoluciionarjev. In čez dobro uro ni bilo v tem delu Pariza nobene prazne ulice. Ves okraj je oživel iz vseh h:š so drveli na ulice oborožen: ljudje. Povsod same barikade, na katere so iezli nali'k mravljam divji. titani lnid-skega okraia. Bilo je, kakor da se" je odprla zemlja in vrgla iz sebe lavo člo-veških teles. L. Jutro 23. febraana. Od polnoc: do treh zjutraj sta obse-vaJa Pariz dva velika ognja, eden pri polkih, taborečTh med Porte Saint Martin in bulvariem Bonne Nouvelle, pri kae le enkra.t" videl. A ziaj, ko je Armaind obu jal tako prijet-ne sppmine, so bile na n-iegovem obrazu poteze, kakršne vdahne umetni'k večnemu božanstvu zmage. Poleg tega je bila pa še njegova oprema tako romantična, da je morala obrnit: naše pozornost množice. Armand je bil sicer v bluzi in hla-čah iz boljšega, rdeČe progastega vol-nenega bla^a, toda za crnim lakastim pašom je imel dve pištoli- in svetio sabljo, a v desnici je držal krasno dvo-cevko. Na glavi je imel nizek klobuk s široko streho, spredaj zaganjeno in okra-šeno s trobarvno kokardo, v katero je bilo zataknjeno rdeče pero. Junak barikade se je okrasil z nekako koketnostjo, ki spremlja Franco-za povsod, pa naj gre na ples ali na barikade. Znamenita strokovnjaka za kanaSzacijo in vodovod William Lindley in njegov sin spada ta med najvecje kapacitete modernizacije velikih mest. —Lindlev mlaj^ši je kanaliziral tuđi Zagreb in Beograd. V tehničnem svetu sta dobro znani imeni dveh angleških civilnih inženjer-jev, ki sta si postavila z znameniumi tehničnimi deli trajen spomenik skoro v vseh evropskih državah. To sta \Vil-liam Lindley in njegov sin VVilliam Heerlein Lindley. Oglejmo si vsaj v glavnih potezah niuna dela. VVilliam Lindley je bil rojen 1. 1808 v Londonu kot sin bivšega asistenta narodne zvezdarne v Greenwichu in že kot trimesečno dete je postal sirota. Studirati je začel v slavnem angleškem mestu Croydonu. od koder je odšel kot 16-letni deček v VVandsbeck blizu Hamburga, da dovrši studije. Kot 19-letni mladenič je stopil v pisarno ing. Fran-cisa Gilesa. kjer je bil zaposlen z že:e7.-niškimi nacrti. Kmalu mu je pover'n londonsko-southemtonska želez. drn^'-* gradnjo mostov. V tem času se je ne-čal tuđi z regulacijo reke Mersev v An-jrliji. L. 1837 do 1838 ie bil zaposlen pri gradnji žeteznic v Nemčiji in Italiji in kot visji inženjer hamburško-b^rger-dorfske železnice je izdelal nacrt za nieno zvero z glavno progo ki vodi do Berlina. Za to p-ro^o ie d^ b"lo treba i>«;n-5;ti vel'Vn mo*"vi'-ifi za Hamburgom. Li^Hlev je na^^^vii nacrta za izsi'šitev močvirja in na t*""n Vraiu ie zdai zgraien znaten del liamhursra 5. maja 1840 je izbruhnil v Hamburgu velik požar, ki je trajal tri dni in dve noči. Uničil je velik del mesta. Ker div-jesra elementa ni bilo mogoče ukrotiti drucrače, je Lindlev oredlasral pognati v ztp^< mnogo noslonij. med niiimi tuđi me^"' ma^i^+rat. N^"ecnov nre^ioc: i> bil fito v-i+^ctr^^^ ^r^ii ^e'^ma orr»Qiit; Toda rr1" torn ;e h;i^ "'e^ovn /h-Iien1"0 -v ne^^rno^ti. kaiti razš^rila se ie vest. da je Lindlev angleški a^ent in da hočejo Ang-leži posrnati v zrak hamburško Dri-stanisce. Oblasti so morale poskrbeti za inženjerjevo telesno varnost. Ham-burški senat je pozval Lindleya, na i iz-dela na6rt za obnovitev uničenega dela mesta. obenem je bil pa Lindlev sprejet v magistratno službo. Izdelal je nacrt za obnovitev uničenega dela mesta, za kanalizacijo in za vodovod. Nacrt je bil za takratne čaše naravnost fantastičen in zato so mnogi dvomili, da bi se mo-gel uveljaviti. Leta 1844 je predložil Lindley z in-ženjerjem Mylnom nacrt preskrbe Hamburga z vo-do iz Labe, katero bi bilo treba preje filtrirati. Njemu se ima Hamburg zahvaliti, da je dobil vodovod. Njegov nacrt se je pa uveljavi". v polnem obsegu sele 1. 