58. številka.
Ljubljana, četrtek II. marca.
XIII. leto, 1880.
SLOVEN
ItlmjH vsak dan, izvzeiufii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prijemati M avstro ogerske dežel« za celo leto H> gl., M pol leta B fi ih četrt letn 4 gld. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za čelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. hO kr., za «ti mesec 1 pld. 10 kr. Za polIjanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol' h in m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. BO kr., po poŠti prejemati za četrt leta 8 gold. — Za oznanila bo plačuje od ćetiriatoptie petit-vrste *i kr., će se oznanilo enkrat tiska, !"> kr., če «e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — U r e <l u i i t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovcj hiši št. B ..gledališka stolba". Oprav nistvo, na katero naj -e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j  administrativne stvari, je v „Karodncj tiskarni" v Kolmanovcj hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja l). marca. [Izv. dop.] Pri vseh prilikah se kaže hudobni namen ustavoverne stranke, ki razprave kolikor mogoče zavlača, da bi državni zbor ne prišel do nobenih sklepov. V odsekih ustavoverci žlobo-drajo brez konca in kraja in ravno tako se jih v zbornici cela kopa oglasi, da bi preprečili vsako plodonosno delovanje. Nij tedaj čuda, da še državni proračun nij na vrsti in da izmej različnih predlogov je dozdaj samo postava o „ umetnem vinu" dognana. Legalizacija bi uže tudi bila odpravljena, ako ne bi ustavoverci s Stremayrom vred iskali dlake v jajci. Postava se je zavolj tega odseku vrnila, ki jo je uže spet po malej spremembi izročil zbornici in brž ko ne bo še pred prazniki sklenena; isto tako tudi postava proti o (l e r u š t v u.
Zbog teh manevrov levice so avtonomisti sklenili debate, kar se da okrajšati in delo pospešiti. Davkovska reforma pa se bode odložila, ker novi minister nehče pripoznati vseh predlogov, ki jih je njegov prednik Chertek Jbil predložil zbornici. Nekaj teh predlogov bo finančni minister spet nazaj potegnil in si zarad pokritja deficita pomagal, kakor vsi njegovi predniki, — s posojili.
Vlada spoznavši potrebo, da stopi z ve-iino, to je, desno državnega zbora v ožjo do-tiku, povabila je izvr.-ujuči odbor petnajsterih, V katerem ima desni ceutruui, češki in poljski klub vsak po pet udov in ki odločuje o skupnem ravnanji cele desne, k pogovoru zastran hnančinh zadev m pokritja deficita. K shodu tjo pribli ministri P r a z a k, Z i e m i a 1 k o v s k i,
Kriegsau in Falkenhavn. Kaj se je pri tem shodu obravnavalo, se ne ve, pa sliši se, da je finančni minister obljubil, jeseni v začetku zborovanja predložiti cel nov finančen načrt, kako se naj deficit odpravi. Za zdaj samo še želi, tla se sprejme postava o točenji žganih pijač in ta se mu bode dovolila, ker je res treba, da se kaj stori proti rastočemu žganje-pijančevanju.
Naša situvacija.
m.
Po dokazu politične eksistence slovenskega naroda in njegovega ugodnega notranjega položaja se nam stavlja vprašanje in interpe-lira naš optimizem: Kaj vam pomore ves vaš tako zvani lokalizirani vspeh, premalo vas je, nepoznani ste in izgubljeni v masi mogočnejših sosedov, ki prezirajo popolno vse vaše napore in zaradi tega ne znajo ceniti tudi najbolj opravičenih želj in zahtev. Iles je, malo nas je, videzno bi nas lehko ugonobil le en sam val mogočnega severnega soseda in tudi na jugozapadu preži nenasitno irredentstvo in čaka podedovanja s krvjo naših očetov pridobljenih in varovanih dežel, vendar v resnici naša pozicija nij tako žalostna, kakor bi si kdo mislil na prvi površni pogled.
Reci, energično trditi nam je muči, da nam je naš tridesetletni trudapolni boj pridobil več v vnanjej nego li v domačej notranjej politiki. Ozrli so se na nas severni in južni bratje, opozorjeni po našej neustrašljivej borbi in se zdaj bolj nego prej zanimajo za nas, ker so spoznali, da smo tudi mi veja njih drevesa, da nas je le nemila osoda stoletja in malo-številnost pustila  v  dolgem  spanji,  zdaj uni
vedo, da smo le naslanjaje se na njih nekaj, a brez njih — utopljeno jadro.
