60l00400 os«mu* mjUH1C‘ '• i : l.viukžSKI DNEVNIK SSt£5r«4rB“ Cena 400 lir Leto XXXVI. Št. 256 (10.776) TRST, sreda, 5. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužn ieni Evropi, VOLITEV NAJ BI SE UDELEŽILO VEČJE ŠTEVILO VOLILNIH UPRAVIČENCEV KOT SO PRIČAKOVALI Ameriške volitve v znamenju velike negotovosti Prve projekcije napovedujejo Reaganovo zmago Dokončni izidi bodo znani danes zjutraj - Večja udeležba na volitvah gre tradicionalno v prid demokratskemu kandidatu ^ svojimi zadnjimi nastopi v volilni kampanji je Carter skušal prepričati Američane, naj volijo zanj (AP) NEW YORK — Prvi komentarji političnih opazovalcev, ki so včeraj sledili ameriškim predsedniškim volitvam, poudarjajo predvsem dejstvo, da se je volitev udeležilo večje število volilnih upravičencev, kot so napovedale predvolilne raziskave. Po nekaterih ocenah naj bi glasovalo vsaj 68 odstotkov upravičencev. Točnih podatkov za zdaj še nimamo, ker so se volitve končale pozno poncči, poleg tega zaradi treh različnih časovnih pasov so odložili tudi objavo volilnih rezultatov iz vzhodnih držav, da bi ti ne vplivali na odločitve ostalih volivcev, ki so takrat še volili. Nekateri komentatorji menijo, da če bo odstotek oddanih glasov večji od 68, bo skoraj gotovo zmagal sedanji predsednik Jimmy Carter. Znano je namreč, da ko se večje število Američanov u-deleži volitev, so najbolj oškodovani republikanci, ker večji odstotek gre predvsem na račun raznih nacionalnih manjšin, ki se tradicionalno odločajo za demokrate. Zadnje predvolilne napovedi raznih raziskovalnih inštitutov so dajale manjšo prednost republikanskemu kandidatu Reaganu, vendar je bila ta prednost vedno v okviru možne napake. Američani sicer včeraj niso neposredno glasovali za novega predsednika, temveč so izbrali sa,-mo predstavnike, ki bodo v teku enega meseca formalno izbrali voditelja Združenih držav Amerike. Izvolili so 538 «velikih volivcev* in tisti kandidat, ki si bo zagotovil 270 glasov bo tudi dosegel zastavljeni cilj. Kandidat, ki v zvezni državi dobi relativno večino glasov, si obenem zagotovi tudi vse »velike volivce* te države, ki morajo obvezno glasovati za tistega, na listi katerega so bili izbrani. Oba glavna kandidata sta na zadnjih volilnih zborovanjih vabila A-meričane, naj pred glasovanjem dobro premislijo in naj zberejo pravega kandidata, ki bo sposoben zagotoviti ZDA gospodarski razvoj in ugled v svetu. Pri tem se razume, da sta oba poudarjala prednost lastnih programov. Carter je dejal, da so bila štiri leta njegove administracije kljub vsemu pozitivna za Ameriko, saj se noben Američan ni udeležil v tem času vojaških spopadov. Obratno pa je Reagan med volilno kampanjo obljubljal, da bo končno napravil red v razkrajajočem se ameriškem gospodarstvu. Carter je volil že zgodaj zjutraj v domačem kraju Plains. Dolga in utrudljiva volilna kampanja ga je zelo izmučila. Ko je pred voliščem pozdravljal številne prijatelje in znance je z ganjenim glasom ter s solzami v očeh izjavil, da zaupa v ameriško ljudstvo, ter da je prepričan, da bo ponovno izvoljen za predsednika. Republikanski kandidat Reagan pa je volil v domači Kaliforniji in bo tudi doma pričakal rezultate volitev, medtem ko bo Carter čakal na odločitve volivcev v Reli hiši. Na uspeh le tega bo precej vplivalo tudi število glasov, ki jih bo dobil neodvisni kandidat Anderson, kot je namreč sam Carter na volilnem zborovanju v Ohiu udeležilo približno 40.000 oseb dejal, da bo prav razpršitev volil- ■iiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiipiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii NADALJUJE SE ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPI V včerajšnji razpravi kritike o izbirah sotiaiistiinega vodstva Pietro Ingrao ne soglaša s politiko kompromisa z demokristjani Danes konec zasedanja z morebitnim posegom tajnika Berlinguerja nih glasov najbolj škodovala njegovemu uspehu. Naj na koncu omenimo še prve znane rezultate, ki so bili sicer objavljeni že včeraj zjutraj. 24 volivcev iz Dixvilla majhnega kraja na hribovitem območju New Hampshira je volilo takoj po 24. uri in zato so lahko tudi takoj pregledali glasovnice. 17 se jih je izreklo za Reagana, 3 za Carterja, 2 za Andersona, in ena za Clarka ena glasovnica pa je bila bela. Pri tem pa velja opozoriti, da so v zadnjih 20 letih prebivalci tega kraja, ki praktično zavzema samo stavbo hotela, le enkrat glasovali kot večina Američanov. Prve volilne projekcije, ki so bile izvedene na približno enem odstotku volivcev napovedujejo zmago republikanca Reagana z 52 odstotkov glasov, Carter pa naj bi prejel 43 odstotkov, Anderson po le 3 odstotke. URADNI OBISK GRŠKEGA PREDSEDNIKA V SFRJ Karamanlis in Mijatovič o sodelovanju na Balkanu Zaskrbljenost zaradi poslabšanih mednarodnih odnosov BEOGRAD — Na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo bo danes prispel predsednik Grčije Konstantin Karamanlis. V Beogradu pričakujejo, da bo ta obisk pomembna spodbuda še bolj vsestranskemu in vsebinskemu dvostranskemu sodelovanju Jugoslovansko-grški pogovori na najvišji ravni bodo predvsem zajeli tista vprašanja s področja mednarodnih odnosov, ki neposredno zadevajo obe balkanski, evropski in sredozemski državi. Obe strani pozorno spremljata politični in gospodarski razvoj v svetu, ki je obremenjen z oboroženimi spopadi, ncvimj kriznimi žarišči in resnimi težavami v svetovnem gospodarstvu. Vladi v Beogradu in Atenah menita, da je treba izhod iz sedanjih poslabšanih razmer v mednarodnih odnosih poiskati predvsem v zagotovitvi procesa popuščanja in doslednemu spoštovanju norm mednarodnega življenja. Pogovori predsednika predsedstva RIM — Odnosi med KPI in PSI komiteja KPI. Sicer pa je Ingrao ^ ■■ ■ . ... r._ , ... ... ^■"ve projekcije govorijo o zmagi republikanca Reagana (levo), medtem' ko naj bi si Anderson (desno) zagotovil približno 4 odst. glasov • , t - - (Telefoto AP) OB PRVI OBLETNICI NflPflDfi Nfl VELEPOSLANIŠTVO ZDA V TEHERANU Bela hiša skuša izrabiti vojaške težave Irana in odlaša z odgovorom iranskemu parlamentu Talci postali za VVashingion manj pomembni - Iraški predsednik predlaga umik svojih čet WASHINGTON, TEHERAN, BAGDAD — Medtem ko so bile v ■Teheranu mogočne manifestacije ob Pfvi obletnici napada na ameriško v®leposlaništvo, se.s posredovanjem •“irskega veleposlaništva v Tehera-in Washingtonu nadaljuje iran-sko-ameriško posvetovanje o usodi talcev. Bistvenih premikov v zadnjih urah bilo, zadržanje Carterjeve administracije ^a daje vtis, da se ji kar n« enkrat ne mudi več in hoče vso 2adevo spe'jati do konca brez nagice fn premišljeno. Ameriško državno tajništvo je včeraj izjavilo, da ganske .x>goie skrbno proučujejo in n® v tem obdobju ne bodo seznanjali svetovne javnosti s pogajanji tem Več jo bodo obvestili šele ko bodo Sestavili sk'erni odgovor. Javno razpravo so namreč zahtevale iranske oblasti, ki so obenem izjavile, je bil dosedanji ameriški odgovor Petnanjkl.ip- in nezadosten. V Tehe-r®nu se namreč sklicujejo na neko Prejšnje Carterjevo pismo, ki sploh |*e omen:a iranskih pogojev za osvoboditev talcev. Previdnost in čakanje Carterjeve administracije je logična posledica volilne strategije, saj je včeraj vsaka preuranjenost na dan ameriških predsedniških volitev Carterju le škodila. Washingtonska diplomacija bo torej z večjo zavzetostjo reševala problem talcev, ko bodo že znani rezultati volitev. S tega vidika se samo po sebi vsiljuje prepričanje, da se je Iran glede talcev uštel, ko je vso zadevo zavlačeval vse do ameriških volitev. Koliko bodo lahko v Teheranu iztržili za osvoboditev talcev, bo znaro šele v prihodnjih dneh, a rme-riški politični opazovalci že sedaj zatrjujejo, da je «cena» priprtih diplomatov nenadoma padla. Bodoči predsednik, naj bo to Carter ali Reagan, bo s pridom izkoristil iranske težave v vojni proti Iraku in bo skušal iranske voditelje pritisniti k zidu. Iz včerajšnjih vojaških komunikejev obeh vojskujočih se armad je namreč razvidno, da je postal iranski strateški položaj dramatičen. A-badan je le še kup ruševin, in dej- ...............n..............uumiuMimuimimmi.milil Zaključen sestanek zunanjih ministrov o Iranu in Iraku Beograd - včeraj so objavili "fadno sporočilo z ministrskega so-®(anka voditeljev diplomacij držav članic gibanja neuvrščenih' Kube. Indije, Pakistana, PLO Zambije in ■Jugoslavije. Zunanji ministri so se v Eoogradu sestali 2. in 3- t.m., n® podlagi sklepa, da se ustanovi odbor dobre volje neuvrščenih dr-*®v za Irak in Iran na ministrski favni Ta sklep so sprejeli po po svetovanju z ministri držav članic ha sestanku odbora na ravni vele poslanikov 27. oktobra letos v Nevv »orku. Zunanji ministri so izmenjali mne h;a o sedanjih razmerah v odno siji med Irakom in Iranom in nro učili prispevek gibanja neuvršče bosti za politično, miroljubno, pra- vično in častno rešitev spora , med tema dvema neuvrščenima državama. Ministri so izrekli pripravljenost, da na povabilo vlad in držav obiščejo Bagdad in Teheran, oziroma sprejmejo kakršenkoli drug korak za rešitev spora. Zunanji ministri so soglašali, da se znova sestanejo v Nevv Delhiju. Datum srečanja bodo določili naknadno na podlagi medsebojnih posvetovanj. V skladu s sklepom koordinacij skega biroja so se dogovorili, da Kuba kot predsedujoča gibanja neuvrščenosti in PLO kot pobudnica predloga za ustanovitev odbora na dal (ujeta posvetovanj z vladama Iraka in Irana o končni sestavi odbora. stvo, da ni še padel, ne spreminja iranskih težav. Tudi glavno mesto Kuzistana Ahvaz so baje iraške e-note obkolile, le v Kurdistanu ni bilo bistvenih premikov. V takem položaju bo po mnenju številnih zahodnih opazovalcev Iran osvobodil talce že v zameno za ameriško vojaško pomoč in se bo zadovoljil z »načelnimi obljubami*, da bodo A-meričani skušali uresničiti ostale pogoje iranskega parlamenta. V a-meriških finančnih krogih so prepričani, da bo izredno težko vrniti zamrznjeno iransko premoženje, še težje pa imovino, ki jo je bivši šah odnesel v ZDA. To so vsaj mnenja in logična ugibanja zahodnih opazovalcev, Iran pa je v vsem tem času dokazal, da se požvižga na zahodno logiko, da si kroji usodo po svojih merah, ki so bile in so že vedno nerazumljive za zahodni svet. Včerajšnja manifestacija v Teheranu je ponovno dokazala, da je za Iran še vedno glavni sovražnik A-merika. Protiameriška gesla, teptanje ameriških zastav niso samo folklora, Iranci se dobro zavedajo a-meriške moči, ki je že tolikokrat odločilno posegla v iranske notranje zadeve, da se bodo le s težavo pustili prelisičiti. Trenutno Washington zavlačuje s svojo naslednjo potezo, čaka da bo sovražnik še bolj zasopel in postal phožnejŠi. Tako čakanje pa bi lahko postalo usodne za talce, zato bo moral Washington že v prihodnjih dneh sprejeti odločilni sklep, saj ni niti v njegovem interesu, da bi bil v vojni Iran poražen. Medtem je iraški predsednik Husein napovedal, da je pripravljen umakniti svoje čete, če Iran prizna iraške neodtujljive pravice do šat-el Araba in drugih spornih ozemelj. V Teheranu pa zatrjujejo, da je premirje neizvedljivo, dokler ne bo zadnji iraški vojak zapustil iranskega ozemlja. Proces zaradi pokola na Trgu Fontana CATANZARO - Dobrih pet mesečev so sodniki iz Catanzara zasliše- vali obtožence in priče v zvezi s pokolom na Trgu Fontana. Včeraj se je pričela razprava. Kot prvi je nastopil zagovornik civilne stranke Odoardo Ascari, ki je že na začetku podal še kar zanimivo tezo. Trdil je, da ima dokaze, ki pričajo o trdnih vezeh med levimi in desnimi teroristi. Dejal je na primer, da je fašist Franco Breda večkrat izražal enake misli in prepričanja kot pripadniki rdečih brigad ali skupine Feltrinelli. Dalje je še omenil neko Feltrinellijevo pismo, ki jasno teorizira združitev vseh sil prevratniškega delovanja. Danes se v Catanzaru nadaljuje nastop zagovornika Ascarija, ki se bo izrazil o položaju Maria Mer-linija. BEOGRAD — član ZIS in predsednik odbora za koordinacijo in u-resničevanje osimskih sporazumov Boris Žnuderl je včeraj sprejel novega italijanskega veleposlanika v SFRJ Pietra Calamia. Pogovarjala sta se o dvostranskih stikih in okrepitvi sodelovanja so bili osrednja tema včerajšnje razprave na zasedanju centralnega komiteja KPI. Ta tema ni pomembna samo kot posamezno vprašanje, ampak tudi za posledice, ki jih bo imela na bodoče sthmkine izbire. Najprej je treba povedati, da so bili vsi posegi kritični do Crasije-ve linije: razlike obstajajo le v «meri zaupanja*, ki ga imajo Dosa-mezniki v možnost ponovne utrditve enotnosti med obema strankama. Zelo ostre so bile izjave ravnatelja tednika Rinascita Luciana Barce in Lucia Libertinija: obtožba je tista, ki jo je že izrekel Ber-linguer v svojem govoru v poslanski zbornici, socialistična desnica, ki se druži z desnico in z naibolj reakcionarnimi krogi krščanske demokracije*. Ne samo to: v teh po segih je občutiti mišljenje, da je treba socialiste smatrati za nekaj izven delavskega gibanja in v bodočnosti morda celo izven levice, da je njihov način »konkuriranja* demokristjanom vklenjen v logiko oblasti. Na osnovi teh pogledov bo postala enotnost med komunisti in socialisti stvarnost šele ko bo poražena večina Bcttina Craxija. Drugi (Pio La Torre, evropski poslanec Galuzzi, zgodovinar Paolo Spriano) pa so mnenja, da ni mogoče s tako drastičnim tonom govoriti o socialistih. Enotnost med komunisti in socialisti ostaja «eden najpomembnejših stebrov naših pobud,* jg dejal nekdo in s tem ne-kazal delno nesoglasje s poročilom Chiaromonteja. Najpomembnejša pa sta bila nedvomno posega Armanda Cossutte in Pietra Ingraa. Cossutta je govoril predvsem o krajevnih upravah in dejal, da so rezultati v glavnem dobri, četudi je trpba ugotoviti nekatere rešitve, ki so za komuniste negativne (mislil je na deželne odbore Mark, Ligurije in Sardinije). Cossutta je bil zelo polemičen do socialistov in do demokristjanov. Kar pa zadeva Ingraa. se je bivši predsednik poslanske zbornice prvič oddaljil od stalisc »narodne solidarnosti* (torej od kompromisa s KD): dejal je, da mora zaradi jasnosti povedati, 'a je on med tistimi, ki jih je Barca kritiziral, ker niso prepričani v to politiko. Ni običaj, da se take politične poetike pojavijo na sejah centralnega vztrajal, da se stranka in, če je možno vsa levica, z novimi prijemi loti številnih vprašanj, kulture, reforme inštitucij, krize sindikata, vloge mladih in žensk. . Možno je, da bo danes, ob koncu zasedanja, -scregevcril Berlinguer. vendar pa njegov poseg še ni potrjen. Ni še torej povsem iasno, kako se bo končal ta pomemben centralni komite. Jasno je le, da bodo sprejeli sklepni dokurhsnt, ki ga sestavljajo Chiarcmonte, Natta in Ingrao. R. G. Potresni sunek v EI-Asnamu ALŽIR — V El-Asnamu, kjer je Ki. oktobra leto« strahoviti potsfes terjal smrt več tisoč oseb in povzročil ogromno gmotno škodo, so včeraj se(zmografske naprave zabeležile manjši potresni sunek, ki je’ trajal 10 sekund in povzročil le večji preplah med prebivalstvom. SFRJ Cvijetina Mijatoviča in drugih visokih jugoslovanskih osebnosti s predsednikom Karamanlisom bedo priložnost za vsestransko o-bravnavo vseh vidikov nadaljnjega razvoja in okrepitve dvostranskega sodelovanja, (dd) Kmghar odpotoval v Latinsko Ameriko BEOGRAD — Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher 'e odpotoval včeraj z rednim latalcm JAT na uradne in prijateljske o-biske v Kolumbijo, Ekvador, Peru in Nikaraguo. Z njim so odpotovali tudi član ZIS Radeje Kontič, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič in načelnik v zveznem sekretariatu Ante Ilič. Sergej Kraigher bo v Kolumbi :o prispel danes, kjer se bo mudil do 9. t.m. S to prijateljsko državo, ki ima status opazovalke v gibanju neuvrščenih, Jugoslavija vse bolj razvija sodelovanje, ki se je še posebej okrepilo po lanskoletnem o-bisku predsednika Ayale v Jugoslaviji in pogovorih, ki jih je cb tej priložnosti imel s predsednikom Titom. Sedanji obisk podpredsednika Kraigherja v Kolumbiji ,ie nadaljevanje tega dialoga in bo nedvomno prispeval k nadaljnjemu še bolj vsestranskemu razvoju prijateljskih stikov in sodelovanja na temeHih. ki sta jih postavila predsednik Tito in Ayala. V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve poudarjajo, da države, ki jih bo Sergej Kraigher o-biskal, veliko prispevate prizadevanjem za ohranitev miru, izgradnji novih demokratičnih in enak > pravnih mednarodnih, političnih in gospodarskih odnosov ter posebej za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Zato Jugoslavija pripisuje velik pomen bližnji izmenjavi mnenj o perečih mednarodnih vnra-Šan'ih, ki jih bo Kraigher imel zima iviš timi predstavniki teh držav. tdd) ŽENEVA — V drugem nadstropju ženevske sodne palače je'včeraj eksplodiral peklenski stroj, ki j« povzročil več gmotne škode. Po prvih ocenah kaže, da ni bilo smrtnih žrtev. VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Skopo poročanje ministra Reviglia razočaralo člane finančne komisije Številna nerešena vprašanja - Sklep komisije za pravilnik - Zaslišali misovskega senatorja Pisanoja RIM — Zanimanje političnih komentatorjev, ki se te dni ubadajo s »petrolejskim škandalom* se je včeraj osredotočilo na poslansko zbornico, kjer je finančni minister, socialist Reviglio poročal in nato odgovarjal na številna vprašanja, ki mu so jih postavili člani finančne komisije. Zasedanju komisije je sledilo veliko število akreditiranih novinarjev, ki so razpravo spremljali preko notranjih televizijskih ekranov. Minister Reviglio jg v precejšnji meri razočaral vse tiste, ki so pričakovali velikih novosti saj se je v glavnem skliceval na preiskovalno tajnost in se tako izognil številnim delikatnim odgovorom. Reviglio je dejal, da je domnevna vsoto 2000 - 2500 ali celo 5000 milijard kot dngvno objavlja vsedržavni tisk povsem nerealna in niti približno ne ustreza resnici. V isti sapi pa je predstavni': vlade dodal, da je trenutno nemogoče izračunati, za koliko milijard je L."a prikrajšana državna blagajna. V dobi od leta 1975 do 1978 je finančna upra- Obisk delegacije SDGZ v Beogradu BEOGRAD — »Obstajajo velike možnosti in naš interes je, da sodelujemo s slovenskimi gospodarstveniki iz Furlanije - Julijske krajine in tako okrepimo že obstoječe gospodarsko sodelovanje z Italijo.* Ob tej spodbudni ugotovitvi iz ust najvišiih predstavnikov srbskega gospodarstva, so se včeraj zjutraj začeli v Beogradu pogovori med delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in delega cijo predsedstva Gospodarske zbornice SR Srbije, ki so jo poleg predsednika Milojka Veljoviča sestav ljali še Miodrag Mijovič, republiški sekretar za odnose s tujino, Mihalj Sefeg, podpredsednik srbske zbornice, Slobodan Dimitriievič, pod predsednik beograjske zbornice. Mi ha.jlo Stanojevič, šef kabineta Dred sedstva GZS ter Sima Milesavlje vic, svetnik pri GZS, Delegacijo SDGZ, ki jo vodi predsednik Vito Svetina sestavljajo še Viljem Nanut, podpredsednik, Stanislav Bole, član predsedstva. Dušan Košuta, načelnik sekcije za zu nanjo trgovino in Vojko Kocijančič, direktor združenja. Spremlja jo Lojze Lesjak predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu. Prvi dan svojega obiska v Beo gradu je predstavništvo SDGZ ime lo priložnost, da izmenja stališča o vseh vprašanjih v zvezi s dose danjim medsebojnim sodelovanjem, o katerem pa bo še tekla poglobljena razprava na razgovorih v naslednjih dneh. Razvoj gospodarskega sodelova nja med Slovenci iz Furlanije - Ju lijske krajine in SR Srbijo bi po menilo dragocen prispevek h kre pitvi ekonomske osnove slovenske manjšine v Italiji, v okviru utrjevanja gospodarskih in prijateljskih vezi z Italijo, ob ovrednotenju vloge, ki jo pri tem naravno ima obmejna dežela F-JK in njeno ore bivalstvo. V tem smislu obstaja že zakonska osnova tako v osimskih sporazumih kot v sporazumu mea EGS in Jugoslavijo ter seveda tudi v tržaškem in goriškem sporazumu o maloobmejnem blagovnem prometu, v katerega naj se direktno vključijo srbska podjetja, je poudaril v svojem posegu Vito Svetina. Obe delegaciji sta proučili tudi možnosti ustvarjanja višjih oblik gospodarskega sodelovania, kot so mešana podjetja, industrijska ko operacija ter skupna vlaganja, po katerih naj se navežejo tesnejši gospodarski stiki med gospodar stvom cele F-Jk in SR srbite. JOŽKO MOREU va prejela približno 16 tisoč milijard lir davkov na proizvod, finančni stražniki pa so ugotovili nezakoniti primanjkljaj v višini 450 milijard. Minister Reviglio ni znal razložiti, zakaj so preiskave stekle šele leta 1978, potem ko je poveljnik finančnih stražnikov v Venetu, polkovnik Vitali že leta 1976 poročal višjim oblastem o nezakoniti dejavnosti številnih naftnih podjetij ob Jadranskem morju. Reviglio je članom finančne komisije tudi orisal postopek sleoarije. Poročanje ministra je še posebej razočarala predstavnike KPI in radikalce. Danes bo Reviglio poročal še v senatu. Senatska komisija za pravilnik pa je včeraj zjutraj dovolila članom senatne komisije za finance in zaklad, da prejmejo prepis dokumentov finančnih stražnikov, ki jih je minister Reviglio marca posredoval predsedniku komisije Segnani. člani komisije bodo sedaj »v strogi tajnosti* pregledali in proučili vsebino prepisov in odločili njihovo morebitno objavljivost. Namestnik državnega pravdnika dr. Infelisi je popoldan zaslišal misovskega senatorja Pisanoja, ki je na jutranji tiskovni konferenci dejal, da ne namerava sodelovati s sodnikom, da ne bi nudil rimskemu pravdništvu priložnosti, da se neposredno vključi v preiskave, ki potekajo te dni po vsej severni I-taliji. . Pisano namreč meni (strinjajo pa se tudi nekateri levičarski krogi), da namerava rimsko državno pravdništvo, ki se je v preteklosti vselej «odlikovalo» po u-spsšnem zaviranju političnih škandalov, nase osredotočiti vse posamezne veje preiskave in tako prikriti morebitne politične odgovor nosti. Skupščina SFRJ sprejela predlog za spremembo proračuna federacije BEOGRAri _ Skupščina Jugosla-1 vije je sprejela predlog za sprejetje sprememb in dopolnil proračuna federacije za leto 1980. ZIS je predla-, gal, da bi izvedli rebalans proračuna federacije za znesek v višini 3 milijarde 991 milijonov din. Po tem predlogu naj bi proračun federacije, ki so ga sprejeli konec leta 1979 v višini 128 milijard 287 milijonov din, znašal 132 milijard 278 milijonov din, seveda, če ga bodo republike in pokrajine sprejele. V obrazložitvi sprememb predlagalec poudarja, da so se letos povečali izdatki proračuna federacije in sicer zaradi sprememb deviznega tečaja in napačno predvidenih izdatkov za posamezne uporabnike, (dd) NA TISKOVNI KONFERENCI V Opatiji predstavili podelitev nagrad «zlati Osimo» OPATIJA — Včeraj je na tiskovni konferenci ravnatelj revije Italjug Luigi Saporito govoril o pripravth ns podelitev nagrade »zlati Osimo*, ki jo bo revija podeljevala vsako leto italijanskim in jugoslovanskim osebnostim, ki so si v veliki meri prizadevale za izboljšanje odnosov med obema državama. Nagrade bodo prvič podelili v ponedeljek, 10. t.m., v palači Barberinl v Rimu. Ob tej priložnosti je dr. Seporito povabil v Rim Mil. ša Minica in Mariana Rumorja, oba podpisnika sporazuma, iz ročitvi nagrad pa bodo pri sostvovali številni predstavniki italijanskega političnega življenja. Imen nagrajencev še ni so sporočili, znano pa je, da je letos nagrajencev več, medtem ko bodo' od prihodnjega leta dalje izročili le dve nagradi, po eno italijanski oziroma jugoslovanski osebnosti, ki jo bodo z referendumom izbrali čitatelji revije Italjug. PO DOLGI IN ZAVZETI RAZPRAVI Šentjakobski rajonski svet se zavzema za priznanje pravic slovenski manjšini Dneva! red s stališči sveta je bil sprejet soglasne Šentjakobski rajonski svet, upoštevajoč tretji in šesti člen ustave in v povezavi z resolucijo, ki jo je odobril soglasno 19. januarja in v kateri je zajel duh ustave glede enakopravnosti in pravic vseh državljanov pred državo, meni, da je neodujljiva dolžnost tega upravnega in demokratičnega telesa prizadevati si za popolno uresničitev črke in ' duha stave pri uresničevanju pravic državljanov slovenske narodnosti, ki živijo v rajonu. Rajonski svet ocenjuje kot nesprejemljivo merilo preštevanja in kakršnegakoli drugega ocenjevanja odstotka Slovencev glede na število prebivalcev rajona za priznavanje pravic. Priznava pa zgodovinsko prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v zgodovini in življenju mesta in torej* Sv. Jakoba, seveda ob prisotnosti drugih etničnih skupnosti, ki sestavljajo mestno prebivalstvo. Rajonski svet bo nasprotoval kakršnemukoli pojavu asimilacije slovenske narodnostne skupnosti. Nevarnost asimilacije ni danes toliko posledica institucionaliziranega nasilja, ki je bilo značilno za fašistično obdobje (pa čeprav se pojavljajo epizode političnega tepizma proti se dežem slovenskih organizacij, proti spomenikom odporništvu in spomenikom italijanskim in slovenskim partizanom, dejanja, ki v bistvu o-hranjajo getizacijo, ki so jo uveljavili v časih fašizma) kot pa dejstva, da slovenski narodnostni skupnosti niso povsem priznane njene pravice v rabi jezika pri izobraževanju, v kulturi, v umetnosti in v družbenih dejavnostih. Sedanji položaj je treba oceniti kot zelo negativen, če upoštevamo dejstvo, da Slovenci nimajo vseh tistih pravic in možnosti, ki jim jih je zajamčila habsburška monarhija, pa čeravno v nesprejemljivi imperialistični viziji. Mnenje sveta je tudi. da je prav tako nevarno za mesto in za skupnost nadaljevati z izolacijo obeh glavnih narodnostnih skupnosti -izolacijo, v kateri bi morda vsaka skupina povsem uživala svoje pravice — z redkimi stiki med obema skupnostma in med obema kulturama. Te stike, ki so bogastvo za mesto, ie treba pospešiti. In v tem smislu se svet zavzema za spodbujanje bolj tesnega stika med italijansko in slovensko kulturo. Z ozirom na duh in črko ustave, svet meni, da tako v primeru zakonov, kot tudi ko teh zakpnov ni (in katerih nujnost svet naglasa) svet lahko politično interpretira pravilnike in ukrepa glede tistih ■problemov, v katere hoče poseči. V tem smislu svet kritizira stališče občinske uprave, ki ob prejšnji seji ni zajamčila prisotnosti prevajalca, pa čeprav je bila predvidena znatna prisotnost Slovencev. Zahteva od občine, naj zajamči strukture in osebje, da bo lahko dovršeno izvajal svoje pristojnosti in še posebej je nujna prisotnost prevajalcev, taka zo dopisovanje kot za prevajanje ka za dopisovanje kot za prevajanje pa mora biti prisoten tudi na se- jah sveta, vselej, ko je to potrebno. Svet se obvezuje, da bo v vseh svojih pobudah uporabljal obe izrazni sredstvi, da doseže večjo participacijo prebivalcev pri dejavnostih sveta. Ta pomemben dnevni red o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti je izglasoval sinoči soglasno šentjakobski rajonski svet po štiriumi zavzeti in mestoma tudi zelo živahni razpravi. Poudariti pa velja, da so bili odsotni tisti svetovalci KD in LpT, ki so na prejšnji seji najbolj zagrizeno nasprotovali dvojezičnemu poslovanju sveta. izboljšanja življenjskih razmer o-starelih in samih občanov. Zadnje čase.se, kot znano, množijo primeri smrti osamelih priletnih ljudi in govor o tem je bil že pred dnevi med omenjenimi sindikati ter pristojnim občinskim odbornikom. Skrb za ostarele Sindikalne organizacije upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL bodo v kratkem postregle tržaškemu občinskemu cdborništvu za socialno skrbstvo s predlogi glede Anketa o prometu po mestnih ulicah Tržaška občina je sklenila, da bo skupaj s prevoznim podjetjem ACT izpeljala anketo o mestnem prometu, da bi potem na njeni podlagi lahko izdaja potrebne ukrepe za izboljšanje prometa v mestu samem. Raziskavo bodo začeli sredi novembra in bo nared verjetno že pred božičnimi prazniki. Cilje raziskave bo obrazložil občinski odbornik za promet na tiskovni konferenci, ki bo na občini jutri ob 9. uri. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Predsednik SKGZ Race podal obračun 5 - letnega obstoja osimskega sporazuma Predavateljic poda! izčrpno sliko napredkov in tudi zastojev glede tega vprašanja, zaustavil pa se je tudi ob delu mešane paritetne komisije pri predsedstvu vlade Osimski obračun je v petih letih obstoja pokazal nekaj senčnih in tudi sončnih strani. Brez Osima pa bi bilo vse senčno, ne bi bilo sodelovanja ob meji, se miselnost Tržačanov ne bi začela spreminjati. S temi besedami je predsednik SKGZ Boris Race sinoči zaključil svoje predavanje o 5-letnem obračunu o-simskih sporazumov. Predavanje je bilo v okviru rednih torkovih večerov v Slovenskem klubu, uvedel pa ga je predsednik SK Marko Kravos. Predsednik SKGZ Race je poslušalcem, med katerimi so bili pretežno naši družbenopolitični delavci, najprej orisal formalno plat osimskega sporazuma, ki se sestoji iz dveh delov, pogodbe in sporazuma. K pogodbi so priložene razne priloge, drugi del sporazuma pa obsega predvsem gospodarsko dejav- VAL SLABEGA VREMENA NA TRŽAŠKEM Snežne padavine v novembra v naših krajih prava redkost Leta 1905 je snežilo že 26. oktobra - Kljub snegu in poledici ni prišlo do večjih zastojev v prometu - Na nekaterih šolah še brez pouka Predvčerajšnjim zvečer je snežna odeja prekrila Kras in tudi mesto; živosrebrni stolpec je ponekod kazal celo več stopinj pod ničlo in kar na lepem smo se znašli tako rekoč sredi zime. Tudi starejši ljudje verjetno težko pomnijo, da bi kdaj snežilo v začetku novembra, saj je bil predvčerajšnjim sneg za mesto in okolico izreden dogodek. Seči .moramo .v- daljno leto 1905, ko se je sneg pokazal v Trstu že 26. oktobra. Tudi jesen leta 1902 je bila posebno huda in snežilo je že 19. novembra; od takrat pa do danes vremenoslovci ne beležijo snežnih padavin v novembru. Pri tem pa je treba pripomniti, da meteorologi govorijo o zasnežitvi, ko je plast snega dosegla debelost vsaj 1 cm in je taka ostala par ur. Če je sneg prve dni novembra nekaj čudnega, pa so v tem mesecu precej pogoste in običajne tako imenovane mešane padavine, ko padata istočasno dež in sneg. Za mešane padavine, ki se ponavljajo približno vsakih šest let, je značilno, da jih vedno spremljajo močni sunki burje. Vremenoslovci poročajo, da je muhastemu vremenu vzrok pritok večjih gmot celinskega hladnega <6**' Na cesti med Bazovico in Lipico je bila včeraj vožnja brez verig že kar nevarna IIIIIMtIlllllllinillMIHHMIIIIMHIIHIIIIIIHI.IIMMIIUIIIIIIItllllllimiltlllMIIIIIIIIIlUinilllllimttItimilllllinillHftIIHIIMIIIIirtlllllllllllllllllHIIIIIIIlItHIHIItllllMIItllin ZAHTEVA ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL Delavcem bivših obratov Vetrobel in Dreher takoj najti zaposlitev 181 ljudi še vedno brez službe - Proti zaprtju tržiške tovarne ITGC Pokrajinska sindikalna zveza CGIL - C1SL - UIL je izdala tiskovno sporočilo v katerem pravi, da je postal položaj uslužbencev bivše steklarne Vetrobel in pivovarne Dreher nevzdržen, in to po krivdi krajevnih ter deželnih oblasti. Še danes je namreč kar 161 delavcev nekda nje steklarne in 20 delavcev bivšega Dreherja brez