1892-93 v času strahovite kolere, ko Lindley ni bil več v službi Hamburga. Poleg vodovoda in kanalizacije je vodil Lindley v Hamburgu tuđi gradnjo plinarne, velike javne kopeli in modernizacijo pristanišča. L. 1851 je izdelal Lindley nacrt lon-donskega vodovoda. Poleg tega mu je atigleška vlada poverila razna tehnična dela na Helzolaiidu, zlasti gradnjo ve-likega nasipa. Lindley je sodeloval tuđi pri načrtih za razna komunalna dela v Berlinu, Kielu, Stralsundu. Stettinu in Leipzigu. Tuđi vodovod v Budimpešti so delali pod njegovim nadzorstvom. Njegovo zadnje delo je bil nacrt kanalizacije in vodovoda v Varšavi in kanali; zacije v Petrogradu. Koncem 1. 1879 je stopi] v zasluženi pokoj. Umri je 1. 1900 star 92 let. Njegov sin William Heerlein je bil rojen 1. 1S53 v Hamburgu, studiral je pa v Londonu. Praktično se je začel udej-stvovati že kot 17-letni mladenič v Budimpešti, kjer je pomagal očetu graditi vodovod. Pozneje je odšel z očetom v Frankfurt, kjer je sodeloval pri kanalizaciji mesta. Ko je stopil oče v pokoj, je sin nadaljeval započeta dela. ObČina mesta Frankfurta mu je poverila kanalizacijo, postal je stavbni svetnik in kot tak je vodil gradnjo vseh večjih stavb v Frankfurtu. Napravil je tuđi nacrt za trgovsko pristanišče, za živilski trg in za mnoee drugre komunalne naprave. Lindlev mlajši je izdelal nacrte za kanalizacijo in vodovod tuđi v mnogih drusrili mestih. Tako so kanalizirali po niegovih načrtih in večinoma tuđi pod niegovim vfxistvom Diisseldorf. Zagreb, Flberfeld, Hannover, Mannheim, Prago, Tiflis. Beograd. Samaro. Lod?. I.vov, Baku ob KasDiškem morju itd. Pod nje-grovtm vodstvom je bilo kanaliziranih 27 večjih mest. vodovodne nabave je pa vodil v 19 mestih. Angleska kraljevska komisija za prelive ga je imenovala pomožnim komisarjem za upravo vodnih komunikacij v Franciji. Nemčiji, Belgiji in na Holandskem. Lindley ie veljal za največjega strokovnjaka na po'ju kanalizacije in vodvoda Ni bilo skoro konference o modernizaciji mest, katere bi se ne bil udeležil. Za zasluge na polju moderne tehnike je dobil ne-šteto odlikovanj in denarnih nagrad. Ang-bški kralj mu je podelil naslov sir. tehnika v Darmstadtu ga je pa izvolila za častnega doktorja. Največie delo njegovega očeta je bila izsuŠitev močvirja v HammeTbrockenu ter kanalizacija Hamburga in Frankfurta. Njegovi nacrti so služili za vzor kanalizacije nemških. avstrijskih in tuđi angleških mest. Lindley-sin je očetova dela nadaljeval in izpopolnil. Kot angleski državljan je moral začetkom svetovne vojne zagustiti Frankfurt in naselil se je v Londonu, kjer je umri 30. decembra 1917. star 65 let. Pečen vol na lordovi pojedini Ce se .ie mogel mastiti svetopisem-ski izgubljeni sin s pečenim teletom, za-kaj bi se vzoren sin ne mogel mastiti s pečenim volom, posebno če je njegov oče lord Birkenhead, a sin lord Fur-neaux? Sin lorda Birkenheada je postal te dni polnoleten in oče je hotel ta ra-dostni dogodek v rodbini prhnerno proslaviti. Stari lord ima v Charltonu krasen grad, kamor ie povabil mnogo prijateljev in znancev. Priredili so veliko 2ostix>. za katero so zaklali in spekli na .ražnju ogromne^a vola. Gostija se je vršila v soboto. V petek so naložili vola na nizek voz. okrašen s cvetjerru in ga pel;ali skozi vas. Za volom so se peljali v av-tomobilih lord s soprogo in sinom rer vsi povabljeni gost.ie. Zaklanega vola so v sorx)to natakmli na debel kol in ga pekli od poldne do šestih zvcier. Prvi kos ,ie odrezal mladi lord, rjotem so pa sledili lordov oče in mati. vojvoda in vojvodin.ia Marlborouch in drusn odl1«!