Slovan je mehak lipov les. Srce ima na pravem mesti, on ne pozablja Ijudij, pri katerih je našel simpatije, a izmej teh najmanje sebi sorodnega naroda.
Tega nam je priča ogromni osemdeset-milijonni narod na severu in njega velikanske žrtve, s katerimi je nedavno rešil pod turškim jarmom vzdihujočo rajo iz krvavih spon, ter pokazal tako vsemu svetu, da Slovan ne zapusti svojega brata v nesreči.
„l)ie Freiheit ist keino urspi iingliche und fUr sicb bestehendc Existenz,u pravi Dumas, in to verujemo tudi mi Slovenci. Boriti, delati truditi se je treba za ono najlepšo cvetico, katerej se pravi narodna svoboda. In ta borba bi morebiti biez vspeha bila pri neugodne) lokalnej poziciji naroda, kakeršno vendar na srečo pri nas nij, ker imamo za soboj ogromni slovanski rod in direktno dotiko z njim.
Tudi najnovejšo dogodbe na jugu nas podpirajo v našem mnenji.
Prišel je dolgo pričakovani, zaželeni čas, ko se je premikati jel kolos, ki se zove jugoslovansko vprašanje. Prvi akt jo uže dovršen, in ta nam je dober porok, da v žaloigri, ki se okonča v nedavnem časi, pogine nje junak, tisočletni tlačitelj slovanskega življa, oholi polu-mesec, in da na njega mesto nastopi uboga, a poštena, žilava raja. Zgodovina, ki je najboljša, negoljuhva učiteljica usode vseh narodov, nam dokazuje jasno, da vsak narod ima le jedenkrat jutro, peludne, a potem se bliža večeru in noči ter se vleže k večnemu spanju. Le duševno delo mu pri poznih potomcih ostane v spominu.
Kratek pregled zgodovine razvitka ruskegajtnjiževnega jezika,
{Nastopim predavanje 1'I a tonu K u I a k o v h k e g a,
profesorja ruskemu jezik u na visokoj >>>H v Belem gradi.)
(Dalje.)
V južnih ravninah (stepali) današnje Rusije se je bilo Rusom mešati z vsakovrstnimi tujimi miiodi, živečimi v teh krajih, bilo se jim je buriti za svojo narodnu samostalnost, boriti se za pravo svojega života. A, dokleder nij bilo Tatarov, je bil boj Itusov BO svojimi nasilnimi sosedi v primeri zelo legak. Nobed-neniu teh plemen nij bilo muči ustavljati se sili „bogatirov', katerim spomin je obranila plodna doinišljetina naroda ruskega v „bilinah*' (juiia.-kih pesnih j. Id, gledite, takoj po sprejemu kristijauske vere imamo zabeležiti dolgo vrsto historičnih spomenikov — letopisov ruskih, kateri se smatrajo ogledalom književne
zgodovine. V njih so istodobni ljudje kazali v prostoj živoj besedi trpljenja svoje zemlje. Pogledi letopisca in njegova vzgoja bili so brez sumnje verski, kakor tO uiti dingače biti nij moglo, — in mi vidimo v jezici prvega ruskega letopisca Nestorja javne sledove silnega upliva jezika cei kveno-slovenskega. Tedaj razlika rusko - staroslovenskcga jezika izvestno nij mogla biti posebno velika. S časom še le je ta razlika rastla jednako in brzo: pu. nekoliko se je neodvisno in naglo razvijal narodni jezik, po nekoliko so prelagdtelji cerkvenih knjig grških, nezmijoči na izrazili bogatili grških izvirnikov dostojno prelagati, z veliku gurećnostjo v svoja prelaganja cesto uvajali grških izrekov. To so vzroki, po katerih se je vedno bolj in bolj oddaljeval pismeni jezik narodnemu. Obče vidimo do XIII. veka živahen razvitek ruskega književnega jezika. V tO dobo spadajo spomeniki: „Huška Pravda-', „Slovo o Polku Ig O rove m", „Poučenje Vladimira Mo-nomaha svojej deci'', pisano staro-ruski. V prvej polovici XIII. veka se javlja nov