zaposlitve, a med temi so tudi tisti, ki so po obeh zaporah obiskovali prekvalifikacijske tečaje pri ANCIFAP v režiji deželne uprave. Ne samo, med delovnimi močmi, ki so ostale na cesti, so tudi starejše, se pravi ljudje iznad 52. leta, ki imajo zatorej še prav posebno specifične probleme. Sindikati obtožujejo pristojne deželne oblasti, da niso znale dovolj odločno poseči v industrijskih krogih, naj vso to delovno silo vendar zaposlijo, potem ko so se bili v tem smislu tudi obvezali. Jutri, 6. novembra, bo ob 10. uri na deželnem odborništvu za industrijo sestanek med predstavništvom prizadetega delavstva in sindikalistov na eni ter zastopstva organizacije delodajalcev Intersind, tržaškega združenja industrijcev, občinskega podjetja ACEGA, deželne bol nišniške ustanove pa še tržaške občinske in pokrajinske uprave na drugi strani. Sindikalisti zahtevajo, da se na tem sestanku problem enkrat za vselej reši. kar pomeni, da morajo predstavniki podjetij ter navedenih oblasti sprejeti točne obveznosti. Industrijci naj povedo, koliko nezaposlenih namerava posa mezno njihovo podjetje najeti in tudi kdaj, javni upravitelji pa naj to zajamčijo. Zahtevo utemeljujejo sindikati z okoliščino, da so bili vsi dosedanji sestanki z oblastmi, industrijci ter parlamentarci zaman, obenem pa vse te odgovorne činite-lje opozarjajo, da sindikalna zveza in delavstvo nikakor ne nameravata igrati vloge nekakšnega grešnega kozla za napake, ki so jih hote ali nehote napravili drugi. Takšnih in podobnih kočljivih pro- blemov na Tržaškem, kot znano, ne primanjkuje, a vseh seveda ne moremo omenjati. Dovolj naj bo kot primer položaj v obratih (tržaškem in tižiškem) družbe »Industrie Trie-stine Gas Compressi», ki jo 100-od-stotno nadzoruje Italcantieri, Te dni je namreč prišla vest, da nameravajo tržiško tovarno zapreti in s tem seveda postaviti na cesto uslužbence. Ukrep je po sodbi sindikalistov docela neupravičen, kajti botruje mu nesmotrna politika in ne morda pomanjkanje naročil. Enotna federacija delavcev kemijske stroke zah teva, da v vprašanje poseže deželna uprava, ki je sicer nedavno že obl ju bila posredovanje v tem smislu. Industrijsko sodelovanje ob meji V dneh 3. in 4. decembra se v Milanu sestane italijansko-jugoslo-vanska trgovinska zbornica. Govor bo o možnostih za raztegnitev sodelovanja med industrijskimi podjetji, ki delujejo na obmejnih področjih. Takšno sodelovanje zajema danes že nad 40 tvrdk, in to s področij male in srednje industrije. Na ustreznem posvetu v Novi Gorici je bila izne šena potreba, da se sodelovanje zlasti kakovostno izboljša, sicer v sklopu tržaškega in goriškega avtonomnega računa. Dodeljene nove funkeije v tržaški KPI Federalni odbor in nadzorna komisija tržaške avtonomne federacije KPI sta odobrila poročilo tajnika Claudia Tone! a v zvezi s podelitvijo novih odgovornosti nekaterim članom tajništva in odbora. Nico Costa bo odslej na vsedržavni ravni vodil sektor univerzitetnih dejavnosti v ZKMI (FGCI). V pakrajin- zraka anticiklonskega izvora, ki se že nekaj dni nahajajo nad severno Evropo. Nenavadne vremenske razmere so povzročile večje ali manjše zastoje v avtobusnem prometu; mestni avtobus številka 3 v jutranjih urah ni vozil do Konkonela, avtobus št. 39, ki pelje na vzhodni Kras, je vozil le do Bazovice, kjer so morali potniki stooiti na drugi avtobus, ki je imel pritrjene verige. Včeraj popoldne je povsod deževalo in se je torej tudi sneg pričel taliti, čeprav je po kraških cestah precej drselo. Do hujših prometnih nesreč, ki bi jih povzročili poledica ali spolzka cesta, ni prišlo; le na trbiški cesti v bližini Nabrežine se je v jutranjih urah zaradi poledenelega cestišča zavrtel tovorniak, toda nezgoda k sreči ni poijjgčpciia večje škode in zastoja-v pronietii. Kaj Pa .Stanje na tistih, naših, šoi lah, kjer je bil te dni pouk okrnjen zaradi problemov z ogrevanjem? Začasno so prekinili pouk na liceju in na trgovskem zavodu, na učiteljišču pa so po ponedeljkovi prekinitvi včeraj zopet začeli z normalnim urnikom. Na nabrežinski osnovni šoli bo danes pouk odpadel, ker so popravila ogrevalne naprave še v teku. Openski srednješolci so včeraj uživali nepredvidene počitnice, za danes pa se še ne ve, če bo pouk stekel normalno. Nalezljive bolezni v tržaški občini Tržaški občinski zdravnik je med 20. in 26. oktobrom zabeležil na področju občine seleče primere kužnih bolezni: 4 primere vnetja priušesne slinavke en primer ošpic, dva primera garij, tri primere nalezljivega vnetja jeter, 6 primerov sraba in en primer salmoneloze. Vespist podrl pešca V Ul. Sinico je včeraj nekaj preo 18. uro, vespist podrl pešca, ki se je pravkar namenu cez cesto, i/espist, 44-letni uslužbenec Edoardo Nacinovich, doma v Ul. Sinico 13/1, je pri padcu zadobil nekaj lažjih u-darcev, tako da so ga po prvi zdravniški pomoči odpu; ali iz bolnice medtem ko se bo moral pešec, 67-letni Luigi Mauro zaradi raznih poškodb zdraviti na nevrokirurškem oddelku 15 dni. Nacinovich je izjavil, da se je v času nesreče vozil proti domu in da Maura na slabo osvetljeni cesti ni opazil, medtem ko je pešec pojasnil, da tudi sam ni opazil vozila, ker slabo vidi. skem merilu bo Giorgio Canciani odgovoren za tisk in propagando, Stojan Spetič za mednarodne odnose in slovensko komisijo, Ugo Poli za vprašanja gospodarstva »n dela, Stelio Spadaro pa za novi odsek kulture in šolstva. Bruni Braidi je bila potrjena zadolženost v šolski komisiji, Dennis Visioli bo skrbel za parlamentarni urad in delo v rajonskih svetih, Bruna Braida bo zopet urejevala list «11 Lavoratore», a Borisu Iskri so poverjeni partijski problemi. • Ob stanovanjskem naselju Ro-col - Melara, in to na obeh križiščih s Pasteurovo ulico, bodo uredili ze-brasti prehod za pešce. uiiiiiiiMiiiiiiifiiMiiMiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiMiiiiini V NEDOGRAJENI STAVBI V ULICI P0NDARES nost in protokol o prosti industrijski coni na Krasu. Predavatelj se je nato zaustavil ob političnem obračunu 5-letnega obstoja osimskega sporazuma in pri tem dejal, da je videti predvsem dve pozitivni plati, in sicer: vprašanje meje je dokončno rešeno, sama ureditev meje pa je odvzela desnici važno politično geslo. Tržaško prebivalstvo je bilo postavljeno na dokaj trdna tla in pred vprašanje, ali sodelovati z zaledjem ali pa propasti. V nadaljevanju svojega predavanja je Boris Race na kratko podal nekakšen politični, gospodarski in sociološki oris zgodovine mgsta ter se na koncu vprašal, če je Rim Trstu res delal krivico. Nemara jo je delal v tolikšni meri kot vsem drugim italijanskim mestom, ki so se soočala s specifičnimi problemi. Predavatelj se je nato dotaknil tudi položaja Gorice in situacije v videmski pokrajini, vendar pri tem poudaril, da je osimski sporazum razbil vse nerealne iluzije prav Trstu, ki je moral začeti računati samo na lastne sile in s tem tudi na zaledje, r ki mora postati subjekt celotnega dogajanja. Ta odnos je v zgodovini Trsta docela nov, kajti prepričanje je bilo, da je zaledje v funkciji mesta in ne narobe. Ob vsem tem je Race orisal še reakcije na osimski sporazum, o-stro nasprotovanje industrijski coni na Krasu, saj se je bilo treba takoj soočiti z enakopravnim odnosom do zaledja. Razlogi nasprotovanja so znani, v bistvu pa gre za izgubo monopola Trsta na tem področju. Sledile so misli o možnosti nastanka industrijske cone, o delovanju 15 mešanih italijansko-jugoslo-vanskih komisij in paritetne komisije pri predsedstvu vlade in prav ob slednji se je predavatelj dalj časa ustavil, saj bo delo te komisije pri predsedstvu vlade pripeljalo do zaščitnega zakona naše narodnostne skupnosti v Italiji. Delo paritetne komisije je v bistvu končano, saj je izdelala poročilo, iz katerega je razvidno, da se nekatera stališča in postavke kar precej razhajajo. Za manjša vprašanja je bila večja odprtost, ob vprašanju rabe slovenskega jezika pa so slovenski člani komisi ie naleteli na dokajšnjo zaprtost. Še največ je bilo doseženega na področju šolstva. Sinočnji gost Slovenskega k,lyba Boris Race je svoje'predavanje^ka-' ključil z nekakšnim pozivom rta e-notnost, saj samo tako bomo lahko izbojevali trdi boj, ki nas še čaka v prihodnjih mesecih. Sledila je razprava, v kateri so udeleženci torkovega večera v SK skušali o-svetliti še nekatera vprašanja v zvezi z osimskim sporazumom. od G do M. v petek, 7. t.m., od N do R in v soboto od S do Z. Rajonski sveti Drevi ob 18. uri se sestane rajonski svet za vzhodni Kras. Dnevni red obsega med drugim sporočila predsednika in voditeljev urbanistične in šolske komisije, razpravo o prednostnih lestvicah prostovoljcev za varnostno službo pred šolami, itd. Jutri ob 19.30 se bo sestal rajonski svet za Zindis - Čam-pore - Lazaret - Sv. Rok, v petek ob 18.30 pa bo zasedal rajonski svet za Žavlje - Štramar - Rabojez. Rajonski svet vabi domačine, naj se udeležijo seje, na kateri bo govor o številnih problemih skupnega in teresa. PREMIERA V ROSSETTIJU MA URI Z MACBETHOM ODPRL NOVO SEZONO Delo je režiral Egisto Marcucci - Precej številno, vendar ne navdušeno občinstvo Kljub hudim negotovostim in krizi, ki je ob koncu lanske sezone kazala na najhujše, se je v ponedeljek pričela v gledališču Rosset ti nova sezona Deželnega gledališča Furlanije - Julijske krajine — Teatra Stabile. Sezono so odprli z gostovanjem, in sicer z gledališko skupino Teatro Caprinica iz Rima, ki je uprizorila Shakespearovega Macbetha. V glavni vlogi je nastopil znani igralec Glauco Mauri, delo pa je režiral Egisto Marcucci. Pri zorišče, na katerem se odigrava igra temnih usod, strasti, oblasti-željnosti, zločina in kazni, je črn prostor, v katerega vodijo strmo stopnišče in stranska vrata, ki omogočajo prihod na sceno z desne in leve strani. Igralci stojijo na privzdignjeni prozorni plošči, pod katero leži lesena, zlato pobarvana figura silaka. Prostor pod ploščo omogoča, da v njem lezejo igralci in da se iz njega povlečejo na oder, kot da prihajajo iz nekakšnega podzemlja. Barva kostumov je S SINOČNJI SIX OBČINSKE SKUPŠČINI DEVINSKO - NABREŽINSKA UPRAVA ZA DOSEGO ZAŠČITNEGA ZAKONA Dala je pobudo za sklicanje sestanka med prt dsed-niki vseh krajevnih uprav tržaške pokrajine, na katerem bi sprejeli potrebne pobude za pospešitev zakonodajnega postopka Na poštnih uradih so včeraj začeli izplačevati zaostale pokojninske zneske v režimu INPS (kategorija IO). Na vrsti so bili upokojenci z začetnicami od A do CI. Danes so na vrsti začetnice od CL do F. jutri Devinsko-nabrežinska občinska u-prava je dala pobudo za sklicanje sestanka, katerega naj bi se udeležila predsednika pokrajine in Kraške gorske skupnosti ter vsi župani iz tržaške pokrajine, da bi proučili vprašanje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupno sti, ki je trčil v nešteto ovir in se le s težavo prebija skozi birokrat ske zapreke v italijanskem parlamentu. Pobudo je devinsko nabre-žinska uprava sprejela prav zaradi počasnosti postopka, ki vzbuja zaskrbljenost med prebivalstvom: zato je smatrala, da morajo dati krajevne uprave svoj prispevek in z raznimi pobudami skušati doseči hitrejši postopek pri izdelavi zakonskega osnutka. Župan Škerk je zato predlagal, naj bi se predsedniki omenjenih krajevj»h uprav zbrali v ponedeljek, 17. t.m., na sedežu KpS v Sesljanu. Med drugimi županovimi sporočili na sinočnji seji devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta velja še omeniti, da .je pristojna komisija sklada za Trst dala pozitivno mne nje za podelitev prispevka občin ski upravi v višini 690 milijonov lir za izgradnjo športnega centra v Vižovljah. župan škerk je tudi sporočil, da bo deželni zavod za poklicno izobraževale, v sodelova nju s PD Igo Gruden in občinsko upravo priredil kamnoseško šolo v občini. Po odgovorih na vprašanja, ki sta jih občinskemu odboru zastavila svetovalca Bari (LpDA) in Terčon (SSk), je skupščina izvolila svoje predstavnike v razne izvoljene svete in organizme. V občinsko komisijo za izpopolnitev seznamov ljudskih sodnikov sta bila izvoljena svetovalca Gobbo (KD) in Udoviči (LpDA); v glavno skupščino zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine sta bila izvoljena Fonda (KPI) in Rosini (KD); v skupščino konzorcija četrtega prometnega bazena svetovalci Žbogar (SSk), ki je na sinočnji seji zamenjal Ivana Breclja, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, Gobbo (KD) in Veg-gian (KPI); v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti so bili iz- brežinsko občino, bodo v'glavni skupščini konzorcialnega podjetja za prevoze zastopali svetovalci Brezigar (SSk), Veggian , (KPI) in Bari (Lp DA); v vodstvo konzorcija združenega sveta je bil izvoljen predstav-' nik SSk Lokar, medtem ko je skupščina odložila na prihodnjo sejo izvolitev svetov krajevnih skupnosti in svojih predstavnikov v konzorcij za krašld vodovod. Poleg tega je devinsko - nabrežinski občinski svet na sinočnji seji odobril še nekatere druge sklepe. pretežno črna, le kralj je zavit v zlat plašč. Igra luči še pomaga k ustvarjanju likovne podobe prizorov, ki pa je bila večkrat le nekam kičasta. Scena je torej v igj1 močno opazna in meče na odrska dejanje in na usode posameznih junakov težko, temno senco. Shakespearov Macbeth je drama, v kateri se prepletajo magični elementi in temne, podzemske so* ter zgodovinska dejanja ljudi, P jih vodita želja po oblasti iti maščevanju. Takšna interpretacija Jf seveda skrajno shematična, saj odpira igra številne možnosti za razumevanje in dramaturško realizacijo. Na tej podlagi se odpirajo režiserju in igralcem številne poti do konkretne predstave. Scenska osnova nam je tako, kljub preočitnim efektom, obljubljala izvirnejšo izvedbo, igralci pa so potem drseli na tirnicah romantizmov, patosa, preveč poudarjene teatralike in raznih zunanjih efektov. Sam nosilec glavne vloge Mauri, ki je bil na odru sicer suveren, nas ni prepričal s svojim nastopom, ki ni znal prebiti klišejev gromke in preveč teatralične igre, ki jo odlikujejo poudarjene kretnje, strmi vzponi m padci glasu, sunkovito kretanje P? odru in občasni patos. Med ostalimi igralci naj omenimo vsaj Mad-daleno Gripo, Franca Alpestreja. Roberta Sturna in Giannija De Dej' lisa. Tudi njihova igra je bila usklajena z nastopom glavnega igralca in ni iskala individualnih potez. Iz opisa igre je razvidna tudi režija, ki se je hočeš nočeš pogostokrat pokoravala nastopu igralcev. Dejanje je bilo sicer tekoče, tempo igre brez zastojev, noudar-jene so bile psihološke muke junakov, način igre pa je večkrat branil resničen pohod v intimo ljudi sredi razburljivih zgodovinskih dogodkov. Občinstvo je bilo Ob premieri precej številno, gledale» pa so Mau-rijevega Macbetha sprejeli nekoliko hladno. Ob kratki oceni predstave bi morali dodati preprosto a pomembno misel. Teatro Slabile gradi sezono v bistvu na gostovanjih, tu pa bi moralo vodstvo gledališča upoštevati tudi želje tistih, ki bi radi gledali tudi tista italijanska gledališča in predstave, ki so izrazito iskateljske in ki se prebivajo *z stereotipnih nastopov, pa čeprav se z njimi marsikateri igralec proslavi. Klasičnim predstavam, ki dišijo po nekam zastarelem meščan-se morale pri' ______pretmave; ki označujejo so- dobnd1 italijanska gledališka priza-dbVaiijČč^SShto tako ne bomo obtičali v rogu provincialnosti in šablonske kulture. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAI! ZOPET SO PRENESLI PROCES 0 TOŽBI RAP0TEZ - R0GN0NI Državno pravobranilstvo načelno opozarja. Ja je potekel rok za zahtevo odškodnine - Nadaljevanje sodne razprave proti 25 turškim tihotapcem mamil Včeraj se je na civilnem sodišče pred sodnikom Sansonejem odvila druga avdienca tožbe, ki jo proti notranjemu ministrstvu v osebi ministra Rognonija, vodi Miljčan Lu-ciano Rapovez, eden izmed glavnih (in nedolžnih) obtožencev za umor zlatarja Trevisana, njegove zaročenke in hišne pomočnice v letu 1946. Kot smo že pisali, so za umor tržaški policijski agenti pod vodstvom kvestorja Marzana in načelnika letečega oddelka Grappone ja, obtožili leta 1955 pet oseb. ki so pripadali komunističnim in antifašističnim silam. Med temi je bil tudi Rapotez, ki sedaj zahteva na SAMOTNA SMRT 51-LETNEGA MOŠKEGA ZARADI PODHLADITVE Ernesto Zonta je hotel prespati noč v nedokončanem poslopju * Kaže, da se je spotaknil in obležal nezavesten • Dve nenadni smrti v trgovini in v brivnici Včeraj okrog 9.30 so bolničarji Rdečega križa z zdravnikom dr. Giassijem na poziv neznanega telefonista, prihiteli v Ulico Pondares, kjer so v nedograjeni stavbi našli truplo moškega srednjih let. Ugotovili so, da gre za 51-letnega Erne sta Zonto, ki je tam večkrat preživel noč, odkar je pred meseci o stal brez stalnega bivališča. Zonta je namreč do pred kratkim bival v Ulici Madonnina 31, ko pa se je sprl z žensko, s katero je živel, se je odselil. Bolničarji so truplo moškega našli poleg kupa opeke, ob katerega se je verjetno spodtaknil in padel, Kaže tudi, da je Zonta obležal nezavesten in da je smrt nastopila zaradi podhladitve. Dežurni zdravnik je vsekakor ugotovil, da je Zonta izdihnil 16 ur prej, vzrok smrti pa bo dokončno pojasnjen šele z obdukcijo. Včeraj smo poleg tega zabeležili še dva smrtna primera. Ob 11, uri je v trgovini avtomobilskih rezervnih delov izdihnil 48-letni jugoslovanski državljan Milorad Dragič, ki je bil doma v kraju Pečič in se je mudil na obisku v našem mestu. Dragiča je obšla usodna slabost zaradi vzrokov, ki jih morajo zdravniki še ugotoviti. Ob 15.30 pa je v brivniškem salonu v Ul. Marconi 2 umrl 71-letni upokojenec Marcello Ruzzier, ki je stanoval v Ul. Ireneo della Croce 3. Vzroki nenadne smrti tudi zanj še niso ugotovljeni. Poročati pa moramo še o enem smrtnem primeru. Predvčerajšnjim so v stanovanju v Ulici Santi Mar-tiri 6 našli truplo 79-letne Nives Lu-chcs. Gasilci, ki so morali vdreti vrata, da _ so prišli v bivališče, so našli priletno žensko na tleh v spalnici. Lucheseva je umrla dan prej, to se pravi 2. novembra, verjetno zaradi zastoja srca. podlagi ustave povračilo škode, ki jo je utrpel v vseh ozirih zaradi mučenja in 31 mesecev zapora, ki jih je prestal povsem po nedolžnem, kot so dokazale razsodbe pro cesov na treh stopnjah. Zadeva se bo prav gotovo še dol go razvijala, saj so proces tudi včeraj preložili. Državno pravobra nilstvo je namreč predstavilo sodni ku Sansoneju, ki nadomešča ohole lega Bidolija, zapis, v katerem na čelno ugotavlja, da je za Rapote za zapadel rok za zahtevo odškod nine. Zato je tržaški predstavnik odv. Taorinija iz Milana, ki uradno zastopa Rapoteza, zahteval pre ložitev razprave, da bo lahko izdelal protiteze. O zadevi smo se pogovorili sinoči s samim Rapotezem, ki se je že pred 15 leti. prav zaradi vse stranske emarginacije. ki jo je do živel po lažni obtožbi, izselil v Munchen, kjer dela kot elektron ski tehnik v tovarni Siemens. Tam si .ie tudi ustvaril novo družmo. Rapotez je priznal, da sta z od vetnikom Taorinijem pričakovala to oviro, ki jo je včeraj predstavilo državno pravobranilstvo. Prepričan pa je, da je popolnoma neutemelje na, saj zakon določa 20 let kot zadnji rok za zahtevo odškodnine. Dejansko je Rapotez s svojim postopkom prekoračil to dobo. kar pa ne pride v poštev, v kolikor je on svoje zahteve stalno iznesel pred raznimi državnimi predsedniki (Gronchi, Segni, Saragrat. Leone in Pertini), katere je prosil za odškodnino. Ti uradni predstavniki pa so mu stalno odgovarjali, da ni zakona, ki bi določal odškodnino za osebo, ki je bila priznana za nedolžno. Kvečjemu je to mogoče v primeru, da je kdo obsojen in da ga sodišče med reviziio procesa prizna za nedolžnega V tem primeru torpj obstaja »sodna napada*, ki pa je ne upoštevajo, ko obto- Pred kazenskim sodiščem, pred sednik sodnik Lugnani. javni tožilec Staffa, pa se je včeraj nadaljeval proces proti 25 turškim državljanom. ki so obtoženi, da so lani pretihotapili v Italijo okrog 45 kg heroina in morfija ter nau 18 kg hašiša. Predsednik Lugnani je obtožencem prebral obtožnico, nato pa jih je postopoma zaslišal. V glavnem so to bile ženske, ki so pretihotapile čez mejna prehoda pri Fernetičih in na Opčinah večje količine mamila, ki so ga skrile pod obleko s pretvezo, da so noseče. Tržaškim Komunistična interpelacija o ribolovnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo Komunistični poslanci Cuffaro, Baracetti, Colomba in Migliorini so naslovili zunanjemu ministru interpelacijo v zvezi z italijansko - jugoslovanskim sporazumom o ribolovu. Ta je bil, kot znano, podaljšan do konca decembra 1979, nakar je vlada SFRJ v duhu prijateljskih odnosov z jadransko sosedo — kot piše v tiskovnem sporočilu tržaške federacije KPI — oristala na začasen dogovor, ki italijanskim ribičem še naprej dovoljuje ulov znotraj četverokota v Tržaškem zalivu, ki sodi v jugoslovanske teritorialne vode. Jugoslavija — nadaljuje sporočilo — se je odločno postavila na stališče, da gre zdajšnji ribolovni režim odpraviti št to leto in ga v prihodnje nadomestiti z novimi oblikami sodelovanja za smotrnejše izkoriščanje ribjega bogastva na Jadranu. Podpisniki interpelacije menijo, da mora rimska vlada nemudoma primerno ukrepati, kajti sleherno zavlačevanje bi utegnilo imeti hude posledice ako na socialnem kot na političnem področju. Komunistični, poslanci spričo tega žele zvedeti za izsledke tekočih pogajanj med državama, poudarjajo nujo, da se pogajanja čimprej zaključijo ter nazadnje naglašajo, da je treba z morebitnimi hipotezami novega sporazuma, oziroma z osnov- ženo osebo spoznajo za nedolžno v članku opozori: »Mama, glej Tur prvem sodnem postopku. kinje...!» (nf) vanja, seznaniti vse zainteresirane dejavnike pa tudi javnost. preiskovalcem se je zdela ta zadeva | n'm' smernicami bodočega sodelo-nosečih žensk, ki so stalno preha ” f" jale čez mejni prehod pri Ferneti čih, vedno bolj sumljiva; seveda je pri tem imela svoj delež tudi širša akcija policije, ki je ugotovila, da se čez naše ozemlje pretaka heroin in morfij, ki sta namenjena v Milan in v druga severna mesta Italije. Ne moremo mimo te razprave, da ne bi vsaj bežno opozorili bralce na žaljivo kroniko o procesu, ki jo je objavil včeraj tržaški italijanski dnevnik. Čeprav poročevalec ne more biti nikoli povsem objektiven, se vsiljuje prepričanje ,da je za izredno poniževalnim mnenjem, ki ga m.r, daje o turških državljankah — ta vtis sta izdajala vsekakor tudi predsednik, sodišča in javni tožilec — stari predsodek o manj vredni rasi. To pa ni orodje, ki ga demokratični novinar lahko uporablja danes, ko piše o 25 turških državljanih. ki so pred njim zaprti z dveletnim otrokom v srednjeveški kletki. Če ob tem upoštevamo, da so nekateri preživeli 72 dni v sa-miei, da so v večini le navadn' ku rirji, ki so zapadli v kaznivo deja nje zaradi revščine in nevednosti (veliko je nepismenih), potem se zdi res mizerno — s strani razgle danega časnikarja — da v svojem Trgovinska zbornica proli okrnitvi zdravstvenih struktur Te dni se je pod vodstvom predsednika Modiana sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na seji je odbor vzel v pretres zasnovo deželnega zdravstvenega načrta in po daljši razpravi soglasno sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je načrt v tistem delu, ki predvideva okrnitev zdravstvenih struktur na Tržaškem, nesprejemljiv. Načrt namreč predvideva ukinitev oziroma premestitev nekaterih oddelkov, predvsem kardiokirurškega, radioterapevtskega, geriatričnega oddelka in oddelka TBC, iz Trsta v Furlanijo. Upoštevajoč dejanske potrebe Trgta in tukajšnje medicinske fakultete ter dejstvo, da ima prav naše mesto, najve^ji odstotek priletnega prebivalstva, se Trst nikakor no more odpovedati tem zdravstvenim strukturam. Resolucija zato poziva pristojne deželne organe, naj poskrbijo za ustrezno spremembo zdravstvenega načrta. Gledališča VERDI Drevi ob 20. uri bo na sporedu če-p Podstava Zandonaijeve opere tinco vd. Cossetto, 75-letni Giovan-'* Prodan ,83-letna Addolorata Lo-loluso, 79-letni Primo Trevisan, 87-etna Margherita Antoni, 45-letni uorgio Specar, 85-letna Maria Stru-‘hel por. Devescovi, 65-letni Enrieo "alligaris. 81-letni Henry Schapira, U-letna Anna Sturman vd. Welier, k letni Renato Ongaro, 78-letna Maha Cibei por. Bregar, 68-letna Ol- ga Trebizan por. Piemontesi, 77-letna Maria Celega vd. Celega, 78-letna Amelia Franzutti, 71-letni Francesco Del Re, 55-letni Gualtie-ro Angelastri, 53-letni Giuseppe Scher, 50-letni Enrieo Pasqualis, 67-letna Edmea Rajevic por. Car-letti, 91-letna Mercede Battistig vd. Rismondo, 78-letni Ermanno Socio-maco, 89-letna Anna Isčra vd. Va-scotto, 65-letni Umberto Craighero, 53-letni Lucio Fragiacomo, 63-letna Dinora Fragiacomo por. Giller, 66-letni Giorgio Vidali, 52-letni Francesco Olivadotti, 83 letna Nicoletta Bologna vd. Goina, 44-letna Elida Co-rollini por. Sbrocchi, 81-letna Maria Milloch vd. Gandolfo, 22-letni Paul Welther, 82 letni Giuseppe Pobega, 88-letna Maria Fragiacomo vd. Bonetti, 72-letni Antonio Lanci-ni, 81-letna Lucia Trani vd. Bar burini, 92-letna Giovanna Torcello 75-letna Maria Bravin por. De Re 80-letni Giuseppe Neri, 99-letna 01 ga Held vd. Sandrinelli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20,30) Ul. Giulia 1. Ul. S Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Msscagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor. S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA No£na slržba od 71. do 8. ure tel, 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209197; žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. 0 združitvi razredov na osnovni šoli v Križu V petek, 31. oktobra, se je sestal kriški odbor združenja staršev, ki je shatral za potrebno, da spričo važnega šolskega problema povabi ng posvet tudi vse vaške organizacije. Gre namreč za novonastali položaj, ki ga je sprožilo sporočilo Jolskega skrbništva z dne 30/ oktobra, ki določa združitev prvima in drugega razreda na naši osnovni šoli zaradi premajhnega števila otrok, ki letos obiskujejo prvi razred. Celotna vaška skupnost je tembolj ogorčena, ker omenjeni ukrep je bil sporočen šele po skoraj dveh mesecih rednega pouka v vseh petih razredih kriške osnovne šole «Albert Sirk*. Delegacija staršev se je nemudoma zglasila na šolskem skrbništvu z namenom, da prepreči uveljavitev omenjenega ukrepa, upoštevajoč tudi novonastali didaktični problem. Srečanje ni obrodilo zaželenega u-speha ker se je namestnik šolskega skrbnika skliceval na veljavni šolski zakon, ki predvideva pouk v ločenih razredih pod pogojem. da skupno število učencev v dveh omenjenih razredih presega devet enot. V našem primeru nam manjka en učenec. Ob tej priliki menimo, da je do omenjenega stanja prišlo tudi zaradi vpisa nekaterih učencev v prve razrede drugih šol na Tržaškem, medtem ko je kazalo, da bodo le-ti ostali. i\a naši šoli, zlasti ker so redno obiskovali naš otroški vrtec. Združenje !,šta98či':' in kriške organizacije so na' omenjenem' sestanku odločili, da bodo poiskali vse razpoložljive možnosti za ustrezno ureditev tega problema, ki se na žalost tu pri nas često pojavlja. O tem perečem , vprašanju bo v petek, 7. novembra, seja s političnimi predstavniki z osrednjim odborom združenja staršev in s predstavniki Sindikata slovenske šole. Odbor združenja staršev kriških šol Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 FIAT 131 S mirafiori letnik Tl v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723. MILKO BAMBIČ naproša morebitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734. " V RIMU dobi službo dekle, ki jo veseli strežba v hotelski restavraciji. Plača 450.000 lir. Nudim tudi sobo in hrano. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Roma 00185, Via S. Croce in Geru-salemme 40, telefon 06777102 ali 040/212-042. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228-475 v opoldanskih ali večernih urah. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto «panda 30» rablje., šest mesecev. Telefonirati na št. 229-250 od 14. do 20. ure. USLUŽ3ENEC tvrdke Fiat proda 131 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20. ure dalje. /-..... '32MS •• 3 ANGA -Dl C PEDI TO Dl, TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ' , S. P. A Tnsr - ULICA r *=IL2I ID - ’ C32 R1 .'..It1, 4. 11. 1980, Ameriški dolar 902.- Funt šterling 2185.- Irski funt šterling 1765.- švicarski frank 522.- Francoski frank 203,50 Belgijski frank 28,60 Nemška marka 471.— Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola- 760.- Holandski f.orinf 435.- Danska krona 151.- Švedska krona 210.— Norveška krona 180.- Drahma 17.- Mali dinar 26,75 Veliki dinar 26,75 MENJALNICA vseh tujih valut PRVIČ PO IZVOLITVI V ZAČETKU OKTOBRA V Novi Gorici sta se včeraj sestala predsednik Šušmelj in župan Scarano Preučila sta vrsto skupnih vprašanj, ki jih bosta upravi reševali v bodoče Pred mesecem dni izvoljeni gori-ški župan dr. Antonio Scarano je bil včeraj, v spremstvu generalnega tajnika goriške občine dr. Sen-nija, na obisku v Novi Gorici. Na sedežu občinske skupščine sta ga sprejela predsednik skupščine Jože šušmelj in predsednik izvršnega sveta Stojan Vodopivec ter Gabrijel Leban, ki skrbi za stike z go-riško občino. Šlo je za predstavitveni obisk goriškega župana pri novogoriškem kolegu in kot izhaja iz pogovorov, ki so bili včeraj, je jasno da gre za nadaljevanje dobrih odnosov med sosednima občinama. Čeprav ni bil sestanek delovnega značaja so se udeleženci sestanka pogovorili o več vprašanjih. Rekli so, da je treba več sodelovanja na gospodarskem področju, treba je najti konkretne oblike sodelovanja. Pogovorili so se o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe občini. Govorili so o vprašanjih ki so v zvezi z vodnim režimom na Soči ter o bližnji otvoritvi mednarodnega prehoda Štandrež - Vrtojba, kjer so se sedaj nekatera dela zakasnila, šušmelj je tudi dejal, da v Novi Gorici gledajo na skupne odnose med občinama tudi v zvezi z vprašanji slovenske narodnostne manjšine v Gorici. Govorili so tudi o kulturnih ter športnih stikih. Letos ob Andrejevem sejmu najbrž ne bo razstave slik učencev šol iz obeh krajev: to razstavo slik bodo zamenjali z natečajem spisov učencev o sodelovanju na meji. Mesina sekcija PSI o sporazumu na občini Odbor mestne sekcije PSI v Gorici je na svoji seji pozitivno ocenil v začetku oktobra doseženi sporazum za goriško občinsko upravo in prav tako za pokrajinsko upravo. V zvezi s. tem bodo iipeli goriški socialisti v nedeljo, 9. novembra, skupščino, na katero pride tudi podpredsednik poslanske zbornice posl. Loris Fortuna. V zvezi s polemikami, do katerih je prišlo v zadnjem času v pokrajinskem odboru PSI in z odstopom tajnika Trombette, je odbor mestne sekcije PSI v Gorici izrazil solidarnost s Trombetto, obsodil stališča tistih, ki hočejo, da pride v stranki do notranje pre- osnov£, '>^l<:'ffd0,bi to negativno, ----—' ^— iprejšn.ji sklic izrednega gresa socialistične stranke na Goriškem. Istočasno odbor mestne sekcije odobrava sklepe nedavnega centralnega komiteja PSI, na katerem je tajnik Craxi izločil pristaše levičarske struje iz direkcije. • V