-ni gostie. Stari vojvoda ie rw>£0.. stoletja pravijn. da so v Iiahešu pili kavo že od pamnveka. Iz Afrike ie prišla kava v 15. stoletju v Arabijo. Kliuh prer>ovedi se je kmalu razširila po vsem Orijentu. Leta 1554 so otvorili v Carigradu prve kavarne. Iz Carigrada se je razšinla kava po ćeli Evropi in koncem 17. stoletja so k> pili že vsi evropski narrnii. Ko so bili Turki pri Duna>u poraženi, V) pustili v šotonh ogromne množine kave, ki so jo začeli potem Dunai-čani kuhati. Zanrmiva je pravljica, kako so Turki odkrili učinkovitost kave. Ko so muslimanski svečeniki nekega dne pogasili sveti ogenj in zaspali na dvnri-šču. so iih zbudile koze. ki so postale naenkrat zelo nemirne. Svečeniki so bili radovedni. zakai so postale dru^ače pohlevne koze naenkrat tako bojevite in izkazalo se .ie, da so po.iedie mnogo kave. ki se je pri svetem ognju pražila. Svečeniki so začeli takoj kuhati iz kavi-nih zrn pijaco, da bi premazali spanec in da bi mogli moliti tu-di ponoči. Koncem 17. stoletja so pripeljali lio-landci kavo iz Mocce v Batavi^o, 1. 1770 pa iz Bata vije v Amsterdam. Leta lf>00 so začeli coiiti kavo na Javi in Sunna-mu. Pozneie so jo začeli goiitt Francozt na otoku \terrinique in Angleži na Jama iki. Okrog 1. 1715 ie dobTl pariški bo-tanicni vrt prvo kavino dreve^ce. katero je pet let pozneje prepeljal Declienc© na Antile. Njemu gre zasluga, da so začeli kavo gojiti na am&riških otokih. V Evropi so kuhali kavo, St predno je bila rastlina znana. Spočetka l.iudje kavi nišo nič kaj zaupali in v mnogih deželah je bila ćelo prepovedana. Tuđi kuhati je nišo znali. Bili so ćelo taki, ki so kuhali kar ceh zrna. O avstriiskem cesariu pripovedujc.io. da ie prinašal svoji ne-vesti Mari.ii Tereziji zmleto kavo skrivaj v tabatjeri in Marija Terezija jo ie kliub prepovedi zelo rada pila. V Londonu je kuhal kavo že 1. \hS2 neki Grk, katerega ime se pa ni ohram-lo. V Pragi ie prvi kuhal kavo okros: 1. 1700 Arabec Deodatus, \ Parizu in na Dunaju se je pa pojavila koncem 17. stoletia. Kava raste sedaj r>o vseh tro-pičnih deželah. Rastlina začne roditi sele v tretjem letu, čez 20 let se x^a posuši. Zrna zbirajo ali otresajo in suše na soln-cu. Izmed vseh vrst levantm&ke, \ zhod-noindijske, javajske. američke in afričke ie arabs-ka Cmo-cca) kava najbolja. Draiesine kod re ! Beo-m^^no sranovitne ob vlažnem z-raku ali poteniu đotežejo dame in £ospo4je hrez kođralnib Ikarij s kodralnilcom »HCLA«. Tuđi na]> mJčneišo bubijlavico »HELA« pol epŠa, ker >e nćipotrehna vsaka ou- dulacija. Velik prihranek časa io denaria, posipe&uje rast tes. Pre- senečeni bo&te, ko se pošteda*« v zrcalu. Takoj po rabi nebroj oo- duliranjh kodrov, mitJn« frtnire. Mnose zahvainic. Zlasti teralske umetnice so poliie hvale Cena 12 Din, 3 stekleoice 28 EMo. — Dr. Nik. Kemćny, Koilce, Po*4f. 12-H 32. C. S. K. ObČina. Ljubljana V na&skvhn žalosti nasnamajno vseon socexd-n-iikuMru prijatelidii jn znanoem žalostncv vest, d-a nas je naša Htfbigea* mama, stara mauna, teta itd., ffospa Josipina Dolinsek doe 6. afvsofrta 1929 ob 21. uri po dole, mučni boAcrm, v 80. le*tu starosti, previđen« s toia-žiJi za. umirajoč«, za vedao zajvostala. Pogreb preblage pokofoc« bo v čmtitek, dne 8. av^u&ta 1929 ob 4. turi popo&doe iz mrtvaflee v«Je spSkw. Nairodac 1«6 Služkinjo za vse »Dreknem ^akoj. Prednovi una>o on« z ^osi». h Mafr, pn^^^^rffvik. Fara pri K^<>\)U- IMt Vcč lokalov E«rijw i\ti 'n za sirladi^id. i>iAarB«» deljvn.-i-p al.i drugo. ovjn.y, Lrubiftđca, rrnjvkm\«c. Sedem velikih sob :*;•*> drujo nad5.troip'ie na Tuirna-^Kem tren *.♦. 3, &? ta boj ^da* Pricravno za i»;sATTve a i ^k-u^pno z»a sff'aivvvaifcje mi t^A^vn« two-MOfe Vei s« irvne p-n KnK*j)tlt3 dju-žtoi v LvuMia«.! 1(^4 L Stjepušin Uaa Jiijmb 57 piiporota o^jboljit . Uabire, tice tkmlm, . partitore i total* p+-1 ircbUimt a -raflazbal*. -0dlik*vu M ' Cjcitd Inmke. THctkuCatuttti paph UnM«: Jari* ZapMOfi. — Za .NirodBO Utkamo«: fra« Janrtok. — Za aararo i« toraM m liaia: Otoa Ckrtetoi. — Val v DaMJatf.