divji narod, prišedSi iz dalnjega iztoka v Rusijo, katera je razcepljena na mnoge kneževine. To so bili Tatari. Ta krdela, složnejši in mnogoStevilnejla od vseh prejšnjih, ter burni časi so zadržavali književno in umno razvijanje naroda ruskega za nekoliko vekov! Kedor je iskal izobraženja, kedor je čutil v sebi poziv za delovanje z umom, — skril se je v samostanske zidove1, iskal je verskega sjedinjenja, bežal je v pustinjo . . . Naravno je dakle, da se je tedaj imela književnost malone izključno držati jezika cerkvenih knjig — cerkvene slovenščine. V knežjih dogovorih, v njih novelah (gramatah) se je ohranil za nas d<>kaz staro-ruskega jezika. Do XVII. veka seje pismenost ruska skoraj po vsem razvijala pod uplivom cerkvenih knjig. V drugoj polovici tega veka se je na nnjstarejšej stolici v .Moskvi prikazal znameniti patrijarh Nikon. On jc začel popravljati cerkvene knjigo, izkvarjene po prepisovanji v prejšnjih vekovih, — in plod njegovim naporom je bil tako imenovani novo-slo-venski jezik,  sestavljen iz mnogih besedij in
Javno se zahvaljuje
podpisani odbor slavnemu pevskemu zboru narodne čitalnice ljubljanske ter njega pevo-vodji g. Val en ti, društvu „Sokolu , in njega telovadcem, ter slavnemu r Dr a matične m u društvu" oziroma Čestitim gospom in gospodom igralcem na požrtvovalnem sode lavanji pri dobrotvoriteljnej včlikej akademiji, ki se je priredila zadnjo nedeljo zvečer v deželnem gledališči v podporo stradajočim No-tranjcem ter Istranom; isto tako se pa zahvaljuje si. občinstvu, ki je z obilnim pohodom pospešilo sijajni novčni uspeh tega večera,
Odbor za prirejen je velike akademije. __ .......- JJjjJ-J
8  iu rca
Pri Slonu: Pollak iz Trsta. — Ilitzinger iz Du; aja. — Koten i/. HlafiiDS.
Pn Muli«! i Kten i/. K<-čovj.i, — II lsilorf iz Dunaja       N uman »z Grad • t.       Mizan i*, mina
Pri wvatrlJNk«»in SeMrJI: VVlnt >r iz Dunaia.
Št. 1207.
(92-1)
Seknndarska služba
v dežtlnej bolnici v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in s posebno začasno nagrado 20O gld. za opravljanje sekundarske službe v podružnicah, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo je izpraznena. 1'roŠnje za to službo naj se do marci t. I. vlo/e pri vod-
stvu deželne bolnico. Rasen doktorata medicine je treba dokazati tudi znanje nemškega in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika
0(1 deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 6. marca 1880. Dunajska borza 9. marca.
ilzvirno telegra lično poročilo. Enotni drž. dolg v bankovcih     .   '•" 1 gld. - o kr. Enotni drž. M lir v arehrn 71    . HQ
		. 15
1360 dri. posojilo    .   . .	.   .   . 12H	■ 7^
Akcije narodne banke	.   .   . 8 t")	
	.   .   . 29»	- 20
		- 18
Sapol........	.   .   . 9	- 43
(J kr. cekini.....	.   . 5	. M
	.   .   . 53	n 03
Prodaji.
Zaradi ndpotovanpi se a gotove novce prodajajo: /Htftt tttf, i>,'\ S ii) it i im , kuhin is • *» tu-4,t//t' in ti §-n/jr rti tu*. (V I. j 1111. i. 11 m , v gospodskih nlicah, knežji dvor, 1. nadstropje, na levici.)
(81-3)
Velika zaloga
posebno dobrega bolegn ali %i »oko rtlečegA
w dolenjskega vina ~~w
po 5 do 5     gld. veder proti pošil atvi posode pri
(9i-i; A. Cvenkeljnu,
v Sevnici (Lichtenwald i, Štajersko.
X Kranjsko stavbeno društvo §
^g? naznanja, zdaj ko prihaja čas za zidanje, da prevzema
zidanje novih poslopij in popravljanja, 8
ter da riče načrte in izdeluje troškovne proračune. *
Pri njej se dobi tudi \t
tvarina za zidanje in lito blago od cementa, J%
V V
koriln v.n kumile, pretoki od eeiiienta, Htop- (_^| n|i<-«» xn Htoll>o ter le|»oti«>jii v.t\ 11 i    -.
! Znamenito!