tržiški kinodvorani Excelsior se nadaljuje ciklus filmskih večerov v priredbi večnamenskega kulturnega središča iz Ronk. Danes s pričetkom ob 16.30 bodo predvajali filma Via dei pompieri 25 (Gasilska ulica 25) Istvana Szaba. Film je prejel visoko priznanje na festivalu v Locamu leta 1974. NA RAZSTAVISCNEM PROSTORU Zaključen «Ambiente 4» priprave na kmečki sejem Sejem kmetijskih strojev bo od 29. novembra do 8. decembra V ponedeljek zvečer so zaprli sejem stanovanjske opreme «Ambien-te 4», pripravljajo se že na četrti sejem kmetijskih strojev, ki je letos dobil nov naslov «Agricola 80». Na sejmu stanovanjske opreme je bilo v devetih dneh čez 25 tisoč o-biskovalcev, tako pravijo organizatorji, med temi kar 17 tisoč jih je plačalo vstopnino. Morda pa so organizatorji pozabili pripraviti nekaj obrobnih prireditev, ki bi lahko privabile obiskovalce, katerih bi bilo lahko še več. Veliko je bilo na razstavi pohištva, najbrž premalo drobnih stvari, ki jih potrebujemo v stanovanju in ki v tem trenutku bolj zanimajo goriško prebivalstvo. Sejem kmetijske mehanizacije pa bo namenjen predvsem obiskovalcem iz Jugoslavije, saj je znano da je Gorica postala pravo središče kmetijskih strojev za kupce iz Jugoslavije in gre izvoz teh strojev letno v najbrž dvajset milijard lir (pred tremi leti je bilo uradno povedano na sejmu SMAG, da je ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiHMiiiiiMoiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiKiimiiiiiHUHimiiiiiimHniiiiiiiiiHiiiiioimiiiiiiitiiiiitimiiiiiiu PREUREJEVANJE SE BLIŽA ZAKLJUČNI FAZI Nekdanje občinsko zavetišče (ECA) v Gorici postaja večnamensko socialno središče V njem bodo začasno namestili tiste občane, ki so se zaradi najrazličnejših razlogov znašli na robu družbe - Naložba v znesku 1,7 milijarde Ur DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija 244, tel. 83-538. bilo izvoženih za takratno vrednost 10 milijard lir). Sejem bo cd 29. novembra do 8. decembra, torej v vseh dneh praznikov v Jugoslaviji in Andrejevega sejma. Le ena stvar nas moti. Lani so bili plakati in transparenti za ta sejem tudi v slovenskem jeziku saj so ♦ili obiskovalci sejma predvsem iz Jugoslavije, letos takih slovenskih plakatov in transparentov nismo videli. Zakaj? Razna obvestila Na sedežu planinskega _ društva sprejemajo prijave za smučarski tečaj, ki bo v novembru in decembru na Nevejskem sedlu. Vpisovanje se nepreklicno zaključi v soboto, 15. novembra. Slovensko planinsko društvo sporoča. da bo tradicionalni praznik kostanja pri Štekarjevih na Valeri-šču v nedeljo, 9. novembra, s pričetkom ob 11. uri. Za tiste, ki se bodo v Števerjan napotili peš, naj zapišemo, da bo zbirališče pri pevm-skem mostu ob 9. uri. Predavanja mrnum Notranjost dograjajočega večnamenskega socialnega središča v Ulici Baiamonti Nekdanja zgradba občinske podporne ustanove (ECA) dobiva iz dneva v dan lepšo notranjo in zunanjo podobo. Zaključujejo se namreč dela za popolno preureditev tega nekdanjega zavetišča, kjer so leta in leta našli najosnovnejšo oskrbo priletni občani brez stalnih prejemkov, odnosno občinski reveži, kot so jih nekoč imenovali. Po volji občinske uprave, zlasti pa na pritisk nekdanjega odbornika za zdravstvo dr. Tomasicha se ta objekt spreminja v pomembno socialno središče, ki bo v povezavi z drugimi sorodnimi ustanovami v Gorici pomagal reševati vprašanja ljudi, ki zaradi katerihkoli razlogov so se znašli v življenjski stiski. Tako bodo v tem objektu našli začasno sistemacijo RAZPRAVA 0 PROGRAMSKI IZJAVI Prekinitev gradbenih del na sabotinski cesti Enostranska odločitev o prekinitvi del lahko spodbudi protiosimske sile, je dejal Poletto (KPI) Na seji pokrajinskega sveta v ponedeljek zvečer v Gorici je v razpravi o programski izjavi predsednika Silvia Cumpete najprej spregovoril predstavnik komunistične svetovalske skupine Silvino Poletto. Poletto je v svojem obširnem govoru nanizal najrazličnejša vprašanja, predvsem pa je ocenil prekinitev del na sabotinski cesti, ki se gradi na osnovi osimskega sporazuma ter bo povezovala Goriška brda z Novo Gorico. Po besedah svetovalca Poletta “je enostranska prekinitev del zaradi varnostnih razlogov lahko vzrok za okrepitev protiosimskih sil ter skupno s pro-tiosimskimi silami, ki so se pojavile v zvezi z vprašanji okoli jezu, na Soči, pokvarijo -dobro politično vzdušje ob meji. Poletto je govoril tudi o težavah avtoprevoznikov in poudaril, da jih je1 potrebno odpravljati v soglasju s z Jugoslavijo. V svojem poročilu je govoril tudi o delovanju pokrajinske osimske komisije, kateri predseduje. Poletto ni svojega govora s stališča opozicije oslonil zgolj samo, na Cumpetovo programsko izjavo, ampak je ocenil tudi poprejšnje delovanje pokrajinskega sveta in svetovalske skupine KPI. Pripombe je izrekel na račun zamude poprejšnje uprave, da ni odprla v Krmi-nu središča za mentalno higieno, čeprav je občina dala na voljo u-strezne prostore. Navedel je nekaj primerov, zakaj se je stranka umaknila iz poprejšnje solidarnostne večine. Ko je govoril o gospodar skih vprašanj je omenil pobudo stranke za reševanje krize v ladje- delništvu, predlaga! razpravo v pokrajinskem svetu o peticiji na deželo za izbiro drugačnega modela razvoja lar v zvezi z vinogradništvom dejal, da se je prodaja grozdja letos pocenila, kar utegne pred stavljati slab znak za vinogradništvo. Od tod njegov predlog za krepitev zadružništva na tem sektorr ju. Poleto je med drugim ugotovil protislovnost v predsednikovem izvajanju. ko najprej govori o večini, ki.je dovolj močna, da sama vlada, in o hkratni potrebi sodelovanja z opozicijo. V razpravi o programski izjavi sta spregovorila tudi dva poprejšnja ■ demokristjanska predsednika. Agati in Pagura. Agati je branil svojo upravo, v zvezi s sedanjo pa je dejal, da se z njo odpira novo obdobje, nekaj podobnega kot se novo obdobje od pira z rimsko vlado. Polemično je govoril o komunistih ter jim očital, da so se izgubljali v podrobnostih. Pagura je priznal poglobljeno obravnavanje vprašanj v predsednikovi izjavi, pozdravil je nastanek nove večine ter zahteval izglasova nje globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost Pred zaključkom seje je spregovoril še Cosma (MSI), ki pričakuje, da ga bodo izvolili vsaj v dve komisiji, podobno kot so to storili s svetovalci MSI v Trstu. Na prihodnji seji. ki bo v torek zvečer, bodo nadaljevali in sklenili razpravo o programski izjavi. Kot je v ponedeljek povedal Cumpeta, bodo šele potem prišle na vrsto interpelacije. posamezniki ali celo družine, ki jih bodo s sodnim izgonom poslali na cesto. Ko bo ta objekt dograjen (vsaj do funkcionalne stopnje naj bi ga uredili v tej zimi), ne bo občanom, ki jih je prizadel sodni izgon, potrebno postavljati šotora na Travniku, da bi opozorili na brezbrižnost družbe. V tem objektu bodo začasno nastanili tudi ljudi, ki so pravkar prišli iz zapora in so brez vsakršne možnosti za preživljanje. Koliko takšnih in podobnih primerov nahajamo v na ši družbi, ljudi, ki so zaradi najrazličnejših razlogov potisnjeni na rob družbe in jim mora ta družba, če hoče biti humana, ponuditi roko. Prav gotovo se bodo občinskim možem pri opredeljevanju namembnosti tega objekta ponudile še druge možne rešitve, ne nazadnje tudi skrb za z mamili zasvojene mlade ljudi, za dijake brez staršev. Večnamenski socialni center bi tako postal prehodni kraj, v katerem bi za navedene primere ljudi zagotovili začasno rešitev, potem pa bi priletne poslali v dom počitka v Ločnik, dijake v dijaške domove, stanovalcem brez stanovanj bi pomagali zagotoviti streho nad glavo itd. Občinski možje bodo morr'i tudi opredeliti mesto polivalentnega središča v odnosu do doma onemoglih v Ločniku ter drugih javnih usta nov. kot so denimo otroški vrtci, zakaj med vsemi temi ustanovami bodo morali poiskati način, kako poenostaviti ureditev prehrane, ki naj bi bila centralizirana in pripravljena na cenejši način. Njihova razmišljanja namreč vodijo v to smer. Da bi zgradba v Ul. Baiamonti ustrezala mnogostranskim namenom so v času gradnje prilagajali načrt, po katerem bo objekt sposoben samostojno delovati. V njem bo kuhinja za potrebe restavracije, ki ne bo služila samo za tiste, ki bodo v tej zgradbi našli začasno zavetišče, ampak tudi za zunanje goste, ki bodo v njej dobili poceni obrok hrane. V restavraciji bo zato na voljo l2U prostorov. Ker bo mogoče hrano deliti v dveh izme- nah, se bo kapaciteta restavracije podvojila. V tej hiši — hotelu bodo imeli 18 enoposteljnih, 16 dvoposteljnih sob in štiri •ministanovanja z opremljeno kuhinjo. Za najnujnejše potrebe koristnikov tega centra bodo uredili nekaj socialnih storitev, takp da bo zagotovljen prostor za zdravnika, frizerja! morda bodo namestili tudi kakšno zadrugo za handikapirane. urade za organizacije, ki se ukvarjajo z uživalci mamil; Namestili bodo tudi pralnico in likalnico. Po sedanjih izračunih bo veljala preureditev stare občinske zgradbe 1.7 milijarde lir. od tega bodo nekaj nad 600 milijonov potrošili za opremo. V Kobaridu bo v petek, 7. novembra, ob 19.30 planinsko-literarni večer ob 70-letnici dr. Franceta Avčina ter ob izidu četrtega ponatisa knjige »Kjer tišina šepeta*. Na prireditvi bosta sodelovala tudi pesnik Ivan Minatti ir igralec Boris Kralj. Planinski večer bodo popestrili s predvajanjem barvnih diapozitivov o naših gorah ter o lepotah zgornje Soške doline. Prireditev bo v Kulturnem domu, prireja pa jo Odbor za kulturo pri Krajevni skupnosti Kobarid. Razstave V četrtek, 6. novembra, ob 18.30 bodo v razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici odprli razstavo slik Olivie Bregant. Odprta bo do 16. novembra. V galeriji II Torchio v Gorici pa bo od sobote, 8. novembra, do 21. novembra, razstavljal svoje skulpture Elio Martinis. Slovesno odprtje razstave bo v soboto ob 18.30. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri, Brian Clark: Čigavo je moje življenje. Predstava za red premierski v dvo-" rani v' Solkanu. Kino (j uriva VERDI Danes italijanska gledališka predstava. CORSO 17.00-22.00 »Chi vive in quella casa?» J. James in P. Stephenson. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Pomo eso-tic love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Via dei pompieri 25». PRINCIPE 17.30-22.00 «11 gioco della mela*. ISlura (iurira : I« okiti ir a SbčA 18.00-20.00 «Lasje». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Mož iz Avstralije*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Kletka norosti*. I-talijansko - francoski film. GLASBENA MATICA QH S SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Koncertni abonma 1980/81 27. november 1980 KOMORNA SKUPINA IZ GORICE Palača Attems A. Merni — sopran G. Marcossi — flavta L. Urdan — klarinet E. Plezzani — klavir 17. december 1980 CONSORT1UM MUSICUM Deželni avditorij Baročne kantate in klasični moteti Dir. Mirko Cuderman 20. januar 1981 KOMORNI ORKESTER IZ MARIBORA Deželni avditorij Dir. Simon Robinson Solisti: Jaroslav Bilik — violina; Srečko Kovačič — klarinet; Stanko Arnold — trobenta 20. februar 1981 GONTER LUDAVIG — klavirski recital Palača Attems 2. april 1981 ENSEMBLE SLAVKO OSTERC Deželni avditorij 22. april 1981 ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ — violinski recital Deželni avditorij Cene abonmajev: f■ ■ ■ Redni 10.000 lir - Mladinski 6.000 lir Vpisovanje abonmajev na sedežu Glasbene matice — Ul. Croce 3, telefon 84 508 PROSLAVA 25-LETNICE SKGZ NA GORIŠKEM BO JUTRI, 6. NOVEMBRA 1980, OB 18. URI V PREDAVALNICI STAVBE NEKDANJEGA »ŠOLSKEGA DOMA* V ULICI CROCE 3 V GORICI. SPORED: uradna otvoritev prenovljene stavbe nekdanjega »šolskega doma*; priložnostni govor predsednika TO SKGZ dr. Mirka Primožiča; nastop Sovodenjskega noneta in gojencev Glasbene matice. VABLJENI! VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ford escort ghia 1.600 Limuzina ameriškega koncerna sodi med najboljše v nižjem srednjem razredu Dabra lega na cesti in visoka stopnja dodelanosti ■ Cena 8.050.000 lir Dirkalni alfa romeo 179 C Kova ford Escort je nedvomno ena letošnjih najpomembnejših novosti na avtomobilskem področju tako zaradi sredstev, ki jih je a-meriška hiša vložila v proizvodnjo tega avtomobila (pravijo, da je v tem pogledu najdražji avto na svetu), kot zaradi dejstva, da gre za prvi dejanski «world car s, »svetovni avto*, ki ga bo ameri- Prevelika hitrost je vedno nevarna RIM — Statistika ISTAT pravi, da je prevelika hitrost v letu 1978 botrovala 35.063 nesrečam. v katerih je 2.167 o-seb zgubilo življenje, 34.008 pa je bilo ranjenih. Statistični urad tudi trdi, da to predstavlja 14,77 odst. vseh nesreč, ki jih jgre pripisati človeškemu faktorju. Polemilce, ki so se vnele konec leta 1977 glede zakona o omejitvi hitrosti na italijanskih cestah, se še niso polegle, saj mnogi pravijo, da omejitev hitrosti le ovira promet, čeprav so omenjeni zakon sprejeli na podlagi ugotovitev v vseh evropskih državah o njegovi koristnosti. Kaže pa, da o nekaterih točkah ne more biti nobenega dvoma: tako na primer ugotavljajo, da je omejitev na 50 km na uro v mestih odločno prenizka in da bi jo kazalo povečati na 60 km na uro. Tako so tudi omejitve na 10 ali celo m 5 km na uro v bližini delovišč včasih prav smešne in prav gotovo ne prispevajo k spoštovanju tistih členov cestnega zakonika, ki govorijo o omejitvi hitrosti. Z druge strani pa sta tudi oba člena cestnega zakonika 102 in 103. ki govorijo o hitrosti pomanjkljiva, saj prvi pravi, da je treba zmanjšati hitrost, » bližini ovinkov, križišč, šol itd. ter v primeru megle; prahu in podobnega, namesto da bi dali bolj splošno definicijo primerov, v katerih kaže o-mejiti hitrost. Zakon na primer govori o megli, ne govori pa o snegu, ledu in dežju, govori g prahu, ne omen 'a pa dima, medtem ko je dim v zadnjih letih večkrat povzročil hitri e nesreče. Treba je tudi reči. da je tudi prenizka hitrost lahko vzrok nevarnosti, saj utegne povzročiti pri nekaterih prav nasprotno reakcijo, tako da začnejo prehitevati prepočasne abtomo-bile, le da bi se izognili počasni vožnji v kolonah. Vendar pa ni mogoče prezreti posledice prehitre vožnje v primeru trčenja, saj gre za matematični podatek: kinetična e-nergija telesa, ki se giba je sorazmerna s kvadratom hitrosti. V Kr ati cin so ugotovili razmerje med mrtvimi in hudo-ranjenimi pri 1.000 voznikih vpletenih v nesreče. Pri hitrosti 31-50 km/h je; bilo 72 mrtvih ali hudo ranjenih: pri 50-65 km/h 97; pri 65-80 km/h 123; pri 80-95 182; nad 95 pa je bilo kar 285 mrtvih in ranjenih. Ob zaključku bi kazalo morda omeniti še. da v Italiji vozila do 599 kub. cm moraio spoštovati omejitev hitrosti 80 km/h na normalnih cestah in 90 km/h na avtocestah; od 600 do 900 kub. cm 90 in 110, od 901 do 1300 100 in 130 km/h nad 1300 kub. cm pa 110 in 140 km na uro. I!ii koncern prodajal na vseh avtomobilskih tržiščih (in torej tudi na domačem) z malenkostnimi ipremembami. Escort je trenutno najpomembnejši Fordov avtomobil, od uspeha katerega je v znatni meri odvisno, ali bo ameriški koncern bolj ali manj uspešno kljuboval krizi, ki postopno zajema vsa tržišča. Čeprav je ohranil ime stare limuzine nižjega srednjega razreda je escort povsem nov avto tako po obliki kot tudi po tehnični zasnovi. V dilemi med klasično limuzino in sodobnejšo kombili-muzino so Fordovi stilisti izbrali srednjo pot: escort je skoraj kom-bilimuzina, s kratkim prisekanim zadkom, ki močno spominja na mali volvo 343. Ta rešitev po eni strani dopušča petero vrat in možnost znatnega natovarjanja vozila in precej velik prtljažnik, po drugi pa se avto stilistično približuje okusu tistih, ki so še vedno navezani na klasično limuzino. Rešitev, ki so jo izdelali Ferdovi stilisti, 'je vsekakor zanimiva: avto je uravnovešen, prikupne oblike in na prvi pogled zgleda celo večji in prostornejši kot je v resnici. Od enajstih razpoložljivih različic smo vozili model ghia s 1.600 kubičnim motorjem, ki s svojo skrbno dodelanostjo in motorjem že sodi v srednji razred. Escort je kot celota povsem nov avto. nekateri sestavni deli pa so že bili v proizvodnji kot na primer motor, ki .ga v 1.300 in 1.600 kubični različici že vgrajujejo v taunuse, v 1.100 različici pa v male fieste. Gre za motor, ki so mu Fordovi inženirji posvetili veliko pozornosti in nege, zlasti kar zadeva porabo, prožnost in storilnost motorja. Novi sistem so imenovali CVH in, pri normalnih hitrostih, je poraba res zmerna. Testna vožnja je bila prekratka, da bi bralcu lahko .posredovali kaj več kot bežne vtise o vozilu. V različici ghia je notranjost nedvomno bogata in stopnja dodelanosti visoka: med serijsko opremo sodijo na primer merilec vrtljajev, elektronska ura, serija lučk, ki sproti obvešča o pravil1 nem delovanju motorja, zunanje vzvratno ogledalo z notranjo nastavitvijo, predal za dokumente s ključem, poseben predalček za drobiž, sedeže z nastavljivim naslonjačem, premični zadnji sedež in vrsto drugih pripomočkov. Na tleh je mccmette, sedeži so prevlečeni z lepim in na videz tudi trpežnim - blagor«. Voznik m-prednji potnik imata veliko f prostora za noge; sedeža sta udobna in pravilno . malika; > aadhjat, pdt-. nika pa imata bolj malo prostora za noge, če sta prednja sedeža pomaknjena povsem naprej. Prtljažnik je dovolj velik za potrebe štiričlanske družine, zadnja klop pa je vsekakor premična in escort se v nekaj trenutkih prelevi v kombi. Pogori na prednjih kolesih, posamične obese za vsa štiri kolesa, pasaste pnevmatike in dobra lega na oesti so jamstvo, da se novi escort drži ceste kot klop. Tudi pri najostrejšem vijuganju avto ne preseneti vozni- ka z nevarnimi reakcijami, treba mu je dodati nekoliko volana, ker kot vsa vozila s pogonom na prednjih kolesih teži k podkrmar-jenju. 