Vsakemu, kdor je uže potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. zoper bramor, sušico, bolezen na prsih, slabost, nervoznost, je znano, da celo najodličnejšo avtoriteti z<)ra\ niStva (kakor prol'. dr. Schnitzler, .Skoda, lirami etc.) priporočajo isključivo
naravno, kristalno-čisto, zlato-žoito,
prirejeno vsled ministerskega ukaza po avstrijskem lekarniškem pravilniku
zdravilno pomuhljevo jetrno mast
iz Kristijanijo v Norvegiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor se je nahaje v trgovini, in sicer zliog njenih izvrstnih lastno stij; — ta jetrna mati prekosi inje boljša, nego ona bela, ki se je se sopuhoiii očistila, a pri tem zgubila najboljše snovi.
Daje ta Jedino prava, kristalno-člsta, zlato-žolta KĆlrtivilsia
pomit lil jeva .olrii.i iuuni i(<adus Callanas Lin. [poiuuhe)j| po av-atrijskem lekarniškem pravilniku) pravilna, zato je v zalogi zmiiom sveža ter iz prvih in najsolidnejsih izvirnikov v sklenicah po 60 novč., injoiuia
Julij pt. Trnk6czy, (74_2)
lekar v Ljubljani, na mestnem trgu štev. 4. Xai'a*'he isr*B'\u.ju sv s inti tiitn /nn^vtjvtn najhi;i-eJe
Severno-nemški Lloyd
(No ihleutsclier Lhml)
v avstnjskej državi konccsijoniruiiu
parobrodna družba.
Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej
Bremenom m Ameriko.
Poleg najnižje oene prevožnji in najsolidnejšega ravnanja s potniki*! priporoča bq za natančnejša pojasuila uradno potrjeno
Glavno zastopstvo severno-nemskega Lloyfla za Kranjsko
Bt. SastiiziiiKf***,
(39   4) spediteurJUŽ. železnice,
na dunajakej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. i/tST Bprejmo so zanesljivi a^oiiti za okraje na Kranjskem.
W 'W ~W '^'^^ *W        ^W \A/ W NA^ NA/' \AS M/ \As \AS \As \LS \ts SArf' SA^
190      Josip Stadler
)K stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani,
bo priporoča za prihodnjo dobo za vsakovrstna
*     IsF" stavbena dela,
^\    ter zagotavlja hitro postrežbo in garantira za dobro blago in delo.
$ Zaloga brezsmradnih stranišč.
w Delalnica: Prodajalnlca:
<5 v črevljarskej ulici. na Starem trgu.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
n n n
s $
s
Vse svoje prijatelje in p. n. kupce sifonov prosim b tem naj-uljudneje, sploh vsacega, naj sije kdor koli hoče, samo da mi nij sovražen, naj mi Btore to ljubav, da okolo stoječe prazne sifone v privatnih hišah, ki imajo moje ime, meni pošljo, prineso, ali vsaj naznanijo, kje da vso taki sifoni.
Zalibog se mi zgubi vsako leto znatno tega dražega materijala, česar marsigdo no zna ceniti.
Vrlo me hode veselilo, ako bode moja prošnja uspešna; tudi v prihodnjo prosim vse meni blago želeče, naj so o tej zadevi zame zanimajo. Uže naprej se najiskreneje zahvaljuje
Gustav Kischer,
poleg »Zvezde" 13.
^ Pri njem se prodastn tudi v ceno dva ročna aparata za soda- J
t  vodo; ogleda se jih lehko vsak čas po dnevi. (7b—2) <
lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxl
Cujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od konkurzne mase nedavno na nič prišlo velike tovarne za britanija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: ,.echte Brittania", odda se za vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštm m povzetji, ali kdor pošlje 6 gld. 70 kr.,
dobi vsagdo tele stvari za četrti del prave vrednosti, in sicer: G kom. vilo dobrih namiznih nožev, z ručnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srcbrno-jckleuimi ostrinami; G „ jako finih vilic, britaniia>srebro, iz jednegu kosa; G „ teških žlic zajedi od britanija-srebra; (i „ žlic za kavo Od britanija-srebra, najboljšo kvaliteti; G     „ podnožnikov;
1 teški zajemal« c za juho od britanija srebra; 1 masivni zajrnialec, za mleko od britanija srebra; G kom. Viktonja-podstav kov, lino cizoltratu; li krasna uami/.ua svečnika;
1 Balonski namizni zvonček od britan ja srebra, srebrnega glasu;
1 košek za kruh, masivni, od br tanja srebra. 42 kom. \'seh teb \2 reči j jo izdelano iz najliuejšega britanija-srebra, ki je na cekin svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po 2;'>letnem rahljeuji no more razločiti, za kar se garantuje. V dokaz, da m je naznanilo
zavežem se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, jo vzamem brez Ugovora nazaj. Umeniain tudi mnogo meni priposlauih zahvalnih pisem, katera si boilein duzv oljev al pidagoina objavljati. — Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (.VJG—7)
Roth-entli-armctracce S, gegenttbejr ti«>ui ersblselnOflleiieo i*uiuiH, vvikn.