16C0-kubični motor je prožen, hitro doseže tudi najvišje vrtljaje; moč ni izredna (76 KM), navzlic temu pa je avto kar poskočen in hiter. Menjalnik je skoraj športni, ročica za pretikanje je pri roki, škoda le, da pri Fordu niso predvideli 5. prestave. Zavore, spredaj koluti, zadaj pa bobni, so dobre, pravilno ustavljajo avto in le pri najostrejšem zaviranju z blokiranimi kolesi je opaziti nekoliko težnje k vijuganju. Vzmetenje je na asfaltirani in gladki cesti dobro, za makadam in bolj razrita cestišča pa nekoliko pretrdo in avto nekoliko poskakuje. Escort je nedvomno soliden avto, med najboljšimi v svojem razredu in tudi sorazmerno poceni: različica ghia 1,6 stane osem milijonov in 50 tisoč lir. Neobičajno darilo V japonski ladjedelnici Mitsu-biši bodo 14. novembra splavili najbolj luksusno jahto v zgodovini pomorske «rekreacije>. Jahta je dolga 60 metrov, ima 22 kabin za 34 gostov in 20-člansko posadko. Poleg najsodobnejših navigacijskih pripomočkov ima tudi anteno za telefonske in teleks povezave s sateliti. Cena je samo 12 milijard lir, kar pa je najbolj zanimivo, jahta je dar grškega brodarja Evengelosa No-mikosa svoji hčeri Effii. Autodelta (dirkalni odsek tovarne Alfa Romeo) je v teh dneh predstavila Športnim novinarjem svoj dirkalni avto formule 1 179 C, s katerim bo nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu. Od lanskoletnega se razlikuje v šasiji in obesah mmT mm ■ ■■ 'i T\ TUDI V ZIMSKIH MESECIH JE PLOVBA MOŽNA PAZITI MORAMO LE NA BURJO IN NA MEGLO r i A'VV 'VO** f;>r*l A 1 %. V > . V vi1* *Sl iUb * Še pred novembrom je večina nedeljskih pomorščak >v skrbno pripravila svoja plovila za zimo, saj se le redkim sanja, da bi se podali na morje. Po tihem pa je vsem žal, da leži tak kapital neizrabljen v domačem pristanu. Zimska plovba pa navsezadnje rei tako nemogoče, kot si misli večina. Povsem razumljivo bi bilo nesmiselno, da bi se v zimskih mesecih pedali na morje z malo jadrnico, običajnim gliserjem ali z napihljivim čolnom. Kdor pa je lastnik večje jadrnice ali motornega izrivnega čolna ter je dovolj izkušen v morskih vešči7 nah, se ne bo plašil niti zime. Navsezadnje ni niti poleti morska površina gladka kot zrcalo, upamo si celo trditi, da so poletne nevihte na morju silnejše in nevarnejše od zimskih. Res je, da jč - noletna plovba za večino Užitek, zimska pa se spremeni v podvig, a še vedno je razlika manjša kot med poletnim in zim- skim vzponom na neko goro. Seveda ima zimski vzpon svoj čar, ki ga plovba v sivih zimskih dneh nima. Sedaj pa preidimo kar na objektivne težave, ki jih srečujemo med zimsko plovbo. Kot prvo moramo seveda omeniti vremenske razmere. Te pozimi nas ne bodo presenetile, saj > so nenadne nevihte prava redkost. Radijska vremenska napoved je zanesljivejša. Ko bomo torej slišali, da napovedujejo burjo, si bomo raje poiskali drugo obliko rekreacije. Pri nas je torej burja glavna objektivna ovira za zimsko plovbo. Z večjim izrivnim motornim čolnom, takim kot ga imajo ribiči, bomo brez problemov klu-bovali vetru in razburkanemu morju, z jadrnico pa bo vsa zadeva težja. Jadra borno morali skrajšati na minimum, po vsej verjetnosti bo celo površina nevihtnega jadra prevelika, da se bomo morali prepustiti moči svojega pomožnega motorja. Če je ta dovolj močan, ne bo večjih skrbi, le čimprej se moramo približati obali, saj bo dlje proti odprtemu morju vzvalovanost še večja. Tudi v največji burji' je plovba tik obale mogoča, saj je vzvalovanost malenkostna, le burja prši nakodrane valove. -Višino in dolžino vala pogojuje • namreč v dobršni meri tudi dolžina vodne poti. Od Trsta do Devina ne bomo imeli torej \ ečjih problemov, če imamo dovolj močan motor. Čisto drugače pa bo od izliva Soče proti jugu. 'Tu je burja še vedno močna, a kar je najhuje, vzvalovanost je že taka, da neusmiljeno nosi tudi .večje jahte proti obali. Po burji je glavna zirhska nevšečnost megla, ki je še najbolj zahrbtna. V lepih mirnih zimskih dneh, ko plovba ne predstavlja nobene težave, se kar naenkrat znajdeš pred pravim zidom. Kdor m tega še poskusil, ne ve kaj je tesnoba. Na cesti povzroča megla precej nevšečnosti, a veznik si vseeno pomaga s črtami na cestišču in s kratkimi lučmi. Na morju pa si slep. Zgubiš smisel za orientacijo, da: se le s pomočjo kompasa rešiš iz zagate. Povsem razumljivo bomo v me-' gli pluli počasi, a nikoli se ne smemo ustaviti. Če se bomo premikali, se bomo v vsakem primeru lažje izognili trčenjem. Bati se moramo predvsem ladij, saj je verjetnost, da bomo na morju srečali sebi enakega tepca minimalna. Če bomo imeli dovolj mo-čcji radarski reflektor in bomo pluli v konstantni smeri, nas bo rrdarist brez problemov opazi) na radarskem zaslonu, da nas ne bo ladja pregazila. N' odveč, če imamo s seboj rog za meglo, navsezadnje je obvezen, da bomo z njim opozarjal; na našo prisojnost. Občasno bomo za kako sekundo ujasnili motor, da bomo ugotovili, čč je kako plovilo v bližipi. Seveda bi bila najboljša rešitev, da bi imeli tudi sami radar, mislimo pa, da je še najbolj ceneno in rentabilno, da pustimo plovilo v pristanu ITALIJANSKA TV Prvi kanal 8.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 o ameriških volitvah 12.30 Poklici umetniške obiti 13.00 Arte citta 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: ruščina 14.40 Vesolje 1999 15.05 Koncert vojaške godbe 16.10 Los Angeles: Norih Hospital Jesenski popoldan — TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 . . . Kontakt! Risanke, TV nadaljevanka, zanimivosti 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Zafir in jeklo: Oktobrski cvet — 3. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 i DNEVNIK 20.40 Posebni policijski oddelek K. 1. 21.40 Amerika 80 — Izidi ameriških volitev DNEVNIK — Danes v parlamentu —t-' Vremenska slika Drugi kanal 7.00 DNEVNIK 2 - Posebna oddaja o ameriških volitvah 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Imena, kraji in zgodovina 14.00 Ubežnik — TV film 14.50 Strah v morskih globinah TV film iz serije Atlas Ufo Robot 15.15 Človeški prijatelji 15.45 Sezonski menu 16.15 Krt — risanke 16.30 Harold Lloyd sho\v 17.00 DNEVNIK 2 - Flash Program za mladino: 17.05 Pika nogavička — TV film 17.30 Papotin in prijatelji 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Programi pristopanja 19.05 Kakšna je ta zgodba? Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Un reietto delle isole po romanu J. Ccnrada — 2. del 21.35 Italija po vojni — 2. del 22.20 Povesti izven sezone DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 - 20,35 Gianni in Pinotto 19.35 Grki v Aspromonteju 20.05 Fotografija in šola Napoved večernega pro-graina 20.40 Tekma za štiri .— film Režija Ernst Lubitsch, igra- jo: Kracate Mareh, iGapy ‘’>iVi 8-40 Včeraj v parlamentu: Cooper, Mtriam Hopkins Glasbeni odmor; 9.00 Radio 22.10 DNEVNE..^ 6,r a?Ach’,»)rHklJ)0 Dnevni varietč z JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 - 10.00 TV v šoli 17 PrtnvH 1 o 17J0 Z besedo in sliko: F. Forstnerič: Jabolko 17.45 Rubens — kulturno c|>k. serija , , 18.10 Primorska poje 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.24 Ty nocoj 19.26 Zrno do zrna« 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: Diskretni šarm buržoazije, francoski film 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 V znamenju Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Rock scena: Chick Corea 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke — Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Kako, kdaj, zakaj — film Igrajo: Philippe Leroy, Horst Bu-cholz, Daniele Gaubert 22.10 Dnevnik danes 22.20 Nogomet: Srečanje za evropski pokal Zagreb 17.13 DNEVNIK 17.35 TV koledar 17.45 Lutkovna predstava 18.15 Dokumentarni film 19.30 DNEVNIK 20.00 športna sreda 22.30 Dokumentarni film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji,almanah: Cvetje hvaležno odklanjamo; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Pod Mata jur jan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak: «Daktcr Živago* — 5. dal; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar: Woody Herman; 17.10 Mi in glasba — Mladi izvajalci — Pevska revija «Cecih-janka 1979»; 18.00 Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Operni protagonisti; 9.15 Skupina «11 segno dello M-diaco»: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Mozaik; D-88 Kirn; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 Jugoslovanski motivi; 15.00 Turistični napotki; 15.15 Falk glasba; 15.45 Mini juke box; 16.00 Kino danes; 16.15 Plošče; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz; 17.00 Lestvica LP; 17.32 Plošče; 18.15 Homer in The Bamstormers; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Glasbeni variete; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski proiaram) 6.30, 7.25,. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklama; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Otvoritev: pregled dogodkov, najava sporeda: 13.05 Zapojmo pesem — spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.60 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni r«/> tes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikro-mon: telefonski klic — 25-888: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.0Q, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glas- iglasbo, aktualnostmi in predstavami: 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Oddaja s publiko; 14.03 Nogomet: Magdeburgo - Torino: 14.7)0 Glasbeni odmor; 15.03 Rally; 15 30 Popcldenski. radijski spored; 16.30 Zvočna poezija, čarovniški vajenec, Glasbena kombinacija; 18,30 «1 Medici*, radijska priredba;, 19.30 Rpdio 1,— jazz; 20.00 Stari model; radijska drama; 21.03 Nagradna'oddaja o lah: ki glasbi, LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00; 10.00, 11.00, 12.C0, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti: 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za . . 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, u-gotavljamo; 14.25 Glasbe po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Dve zborovski; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna des|ia — Pianistka Breda Blažič; 19.00 Radijski dnevnik: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci; 20.00 Koncert za besedo — Samota: 20.25 Prokofjev s slovenskimi solisti: 21.05 Odlomki iz opere Ivan Susanin; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini, Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje e. 1918-1919 Avstrijska vlada na Dunaju in pokrajinski vladi v Gradcu in Celovcu so opazovali to mlačno in neodločno stališče l jubljanske vlade. Močneje so pričeli moledovati pri zaveznikih, na drugi strani pa so hkratj začeli izvajati pritisk in teror. Avstrijci so podžigali protestne demonstracije, uprizarjali so stavke, napadali slovenske objekte in tudi posameznike. Opora jim je bila čez tisoč mož nemške »varnostne straže«* (Schutzwehr) in tudi neke preostale manjše enote bivšega avstrijskega 47. p. in 26. p. polka z vojaki nemške narodnosti v Mariboru. V takem položaju je bilo treba brez odlašanja ukreniti nekaj odločnega. Predvsem naj bi kraje s slovenskim prebivalstvom takoj vojaško zasedli, ne glede na dotedanje administrativne meje ter povsod uvedli red in slovensko oblast. Mirovna konferenca v Parizu naj bi bila postavljena pred izvršno dejstvo. Toda kdo, kdaj in kako? Na to vprašanje ni bilo konkretnega odgovora. MAISTROV NASTOP V tem kritičnem času in razmerah je v Mariboru nastopil slovenski major Rudolf Maister, dotedanji poveljnik mariborskega vojnega okrožja. Kot predstavnik vojske je bil član mestnega odbora, ki je 30. oktobra 1918. objavil sklep, ki «na podlagi pravice« samoodločbe proglaša mesto Maribor, skupno s pripadajočo okolico, za sestavni del novo ustanovljene nemško-avstrijske države. Na sestanku štajerskega garnizijskega poveljstva je 1. novembra nemški polkovnik v svoji obrazložitvi razmer predlagal neke ukrepe, ki so kazali na to. da pripada Maribor Avstriji. Major Maister pa je energično izjavil: «Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest-in v- imenu svoje vlade prevzamem vojaško poveljstvo nad mestom in vsem spodnjim Štajerskim« in še: «Kdor bi se na področju moje oblasti upiral, pride pod mojo vojno sodišče«. Narodni svet za Štajersko je Maistra povišal v generala, kar je Narodna vlada v Ljubljani potrdila šele sredi decembra 1918. Zaradi tega imenovanja je Maister dobil avtoriteto tudi pri slovenskem ljudstvu in tudi pri dotedanjih nemških vojnih in civilnih oblasteh. S pomočjo slovenskih patriotov in z oporo tedaj, sicer še skromne slovenske vojaške posadke, sestavljene predvsem iz prostovoljcev, povratnikov z raznih front,' se je Maister polastil vojaške in politične oblasti v Mariboru. Nato jo je postopno širil proti dravskemu in pomurskemu področju. V Mariboru je bilo še pkrog 1500 nemških vojakov in 200 oficirjev že omenjenega «Schutzwehra» (nemške varnostne straže). Te so na zapoved generala Maistra 23. novembra razorožili in odpustili. Tudi enote nemške narodnosti bivšega avstrijskega 47. in 26. pešpolka so 30. novembra morale zapustiti Maribor in odkorakati v avstrijsko Lipnico (Leibnitz). PRIMORSKI PROSTOVOLJCI SE PRIJAVLJAJO V ENOTE ZA OBRAMBO SEVERNE MEJE Primorska je bila že leta 1915 z Londonskim paktofn med Italijo in tedanjimi zavezniki Obljubljena Italiji kot nagrada za njen vstop v vojno proti Avstro-Ogrski. Na podlagi te pogodbe so italijanske čete že prve dni novembra 1918. začele zasedati slovenske kraje do razvodnice med Jadranom in Črnim morjem, to je črta; Rateče - Jalovec - Vršič - Triglav - Bogatin - Črna prst - Porezen -Žiri - Logatec - Cerknica - Snežnik - Sušak. Hkrati z italijansko zasedbo so se z raznih bojišč vračali domov, med drugimi, tudi primorski povratniki. Do prihoda v Slovenijo niso nič vedeli o kaki slovenski vladi in italijanski zasedbi svojih krajev, na podlagi demarkacijske črte, katere prekoračitev je pomenila nadaljevanje poti v italijansko ujetništvo, četudi se je vojna že končala. S tem se njihov vojaški in narodni ponos nikakor ni strinjal. V prepričanju, da prej ali slej pride do novega vojno-poli-tičnega prevrata, so mnogi začasno odložili povratek domov. Ko so spoznali, da ogrožajo severno mpjo Slovenije severni sosedje, jim je narodna zavest in nesebična bratska pomoč narekovala odziv na klic vlade in generala Maistra, da vstopijo v prostovoljne enote. Javljali so se pri lokalnih vojnih oblasteh, ki so jih napotile v centre za sestavljanje in odpravo enot na severno mejo. Tu so se spet srečali z mnogimi nekdanjimi tovariši, soborci na raznih frontah, kar je prispevalo k večjemu tovariškemu vzdušju in medsebojni strnjenosti. Zato je tudi njihpv razpored po enotah temeljil na željah, da se združijo po tovariških skupinah in seveda vojaških rodovih. Zato so bili primorski prostovoljci razmeščeni, razen v Tržaškei i bataljonu, tudi .po vseh drugih enotah v večjem ali man šem številu, predvsem pa v planinskem polku. Točne st£ tistike seveda ni, ker ni arhivskega gradiva, ki je bil uničeno leta 1941 v Ljubljani, da ne bi prišlo v naci-fs šistične roke.’ Več kot 90 odstotkov na Primorskem živ< čih veteranov ni več pri življenju in tudi pri še živečih j spomin obledel. Vendar ne pretiravamo, če trdimo, tuc na podlagi pripovedovanja posameznikov, da je izven Ti žaškega bataljona bilo še okrog 200 do 250 primorskih prc stovoljcev v raznih enotah na severni meji od Prekmurj čez štajersko in Koroško, Podravja vse do Ziljice. Po izjavah posameznih primorskih borcev za severa mejo si je mogoče napraviti sliko, kako so se ti borci pr; javljali in bili poslani v razne enote na severno mejo. Jožef Perdec (Sela na Krasu) pravi: «Ko smo prišl s fronte na mariborsko železniška postajo, nam tamkajšnj oficir pojasni potrebo po formiranju enote za osvobodite Maribora. Večina se je temu klicu Maistra odzvala ii bili srno priključeni .v enoto v neki kasarni blizu postaj (mariborski polk). V samem Mariboru smo se bojeval z zeleno gardo (nemški 47. polk, ki je imel zelene oznak na ovratniku) in nemškim šucverom (varnostna straža) Potem smo šli r\a Koroško. Povem naj, da so bili moji po veljniki kapetan Lavrič, Petelin (od nekod iz Istre), na rednik Reše iz Tržiča in Maraž iz Gorice. Od tovariše1 borcev se spominjam Berlota iz Kobarida. Franca Sušni ka iz Tržiča, Rudolfa Kenda iz Kobarida in Lojka i; Černič«. PRIMORSKI dnevnik nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT DANES V EVROPSKIH POKALIH 5. novembra 1980' Juventus pred najtežjo nalogo Tiudi za C. zvezdo ne bo lahko ■"l«r in Radničfci KOŠARKA - ■' • "ja** V VČERAJŠNJI TRENING TEKMI Tržačani boljši od Ljubljančanov David Lavvrence še vedno neznanka praktično že v nadaljnjem kolu fr® Torino ima lt lepo prednost habilitacija vhodnih Nemcev? ^ zanimivih tekem POKAL PRVAKOV (Osmina finala) Liverpool (Anglija) - Aberden (škotska) (1:0) Dinamo Berlin (NDR) - Banik O. (ČSSR) (0:0) Inler (Italija) - Nantes (Francija) (2:1) Szombierski (Polj.) - CSKA Sofija (Bol.) (0:4) Ajax (Nizozemska) - Bayern (ZRN) (1:5) Crvena zvezda (Jugoslavija) - Basel (Švica) (0:1) Esbjerg (Danska) - Spartak Moskva (SZ) (0:3) POKAL POKALNIH PRVAKOV (Osmina finala) Fortuna (ZRN) - Waterschel (Belgija) (0:0) Valencia (Španija) - Carl Zeiss Jena (NDR) (1:3) Dinamo Tbilisi (SZ) - Waterford (Irska) (1:0) Timisoara (Romunija) - West Ham (Anglija) (0:4) Feyenoord (Niz.) - Hvidovre (Danska) (2:1) Benfica (Portugalska) - Malmo (Švedska) (0:1) Sla vi ja (Bolgarija) - Sparta Praga (ČSSR) (0:2) Newport (Wales) - Haugar (Norveška) (0:0) POKAL UEFA > (Šestnajstina finala) Lokeren (Bel.) - Dundee United (Škotska) (1:1) Magdeburg (NDR) - Torino (Italija) (1:3) Hamburger (ZRN) - PSV Emdhoven (Niz.) (1:1) Real Sociedad (Španija) - Zbrojovka (ČSSR) (1:1) Barcelona (Španija) - Koln (ZRN) (1:0) Dinamo Dresden (NDR) - Tvvente (Niz.) (1:1) Boavista (Portugalska) - Sochaux (Francija) (2:2) Juventus (Italija) - Widzew Lcdz (Poljska) (1:3) Grashoppers (Švica) Porto (Portugalska) (0:2) Standard (Belgije) - Kaiserslautern (ZRN) (2:1) Bohemias Praga (ČSSR) - Ipswich (Anglija) (0:3) AZ 67 (Nizozemska) - Levski Sofija (Bol.) (1:1) Radnički (Jugoslavija) - Berce (Bolgarija) (1:0) Eint.racht (ZRN) - Utrecht (Nizozemska) (1:2) Vorvvaerts (NDR) - Stuttgart (ZRN) (1:5) St. Etienne (Fr.) - Saint Mirren (škotska) (0:0) Iskra Olimpija igrala brez poškodovanega V. Jelovca V včerajšnji košarkarski trening tekmi v Trstu med domačim Hur-linghamom in jugoslovanskim prvoligašem, ljubljansko Iskro Olimpijo (igralo se je ob zaprtih vratih) je bil v središču pozornosti nastop novega Američana Lawrencea, ki se te dni mudi v Trstu in je na razpolago tržaškemu prvoligašu, da bi po možnosti zamenjal muhastega Marvina Barnesa. Slednjega je tržaško društvo odslovilo, saj je bil njegov odnos do treningov in do tekem samih skrajno neodgovoren. Kaj reči o Davidu Lawrenceu? Že po uvodnih minutah včerajšnje trening tekme si je leta med metom na koš lažje poškodoval gleženj. Vseeno pa je skupno dosegel 27 točk. Ima dokaj točen met iz srednje razdalje, tudi pri lovljenju bo L!Vropsklh nogometnih igriščih PovrS^ 20živo- Odigrali bodo v tj,;)3 srečanja osmine finala V rwvU j -vvuiijo uauimc III Ičllčt nji, prvakov in pokalu pokalna v ^ i8k,ov ter šestnajstine fina-V,«-« UEFA. kalih J-a *rila v beh evropskih po-venti» • ^stopnike (Inter, Ju-l. m Torino) .lmmaiauMo „„ HVa •>_......Jugoslavija pa nički)3 Crvena zvezda in Rad- srečanja bodo zanimiva kazala •’ ker bodo verjetno Po ing*. a’ Ce Je zahodnonemški nogo-gubiiV eyr°Pskih pokalih zares iz-tekm .nekdanjo premoč. V prvih ZRN a r s? namreč predstavniki kat„^o°kaj bledo igrali in marsi-lanipJ1^.. uboštvu (Koln, Kaisers-do Itd-) preti izločitev. Se bo- reh3bilSe?mŠke Že dan6S 6e? tV*f.b treh pokalih pa bo da-WK'1 nekaj zanimivih srečanj. j POKAL PRVAKOV gPst ?r je že v prvem srečanju v (2:i\ . Dyemagal moštvo Nantesa lifi^' 111 je tako praktično že kva-,Jan v četrtfinale. Današnje „ Pa bo predvsem prilož- belliiZa Sreii‘iiimMmi.imm„iti.iiui.iii. v prvem srečanju v Baslu. Naloga I PO POLDRUGEM MESECU NEZAVESTI Beograjčanov pa gotovo ne bo lahka, še posebno ker bo Stankovičeva vrsta igrala brez kapetana in naj boljšega nogometaša Vladimira Petroviča (operacija meniskusa). POKAL POKALNIH PRVAKOV V tem pokalu sta Italija' in Jugoslavija ostali brez svojih zastop nikov Rome, oz. Dinama. Najzanimivejše današnje srečanje pa bo bržkone v Valencii, kjer bo Kempesova enajsterica gostila vzhodnonemško moštvo Carl Zeiss iz Jene, ki je v prvem srečanju zanesljivo premagalo Špance s 3:1. POKAL UEFA POKALI PO TV Ljubljana Radnički - Beroe TV Koper “H®: Radnički - Beroe ‘Italijanska TV >dac!0 ar>es ne bo prenašala športnih, uttgodkov. i Rrn as .,n, Radnički iz Niša, ki je že v prvi tekmi premagal bolgarsko moštvo Beroe z 1:0, danes ne bi smel imeti velikih težav, da zopet premaga skromno bolgarsko moštvo in se u-vrsti v osmino finala. Pred izredno težko nalogo pa bo gotovo Juventus, ki je v Lodzu izgubil kar z 1:3 in bo ta zaostanek le težko nadoknadil. «Verjetno bo Juventus tudi zmagal, teda v nadaljnje kolo se bo uvrstilo moje moštvo,* je včeraj dejal trener moštva Widzew iz Lodza. Pred lažjo nalogo pa bo tokrat drugi turinski predstavnik, ekipa Torina. Rabittijevi varovanci so v prvem srečanju doma premagali vzhodnonemško moštvo Magdeburga s 3:1, kar bi moralo zadostovati za uvrstitev v osmino finala. Vzhodnih Nemcev pa gotovo ne gre podcenjevati, .aa-Lije aa-iprimer v po kilu pokalnih prvakov Carl Zeiss ■Jena premagal doma^Jtnmo kar s ri:0, potem ko je v prvem kolu izgubil z 6:3. ' hhnny Owen podlegel poškodbam Umrl je za posledicami udarcev, ki jih je prejel 19. septembra v Los Angelesu med dvobojem s Pintorjem •"»Ulil Po 46 dneh nezavesti je ir tosan'; ge.eški bolnišnici umrl 24-letni šaleški boksar Johnny Owen. Umrl je za posledicami udarcev, ki jih je prejel med srečanjem s svetovnim prvakom (VVBC) petelinje teže Me hikancem L. Pintorjem. Zdravniško poročilo bolnišnice Rravi, da je O-wen umrl zaradi težav z dihanjem, ki so nastopile kot posledica dolge nezavesti. Owen je bil britanski in evropski prvak v svoji kategoriji in je 19. septembra letos (za ceno 20 milijonov lir) sprejel ponudbo, da bi se proti Pintorju potegoval v Los Angelesu tudi za naslov svetovnega prvaka. VValežan. ki je začel boksati že v osmem letu starosti, ni dotlej v svoji karieri doživel še nobenega k.o. Tudi v . dvoboju s Pintorjem, ki je branil naslov,' je po prvih krogih (proti vsem pričakovanjem) vodil po točkah. Toda v devetem krogu je prejel prvi k.o., vendar je s srečanjem nadaljeVal; čeprav je dobil tudi v desetem krogu vrsto težkih udarcev sodnik ni prekinil srečanja. Prekinil ga ni niti v 12. krogp^ko-Je bil Owen že drugič knockautiran. 'So.dnik jejte! do osem, tonftgrUajset sekund kasneje je Pintarjeva desnica že tretjič zadela v polno in VValežan je ''■MMnifHimiiiiiiiiimiiiinHiiiiHlliMluiiiiMiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHl.nfHiMHniHiimiiiHiiiiiilinafHiimimiMiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiifiiinniu nogomet MLADINSKA PRVENSTVA ZMAGA PRIMORJA MED ZAČETNIKI PORAZ KRAŠOVCEV MED CICIBANI Ti oča žog v mrežah Krasa v dveh prijateljskih tekmah ZAČETNIKI Pr]morje — Chlarbola B 1:0 (0:0) PRIMORJE: Lukša (Zadeu), Mau-ch»r ’ Sardoč, De Bernardi, Mi-Zol n Peganzin, Glavina, (Costan-do rnneu’ Vascotto, Faggin, Gran-(Reina). p”® domačih treh je proseško runorje osvojilo drugo prvenstve-,2toago proti sicer šibki enaj-hiti Cj ^*arb°le P- Moramo orne-l '• da zaradi močne burje igra o-Pra ekip ni bi^a najboljša, če-čin ^ ^ poznala premoč doma-nnki so v prvem polčasu igra-Proti burji in katerim je uspelo hari^ti srečanja na 0:0. V Dih i van’u Pa. ko je Primorju ni ala burja v hrbet gostje sploh pj° Prekoračili sredino igrišča in tiu?Secani M P° stalnem pritisku S-T. zasluženo realizirali z odličnim “ardočem. H V .OSTALI IZIDI: Costalunga - ‘s. n/g'0 0:1, Rosandra - Domio neod,, Bosco - Soncini 0:4, Campa-p 'e .* Montebello 4:0, Fulgor -puPe7a'B neod., Inter S. Sergio -hft*^rb°la A neod., Gaja - Opicina S. Andrea - Supercaffe T^jgrano. pUESTVICA: Giarizzole 8 točk, And ®sPer*a S- Giovanni 7, S. . orea 5, Supercaffe 5, For You : Primorje 4, Chiarbola 3. Pon atla 1, Opicina in Gaja 0. PRIJATZLSKI TEKMI NARAŠČAJNIKI Kras - Ollmpia 0:7 (0:4) KRAS: Raubar, (Igor Škabar), Bertok, Igor Purič, Škrk, Drago Purič, Rudi Purič, Egon Doljak, (Franko Škabar), Terčon, Hrovatin, šuc in Biagi. Kras je izkoristil prosto nedeljo in odigral prijateljsko tekmo proti solidni ekipi Olimpie. Burja je bila verjetno eden glavnih vzrokov, da na tekmo niso prišli vsi nogometaši. Trener Krasa je preizkusil tudi nove igralce Doljaka, Biagija in Bertoka, ki bodo verjetno kmalu ojačili Krasove vrste. Zelo mlada ekipa Krasa se ni mogla uspešno protiviti telesno mnogo močnejšim Tržačanom, ki so načeli Raubarje-vo mrežo, takoj po začetnem žvižgu. Prav kmalu so vodstvo tudi povišali in rdeče-beli so se zelo zgodaj sprijaznili s porazom. CICIBANI Kras — Domio 0:11 (0:7) KRAS: Marko Škabar (Robert Purič), Igor Škabar, David Purič, Lucijan Škabar,- Križman. Marko Sedmak, Alan Škabar, Andrej Purič, Škrk, šuc in Marko Škabar (Andrej Škabar). V sredo popoldne je Kras odigral v Repnu prijateljsko tekmo proti Domju. Igrali so lahko tudi tisti dečki, ki redno trenirajo, čeprav ne morejo nastopati v kategoriji cicibanov. R. B. REAL MADRID KVALIFICIRAN BUDIMPEŠTA — V včerajšnjem anticipiranem srečanju povratnega kola osmine finala pakala prvakov je Real Madrid v gosteh premagal Honved z 2:0 in se uvrstil v četrtfinale. Tudi v prvem srečanju so zmagali Španci, in sicer z 1:0. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.•■••••■••■■i..•■Milimi.■■■•...hiiiuiii.....n.. Z nedeljskega derbija v Dolini 'mm negibno obležal na hrbtu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se pa ni več ovedel, pomagali nista več niti dve operaciji, s katerima so mu v možganih odstranili krvne strdke in zmanjšali krvni pritisk. Pri življenju so ga odtlej držale le še posebne naprave, na katere so ga priključili, toda včeraj niti te niso mogle več preprečiti žalostnega konca tega priljubljenega športnika. Nesrečni Owen je prvi boksar, ki je umri za posledicami poškodb, prejetih v dvoboju za naslov svetovnega prvaka po letu 1963: tedaj je izgubil življenje Davey Moore, katerega je premagal Sugar Ray Ramos. Skuono pa je v tem času izgubilo življenje zA posledicami u-darcev, ki so jih prejeli na ringu, kar 177 boksarjev. Ta podatek jasno kaže, da je v profesionalnem boksu vendarle marsikaj, kar bi morali spremeniti. Owen bi bil lahko še vedno živ, (e bi sodnik ne dovolil, db je utrpel kar tri zaporedne k.o. Toda' očividno interesi, ki se sučejo okrog poklicnega boksoj^mesegaja vrednost življenja maj&mfo 9 fsir;a.,Pa tudi sam cilj tegc± špoUfi postaja iise bolj vprašljiv: ali je mogoče, da družba še vedno dopušča šport, v katerem skušata nasprotnika drug drugega zadeti čim močneje v čim bolj občutljivo točko, to pa je udarec v glavo. Vsak se trudi, da bi nasprotnika knockautiral, k.o. pa pomeni samo eno: težko poškodbo možganov, ki se v najboljšem primeru konča z dolgotrajnimi in skoraj vedno nepopravljivimi posledicami ali pa tudi tako kot pri Oumu, s smrtjo. Čudna je naša logika res: udarec v glavo s smrtnimi posledicami izven ringa bi okvalificirali kot umor, na ringu pa je to še vedno le šport. In kdor nasprotnika ubije v ringu je prvak, morda celo najboljši na svetu in še ga obdajo s slavo in mu nasujejo novcev, čuden je res naš čas in poln anomalij. Eno izmed teh anomalij je mlad fant, ki je bil prepričan v lažne in zgrešene vrednote, plačal s svojim živlienjem. Kdo bo naslednji? B. PAVLETIČ NOGOMET odbitih žog ni slab. Po našem mnenju, pa je nekoliko «prelahek», da bi se lahko uveljavil v ostrih borbah pod košem. Hurlingham pa nujno potrebuje telesno močnega centra, saj je moštvo že itak prelahko. Lavvrence pa se je včeraj rad izmikal borbam pod košema in je raje iskal met iz srednje razdalje. Sicer pa ponavljamo, včeraj je bil lažje poškodovan in dati o-ceno o njegovem nastopu je trenutno tvegano. In še nekaj o včerajšnjem srečanju: bila je to prava trening tekma (igralo se je neprenehoma uro in 45' minut). Oba trenerja (Lombardi in Lečič) sta poskušala nekaj napadalnih in obrambnih variant igre. jVlenjave so si sledile kot na tekočem traku. Za kroniko naj^ povemo, da je Hurlingham zasluženo zmagal, saj je pokazal bolj disciplinirano igro, boljši skok pod košema in tudi boljši odstotek pri metu. Najboljši v Hurlinghamo-vih vrstah in sploh na igrišču je bil Laurel, ki je zadeval koš kot za stavo, obenem pa je tudi lovil odbite žoge in odiično vodil svoje moštvo. Dosegel je 33 točk. Kaže, da se končno vrača v najboljšo formo tudi Carlos Mina, ki je včeraj dobro skakal na odbite žoge in je bil končno nekoliko uspešnejši tudi v napadu. Zadovoljivo so o-pravili svojo nalogo tudi Baiguera. Ritcssa in Tonut. Ljubljančani niso igrali najbolje in krepko se je poznala pod košema odsotnost poškodovanega Jelovca. Hurlingham * Iskra Olimpija 124:108 HURLINGHAM: Baiguera 12, Laurel 33, Meneghel 6, Lavvrence 27, Mina 11, Ritossa 14, Tonut 14, Jacuzzo 6, Čuk 1, Maranzana. ISKRA OLIMPIJA: Grgin 26, Todorovič 2, Despot 14, Moffardin 14, Polanec 10, Blaznik, Merklin, Subotič 16, Tiringer, Kompara 2, Pipan 24. B. Lakovič Z nedeljske odbojkarske tekme med Slogo in Sokolom V ODBOJKA PRVENSTVO DEKLIC ■ * J. thven — nova žrtev ringa DISCIPLINSKI UKREPI Piericu prepoved igranja za eno kolo RIM — Disciplinska komis ja ita lijanske košarkarske zveze je kar za tri kola izključila Američana Antoninija Jamesa Aarona in za e-no kolo igralca goriškega Tai Gin-senga Elvia Pigfica,, , Med drugim srjerir. 