4% « '-S It J
B MM S,9 O 'a? 3
t ~"
•s "2 "31
l/.duicij in urednik Mukso Armić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
„Celovec z okolico je ves nemšk", to so bili oni tehtni razlogi, zbog katerih naj bi koroški Slovenci slovenske paralelke na celovškej preparandiji čakali do sodnjega dne.
Vseučilišče v Černovci in drugi nemški zavodi, se ve, da ti nijso bili predragi! Zem Ijopisje in pa statistika g. Herbstu tudi no bolita preveč glave, drugače bi moral vedeti, da celovška okolica šteje 220.">.r) Slovencev, a samo 7294 Nemcev, in tla Slovenci ne bivajo samo do Celovca, ampak celo daleč onkraj Ikdjaka.
Celo postavna vadna šola za slovenske preparande v Celovci bila je ustavakom preveč, da, čisto nemogoča, ker ima po Ilerbsto-vem mnenji Celovec in vsa okolica daleč na okolo (?) dvomljivo srečo, da je nemška. A koroški Slovenci, nijso se zginili, Se so na svojej zemlji; bodo sicer se nadalje životarili brez poralelke in vadne šole, a odjenjali ne bodo odločno zahtevati svojih pravic in trkati na vrata, za katerimi so one shranjene, dokler se jim ne zgodi pravica.
Kaj tedaj zahtevajo koroški Slovenci v obče V Oni hočejo in zahtevaj o sam o to, kar jim osnovne državne postavo in naučni zakoni dajejo in zagotavljajo. Taka zahteva je vendar skromna, opravičena in ustavoverna!
Kaj pa zahtevajo glede 1 j u d s k e Š o 1 e V — § G. postave o načelih poučnega bitstva v ljudskih šolah se glasi: nO učnem jeziku in poduku v kakem drugem deželnem jeziku razsodi po zaslišanji onih, ki Solo vzdržujejo, v od postave določenih mejah deželna šolska gospodska. Katere postave pa določuje one meje, katerih se ima držati tudi deželna šolska gospodska? Na prvem mesti stoji člen 19 državnih osnovnih postav od 21. doceni. 18G7, ki pravi:
„Vsi narodi v državi so ravnopravni in vsak narod ima nooskrunljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik braniti in gojiti. Ravnopravnost vseh v deželi govorjenih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji država priznava. V deželah, kjer več narodov biva, imajo javni učni zavodi tako uravnani biti, da se vsak narod, ne da bi se ga sililo učiti se druzega deželnega jezika, v svojem jeziki izobrazi." Členu 19. sledi državni zakon od 11. maja 18C9 o učnih načelih glede ljudskih šol. — § 1. tega zakona pravi:
„Ljudska Sola ima nalog, otroke nravno-nabožno odgojevati, njihovo duševno delavnost razvijati, jih oskrbeti z znanostimi in pri-ročnostimi, katere so za daljno izobraževanje v življenji potrebne, in temelj mora položiti za odgOJO vrlih ljudij in državnih udov.* — Ta temeljna zakona kažeta meje pri določbi učnega jezika.
Kaj tedaj zahteva § 19. državnih osnovnih postav? O tem nam daje sloveč nemški pravnik dr. Hugelmann gotovo prostodušno pojasnilo, ko govoreč „0 postavnem stališči avstrijskih narodnostij" pravi: „Naj-manjša narodna zahteva je, da se materini jezik sploh uči . . . Druga narodna zahteva tiče se vsigdar učnega jezika. Narodna mora biti šola, v vseh predmetih ima biti materini jezik sredstvo poduku". — Tako razlaga dr. Hugelmann § 19. in meni: „Princip ravnopravnosti vseh običnih jezikov se naslanja samo na izvrfte-valne zakone in naredbe, a na izvršitev se mora čakati čestokrat."
Isto tako ne stavi gori omenjeni § 1 državnega zakona namena ljudske šole T naučenj e tujega jezika, ampak v Čisto druge, mnogo višje, potrebniše in tudi dosež*-neje predmete. „Ljudska šola ima nalog, otroke nravno — nabožno odgojevati!" Kako žalostno mora v tem obziru biti, kaže vloga 97 dušnih pastire v in katehetov slovenskih in mešanih dekanij sestavljena in od visokovz. kn. šk. ordinarijata podpirana glede nevednosti branja slovenskega katekizma, s katero bi se visokih in najvišjih šolskih uradov brez največje potrebe gotovo ne bilo nadlegovalo. — „ljudska šola ima duševno delavnost otrok razvijati, jih oskrbeti z znanost imi in pri ročnosti mi, katere so za dal j njo izobraženje v življenji potrebne, itd. Kako pa je to mogoče, če ae večina časa in truda potrati za ubijanje tujih besedij ter se otrokom daje učiteljev slovenskega jezika malo veščih ali celo nezmožnih?
— Kako more učitelj doseči pravi namen nauka, kakor ga predpisuje naredba ministra za bogočastje in nauk od 20. avg. 1870, in sicer za jezikoslovje, računanje, risanje in geometrično oblikoslovje, zemljepisje in zgodovino ?
— Slovenski prebivalci bili bi gotovo zelo hvaležni učiteljem in šolskim uradom, ko bi njihovi otroci ta učni cilj saj v materinem jeziku dosegli.
To Bta tedaj oni temeljni postavi, kateri
In slovanski rod ima zdaj jutro, o tem nij dvoma. Narava, zgodovina bi morala nastopiti izjemoma pri Slovanih ves drug pot in ovreči tisočletne, v naravi utrjene principe, ako bi Slovan bil samo na sveti, da trpi, se bori, in bi vsa njega dela in talenti bili le iz srečnejših krogov odpali kot meteori, ki žare jedino nekoliko hipov, da potem razpadajo v ničevost.
Slednjič, kar je isto tako velikega pomena, imamo reći, da tudi največji sovražniki nijso iztcsanl vsi iz jednoga lesa.
Cofe se u/e tu in tam klic: „Mir nam bodi, dajmo vsakemu, kar je njegovega, spoštujmo, kar je spoštovanja vrednega, in krepimo tako in poveličujmo sebe."
Krivica le nekaj časa traje, pravica ne pogine in z njo ostaje vse, kar je lepo in blflgO« le v tem smislu ponavljamo le jeden pot: Častimo sebe, delajmo, trudimo se, pokažimo delo svojih rok onemu, ki nas zaničuje, posnemajmo tudi pri sovražniku, kar je posnemanja vrednega, in potem priđe čas, ko bode dan naših žuljev: „anno redeunte iestus".
L.
Kaj zahtevajo koroški Slovenci glede ljudskih in srednjih šol.
Iz Celovca G. marca. | Izv. dop.] Z velikim zanimanjem opazujemo tudi mi Slovenci na staroslavnem (Jorotanu živahno gibanje v državnem zboru ter nestrpljivo pri čakujemo, da se vrli slovenski poslanci potegnejo tudi za naše terjatve in pravice, ker naši koroški poslanci bodo — kakor vse kaže — teško kedoj zinili besedico o nas in našem žalostnem položaji. Zelo nas je obradostila resolucija g. dr. Vošnjaka v budgetnem odseku, naj se vlado pozivlje, da uvede na učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik kot učni je-zk, v Celovci pa da osnuje za slovenske preparande posebne paralelke.
To bi bilo mnogo za nas, to bi bil branik narodnej odgoji na podlagi materinega jezika, a močan jez daljnjemu ponemčevanju koroških Slovencev. In taka paralelka bila bi tu-kajšnjej preparandiji tudi zelo potrebna, ker 40 pripravnikov obiskuje slovenski poduk.
A potrebna ali nepotrebna, to ubogo malo briga nemške ustavake ter njihovega „zvono-nosca" Herbsta; rpreveč bi  veljala"   in pa
©Mik ruskega in slovenskega jezika in kateri se danes upotreblja izključno samo v cerkvenih knjigah.