'Hurlingham zaradi rie: nasanja občinstva prislužilo 200.000 lir globe. V slovenskem derbiju Sloga premagala Sokol Med mladinkami pekoč poraz Nabrežink Sloga — Sokol 3:0 (15:3, 15:6, 15:0) SLOGA: Ana in Elena Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Križman-čič, Leuz, Petaros, Vidali. SOKOL: Milič, Drašček, Cahari-ja, Kojanec, Purič, Slavec, M. in Š. Pertot. Brez večjih težav so slogašice odpravile nabrežinski Sokol. Sloga i-gra iz tekme v tekmo bolje in u-činkovitejše. Že v prvem setu so mlade igralke Sloge pokazale svojo premoč, tako na servisih kot na mreži. V drugem setu so slogašice svoje nasprotnice podcenjevale, zato so se znašle večkrat v nevarnosti, pa so se vseeno izmazale. Svoje napake so odpravile v zadnjem nizu, ko so ga z borbeno igro zasluž°no osvojile in pustile Na-brežinke brez točk. K. L. CMA — Sloqa B 3:0 SLOGA B: Cergol, Čuk. Drnovšek, Grgič," Hrovatin,- Malalan, Milič, Purič,: .RenčeL. .Sbsič, Škabar. To je bil drugi nastop najmlaj- .....................................................na V NEDELJO NA POBUDO SK DEVIN IN 5PDT Dan planincev z ocenjevalnim pohodom Iz Samatorce po šaleških gričih mimo Zgonika do Samatorce CICIBANI ra* — Roianese 1:3 (0:1) ftlplAS: Robert Purič, Križman, Škabar), Luciano Škabar, šl!!i zani (šuc), Andrej Purič, \rk' Ahm Škabar. STRELEC: šuc. Mladi krasovci so tudi v sobo-S] .^Igrali dobro tekmo in bi za-Kr m kaj več od častnega poraza. as je bil popolnoma enakovre-i a Pkipa in bi z bolj kolektivno stu Iahko dosegel več golov. Go-. la so bili bolj izkušeni od naših v ,so spretno izkoristili nepazlji-rj,st domačih branilcev. Vratar Pu-jN je tudi tokrat ubranil enajst-_ rifovko. Takoj na začetku dru-5 ga dela srečanja je šuc izenačil, 1 nadaljevanju pa je dvakrat za j® ZBrešil vrata. Kar ni uspelo o«iačinom, pa sp je posrečilo sostom, ki so proti koncu tekme 1®*“ dvakrat zbežali krasovi obram-^ 10 premagali Puriča. R . B, .... V nedeljo sta se v Dolini v 2. nogometni amaterski ligi spoprijeli enajsterici Brega in Krasa. Srečanje se je končalo, ob zadovoljstvu obeh taborov, z neodločenim izidom brez golov. Resnici na ljubo, nevarnosti za oba vratarja ni bilo mnogo. Na sliki: posnetek z nedeljskega derbija. V nedeljo, 9. t.m , priredita Smučarski klub Devin in Slovensko planinsko društvo iz Trsta jesenski ocenjevalni pohod in dan planincev. Zbirališče bo v Samatorci, na travniku, kjer domačini prirejajo vsakoletno vaško šagro. Tu bo start in cilj pohoda ter družabnih iger. V jutranjih urah, odhodi se bodo pričeli ob 9. uri in zaključili ob 10. uri, bo na vrsti pohod, ki se bo vil v krožni obliki iz Samatorce čez šaleško gričevje do Zgonika in eri tod čez Kosten in Sv. Lenart spet v Sama-torco. V popoldanskih urah pa bodo s pričetkom ob 13. uri vesele družabne igre za otroke iq odrasle. Organizator bo tudi poskrbel za toplo hrano in pristno kapljico. PRAVILNIK 1. Planinska sekcija Smučarskega kluba Devin in SPDT pripejata v nedeljo, 9. t.m., ob dnevu planincev jesenski ocenjevalni pohod in družabne igre. štart in cilj pohoda na vaškem travniku v Samatorci. 2. Jesenskega ocenjevalnega pohoda se lahko udeležijo ekipe ali družine, najmanj treh članov. 3. Odhodi se pričnejo ob 9. uri ter se zaključijo ob 10. uri. Ob vpisu, ki bo na kraju samem, dobi vsaka ekipa vprašalno polo in pravilnik. 4. Organizatorja bosta nagradila prvih šest ekip s pokali. Nagrade prejmejo še: najštevilnejša šola, ekipa z na j višjo poprečno starostjo ter ekipa z najnižjo poprečno starostjo. Med vsemi nastopajočimi ekipami žrebanje e-nega pršuta. 5. Vpisnina: za odrasle 2.000 lir, za otroke 1.000 lir. 6. Ekipa ali družina mora v popolni postavi mimo kontrolnih točk in na cilj, čas pohoda tri ure. 7. Organizatorja odklanjata vsakrš no odgovornost za škodo, ki lahko nastane iz kateregakoli razloga, tako pri udeležbi ali pri drugih osebah ali predmetih, pred, med in po pohodu. 8. Organizatorja si pridržujeta pra vico, da za boljši uspeh manifestacije pravilnik po lastni uvidevnosti spremenita. Š. F. namreč začele skupne priprave brazilske državne nogometne reprezen tance za nastop na «mundialitu», ki bo v zadnjih dneh decembra v Urugvaju. Santana meni, da je Falcao eden izmed temeljnih igralcev brazilske reprezentance, vendar ga bo vključil v ekipo le v primeru, če se bo že od začetka udeleževal priprav izbrane vrste, KONJSKI ŠPORT Konjski šport je v anglosaških deželah izredno priljubljen in to potrjuje tudi včerajšnja dirka za «Melboume cup» v Sydneyu. Da bi omogočili slediti tej dirki (kjer so razdelili nagrade v višini 250 milijonov lir) čim večjemu številu državljanov, niso zaprli - le uradov in tovarn, ampak tudi parlament. Praznik za vse torej, razen za konje. ših Sloginih deklic in obenem prvi na tujem. Po predvidevanju so slogašice srečanje izgubile, kar je pa tudi razumljivo, saj sestavljajo ekipo zelo mlade igralke, ki so še brez vsake • tekmovalne izkušnje. V tem srečanju so dokazale, da se šele ui-gravajo in le počasi prihajojo do homogenosti. O tem priča tudi drugi set, ki so ga naše igralke izgubile s tesnim 14:16, potem ko so.že vodile s 14:10. Njihovo vestno, delo na treningih, pod vodstvom novega trenerja Bruna Miliča, pa dopušča dobro upanje za bodoče. INKA MLADINKE La Scarpoteca — Sokol 3:0 (15:11, 16:14, 15:7) SOKOL: Legiša, ChemeHi, Mervič, Pangos, Purič in Milič. Nabrežinke so v gosteh proti moštvu La Scarpoteca doživele pektč poraz. ...... Gre pa, omeniti, da so naše predstavnice nastopile le v šestih, kar se je med tekmo. tudi krepko poznalo. Vseeno pa bi Sokol lahko o-svojil vsaj en set, če bi odločneje igral in pokazal večjo voljo do zmage. BOKS V LATINI V SOBOiO .Oliva se ne bo boril z Jovičem Italijanski boksar Patrizio Oliva, olimpijski zmagovalec v Moskvi, ki je pred kratkim prestopil med profesionalce, bi se moral v soboto v Latini srečati. z jugoslovanskim poklicnim boksarjem superlahke kategorije Borom Jovičem. Tehnično vodstvo Olive pa .je dobilo informa cije, da .je Jovič povsem «nepo. memben* boksar (zakaj niso tega-ugotovili že prej?), zato ga bo na ringu zamenjal Brazilec Emiliano De, Souza, ki naj bi bil sposdben dobro »zaposliti* Olivo Poleg tega pa ima De Souza tudi ,32 let... ŠZ JADRAN priredi v soboto, 8. t.m., avtobusni izlet v S. Bonifacio pri Veroni, kjer bo zvečer prvenstvena tekma z istoimenskim klubom, Odhod avtobusa ob 15. url z Opčin in ob 15.15 s Proseka. Cena 8.0C0 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Vpisovanje pri Srečku Sedniakq na Devinščini (tel. 225214), pri Marcelu Malalanu na Opčinah (te). 212136) in na ZSŠDI do četrtka, 6. t.m. « * * Športno društvo Juvehtlna obvešča, da bodo pričeli s treningom odbojke za mladince In mladinke. Vaje bodo v občinski telovadnici v štandrežu in sicer po sledečem razporedu: mladinci ob sredah ob 18. uri; mladinke pa ob torkih in četrtkih ob 18. uri. Prijave novih članov bodo sprejemali ob omenjenih dnevih, pred začetkom treninga. KVOTE stave št. 44 z dne 3.11. 1980: 12 točk - 2.906.934; 11 točk — 140.000; 10 točk — 17.000 Ur. OBVESTILA NOGOMET Brazilski trener Tele Santana, ki bo v prihodnjih dneh odpotoval v Evropo, se bo nekaj dni zadržal tudi v Rimu, kjer bo prosil vodstvo rimskega prvoligaša, naj mu da na razpolago napadalca Falcaa (od 10. decembra dalje). Tedaj se bodo Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije jutri, 6. t.m., ob 20. uri. • • • ŠD Breg obvešča, da bo otroška telovadba po sledečem urniku; SOBOTA, 8.11., od 14.30 do 15.30: 1. skupina; od 15.30 do 16.30: 2 skupina. • « • Športna šola Trst obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, v četrtek, 6. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. # # * ŠPORTNA ŠOLA TRST SV. IVAN obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke nr stadionu «1. maj«. Urnik: terek 16.30 do 17.15 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do 18 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši iin otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). • • » Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah ob 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maji. Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se lahko dekleta vseh letnikov. ŠD Dom Iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke. • • • SK Devin sporoča, da se bo jutri, 6. novembra, pričel tečaj telovadbe, ki bo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici sredn'' šole «De Marchesettii v Naselju sv. Maura v Sesljanu. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovadnih ur. * • • ŠD Mladina organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak četrtek, od 6. novembra dalje, od 20.30 do 22. ure. • • • ŠD Breg obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle ob torkih ob 21.00, ob petkih ob 21.15. Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor sprejema vpisnine za začetnike (letniki 1967 In mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in pet; kih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefona na št. 52779 (trener Ervin Žerjal). • • 4» KD Oton Zupančič Pri Kotalkarskcm društvu Oton Župančič v štandrežu sprejemajo v tem času nove člane. Starši, ttf bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisn. . • * • ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba: sketa v občinski telovadnici v Nabrežin* ob torkih i- petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki h| rad igral mtnibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga alt pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • B • ŠK Kras sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji teč-' otroš- -ke telovadbe v Repnu. Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59. Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.U00 lir. Letna naročnino-za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,C0 din. za zasebnike mesečno 65,C0, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ffirnt 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozai. DZS 61000 Ljubljana mffll 400 lir za mm višine v širini , — — ... Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juii|s krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aez 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedO’ Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 5. novembra 1980 krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Irdaiat in tisk« I IZTT Ifrst član itaHTansIce® zveze časopisnih JlJijJ 2aloir»ikov SEJA VODSTVA FEDERACIJE CGIL ■ CISL ■ UIL SINDIKATI OBLIKUJEJO STRATEGIJO ZA NOVO GOSPODARSKO STVARNOST Priprava dokončne verzije dokumenta, ki ga bodo predstavili na skupščini v Milanu * Marianetti: sindikat se mora otresti otopelosti in statičnosti VČERAJ V MILANU JE TROJICA ZLIKOVCEV VDRLA V PODRUŽNICO LJUDSKE BANKE RIM — Dogajanja v zvezi s Fiatom bodo imela velike posledice na bodočnost sindikalnega gibanja v Italiji. Od 14. oktobra letos namreč sindikat na nov način obravnava vprašanja, kot so preosnova podjetij. sodelovanje, sindikalna demokracija. To je prva ugotovitev, ki jo lahko zabeležimo ob začetku včerajšnje seje vodstva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Uvodne be sede je podal Pierre Carniti, ki je obrazložil dolgo poročilo — 50 strani in dve prilogi za nadaljnjih 16 strani, ena o sindikalni demokraciji in druga o solidarnostnem skladu 0,50 odstotka osebnih dohodkov — ki ga bodo dokončno izoblikovali in nato predložili v razpravo skupščini, ki bo v kratkem v Milanu. Dokument ponekod vsebuje alternativne teze in je zato poverjena prav temu zasedanju naloga, da izdela dokončno besedilo. Glede na dokument, ki je bil izdelan že ob začetku poletja, vsebuje semnje besedilo štiri no vosti: navezuje se na dogajanja pri Fiatu, ponavlja že znano oceno sin d:''atov o Forlanijevi vladi, spremi- njajo se predpostavke v zvezi s •sindikalno demokracijo kot posledica dogajanj pri Fiatu in odpravlja nekatere alternativne teze v zvezi z manj pomembnimi vprašanji Sicer pa je Carniti v svojem poročilu na kratko ponovil razvoj dogajanj pri Fiatu in ugotovil kontradikcijo med pozitivno oceno sindikalnih voditeljev in protesti na bazi, oziroma razočaranjem, ki so ga doživeli številni delavci in predvsem sindikalni delegati v trenutku podpisa. O tem vprašanju je treba, po Camitijevem mnenju, začeti razpravo in izdelati strategijo, ki se je bo sindikat posluževal v vseh kritičnih trenutkih. To je potrebno zato, da delavci ne bodo v bodoče vedno postavljeni pred izbiro: brezposelnost ali mobilnost, kar pa, konec koncev, lahko pomeni vedno le brezposelnost. V razpravo je med drugimi pose gel pomožni generalni tajnik CGIL Marianetti, ki je dejal, da se mora sindikat otresti otopelosti in statičnosti, s katero je branil dosežke izpred desetih let Nova strategi ia. ki jo je treba izdelati, mora izhajati iz sedanje stvarnosti in terja neposreden poseg sindikata v proces preosnove proizvodnje in v izbire gospodarske demokracije. Odločno se moramo zavzeti za produktivnost, za konkurenčnost, za uspešnost naše proizvodnje, je še dejal Marianetti. Delavci si morajo prevzeti nove odgovornosti pred vlado in pred dr-žavnirrt gospodarstvom, ko gre za bistvena vprašanja razvoja, je poudaril predstavnik CGIL. Luciane Lama in Agostino Marianetti med včerajšnjim zasedanjem vodstva enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL (Telefoto AP) Poziv CGIL, CISL in UIL za osvoboditev Kirn Džunga RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL. UIL noziva italijansko vlado, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da južnokorejske oblasti preprečijo izvršitev smrtne kazni za Kima Dae Džunga. Džung je pred osmimi leti kandidiral v opozicijski demokratični stranki. V' zadnjih letih je vojaški režim Chon Too Hvvana zahteval smrtno kazen za pet pripadnikov opozicije, za 160 pa je zahteval dosmrtno ječo. Lani v Italiji 188.000 splavov RIM — Leta 1979 je bilo v Italiji okrog 188.000 prostovoljnih prekinitev nosečnosti. To pomeni, da je bilo na vsakih tisoč rojenih otrok okrog 280 splavov, kar še pomeni, da je na vsakih tisoč žensk, ki so v plodnem obdobju (od 15. do 49. leta) prekinilo nosečnost kar 13.7 odstotka. Te podatke je pred kratkim objavil urad za statistiko ISTAT. Iz ankete izhaja, da je bilo v severni Italiji skoraj trikrat več splavov kot na jugu države. Največ žensk je prekinilo nosečnost v bolnišnicah v Lombardiji (31.230). sledi ji Emilia Rcmagna z 20.914 Najnižji odstotek splavov je bil v Kalabriji. • ' r »s n r