Današnji silni in novi razvitek ruske književnosti in književnega jezika se je pričel za onih časov, ko je Rusija, zvršivša borbo z az'jskini'' narodi, svojimi sosedi, in zdru>.ivša se okolo Moskve v jedno krepko ujedinjeno državo, obrnila se na zapad in si tam pridobila njega popolnost, do katere je dospol po mnogih ve.ov bridkih izkušinjah. V tej dobi se na prestolu ruskem javlja najznamenitejši izmej Carje? v svetovnej zgodovini — car Peter L, v katerem je po prekrasnem prispodabljanji ruskega zgodovinarja S. M. Sol ovj eva z „bo gatirom" rii.m no ani.io-n.aM t. -.ivHioimkomi. TOKI h (Hu'ftJti (sila živo igrala po žilah). — Sama Oblika azbuki je bila promenjena, in sprejela je črte, katere rabijo i danes ruskoj in srbskej književnosti ali obče pravoslavnim Slovanom. Leta 1711. se je rodil daleč gori na severju. na obalih Reicga Morja, v kmetiskej kolibi Človek, kateremu je  bilo usojeno, da začne
novo rusko slovstvo in da položi trden temelj neodvisnemu razvijanju ruskega jezika in znanosti. To je bil Mihajlo Vasiljevič Lo-monosov. Energična, silna in zelo talento-vana nravnost Lom on o sova, katerega je poleg vsega krasil neobično trden značaj, nij mu dala mini v življenji, tesno obmejenem se kmetisko bitnostjo. Imejdč 19 let je z dalnjega severa po zimi pripotoval v Moskvo, kjer se je začel učiti v „zaikonospaskej šoli", kjer so se poučevali bodoči duhovniki ruske cerkve. Usoda mu dovoli, da tam ugasi svojo žejo po naukih.
Skoraj so ga odposlali za granico, da dovrši svoje proučevanje v raznih predmetih Nemam niti časa niti prilike, da zdaj podrobno načitani delovanje tega veleumnoga moža, tudi njega pomembe v zgodovini ruskega znanstva razložiti mi nij moči sedaj, zatorej rečem kratko: bil je prirodoslovce, zvezdogled, zgodovinar, pesnik, dramatik in jezikoslovec. On je prvi sestavil učeno ru^ko slovnico in je upotrebljal pravo obmejenje oblasti mej ruskim
in slovenskim jezikom. Njega delo, kjer razpravlja o tem, ima naslov: „0 no.iah liiiiuit UoiMJoinu.i\ii" (o koristi cerkvenih knjig). Priznavajoč veliko korist uplivu slovenskega jezika na obrazovanje ruskega književnega sloga, deli Lomonosov njegove meje od mej ruskega jezika samega, trdeč, da so slogi treh vrst: visoki, v katerem nadvladuje upliv slovenščine, — srednji, kjer se upotrebljavo slova obča ruskemu in slovenskemu jeziku in naposled nizki, kije sestavljen izključno iz čisto ruskih besedij. Ta razdelitev jezikov je imela tO korist, da so po sedaj pisali čisto v ruskem jezici. Ali psevdoklasieizem, katerega je bil L a moti oso v uvel v književnost rusko, je še dolgo prečil v svojih jednostranskih pravilih svobodno domišljetlno pesnikovo in je časih ukk-pal njih jezik v oblike slovenske. L a in o nosov je prvi pokazal svojstveno razmero slogu in je prvi dokazal primero toničnoga sloga.
(Kouec prih.)
deželnim šolskim uradom gledo' učnega je/ika postavne meje odkazujeta. Za to tedaj zahtevamo za slovenske župnije slovenske, — za mešane na podlagi jezikoslovnih razmer z j edin j ene, — za nemške župnije nemške šole; jezik na prižnici v cerkvi hodi tudi jezik v šoli. — Slovenec bo tudi v prihodnje korist nemškega jezika gotovo spoznaval, on si ga hode želel, čislal in ljubil ter se ga tudi s veseljem učil, a po pametnejšem in izdatnejšem načinu. Nikdo naj ne misli, da so se Slovenci, kateri nemški govore, tega jezika v ljudskej šoli naučili; le vprašajte jih, in gotovo ne boste nobenega našli, ki bi si bil svojo nemščino neposredno iz ljudske šole soboj prinesel. Kdor ne gre mej Nemce v službo ali pa v mesto bodi si v šolo ali kam drugam, ali kdor ne pride k vojakom, ta gotovo ne ve nemški, čeravno je za ono malo nemških besed in slav -kov, v slovenskoj domačiji kmalu pozabljenih, morebiti ves čas svoje šole potrti til in izgubil. Ko bi vendar uže enkrat mnenje vsestransko razširjatev in pa veljavo, zadobilo, ka ljudska šola nij nikak jezikosloven zavod, ampak da je zavod za narodno izobraževanje in omiko! (Konec prih.)
Politični razgled.
TVotruiaJc «IeAele.
V L j ubijani 10, marca. V včerajšnje j seji državnega /horn
je predsednik naznanil zaročitev cesarjeviča Rudolfa z belgijsko pricesinjo Štefanijo, finančni minister pa je predložil načrt zakona o pobiranji davka maja in aprila meseca in načrt zakona o pooblaščenji, da sme vlada pričeti kreditno operacijo v iznosu 20 milijonov zlato rente za pokritje letošnjega deficita: nadalje pa vlada zahteva še (»04.000 gold. za colno upravo in finančno stražo.
Da vito v a It i <»«iM<'k je v seji v ponedeljek posvetiival se o vladnej predlogi glede kolekovnih in neposrednih pristojbin, Dr. Poki u kar je za obdačenje pri posojilih in dobitkih, a govoril je zoper povekšanje pristojbin pri sodskih stvareh. Poslanec 11 e e r se je pritožil, da finančni minister nema nobenega finančnega programa, ali poslanec Adamok ga je zavrnil s tem, rekoč, da prejšnja večina tudi nij imela jasnega programa, a delala je dobro dolgove.
Magjarski listi poročajo, da odstopi skupni finančni minister baron llol mami. ter da mu bode naslednik v kratkem imenovan, — baje da Magjar.
\ ima ii te «1 a ž t* ve.
Loris-Mclikov, denašnji pravi vladar-diktator ruski, je pričel svoj nalog vrlo pametno izvrševati. On se hoče popolnem nasloniti na narod; pisal je namreč v Harkov, kjer je bil preje glavni guverner, da se zahvalno spominja, da so mu takrat pri njegovem poslu mnogo pomagale občine in stanovi in da se na njih pomoč zanaša tudi zdaj, ko je prevzel težavni nalog, da uvede zopet mir in red v državi.
Iluske vladne kroge je jako osupnil ukrep francoske vlade glede Ilartinanna.
Za vzInitfiiJe-riimcIitMlio narodno sobranje so voljeni većinom Bolgari, doslej je Znano, da so voljeni samo trije Grki in osem Mo-hamedanov.
IEeItt/i j«ltl senat in mestni zastop Bruseljski sta sklenila svojemu vladarju čestitati o zaročenji avstrijskega cesarjeviča s prince-Binjo Štefanijo. V Bruselj pride za nekoliko dmj tudi avstrijska cesarica, vračajoča se iz Irske domov.
fcVranieo«l4l revolucijo na rn i list* čestitajo vladi, ki nij izročila Ilartinanna Busiji Hartmann je uže iz ječe izpuščen ter je minulo soboto odpravil se na Angleško.
Roj v francoskem senatu o členu VII, Ferrvjevegn naučnoga zakona je pri
kraji. Ta Člen je bil zavržen se- 148 glasovi zoper 129 glasov.
(»riti še donos zastonj čakajo na izvršitev onih določeb berlinskoga dogovora, ki se tiod njih meje ob Turškem. Dogovarjanja so se vlekla mej njimi in Turki toliko časa, do kler nijso (Irki uvideli, da jih turški državniki — za nos vodijo; na to je pa grška vlada svoje polnomočnike odpozvala iz Carigrada in dejala turškej vladi, da so vsa daljnja dogovarjanja nepotrebna in da se hoče do evropskih vlad obrniti. Samo če bode (irkom kaj koristilo.
V llerlimi je knez Rismaik ob priliki „parlamentariškega dineja" govoril o vnanjej polit|kt j on odobruje to, da francoska vlada nij izdala Ilartmana Rusiji in da i/, toga ne bode nastal kak prepir moj Francijo in Rusijo. Nadalje je dejal, da je, prijateljstvo mej Nemčijo ter Avstrijo iskreno, katero baje da najbolj podpira nadvojevoda Albreht. () na-množenji nemške armade jo rekel Risinark, naj južni Nemci ne pozabijo, da je bil pot mej \V e i b s e n h u r g o m in S t u 11 g a r t o m s v o j e dni prav k ratek.
Ker hoče auuI<•%*<;t vlada razpustiti parlament, in ker so baje dopolnilne zadnje volitve bile konservativnej zdanjej vladi ugodne in da bi si Reneonshold tudi prihodnje volitve osigural, pisal je pismo indijskemu podkralju, katero pismo imajo pa uže vsi angleški volilci denes v rokah; v tem pismu svojo vladanje silno hvali in kliče Angležem, naj ohranijo zdanjo vlado zavoljo nje vnanjc politike in zarad nje zaslug za evropski mir. Rodemo videli, kaj bodo angleški liberalci odgovorili na to trkanje.
Iz A f'ganl«taiia se poroča, da se Af-ganistanci zopet pripravljajo na boj z generalom Robertsom. Dva oddelka Afganistancev sta odmarširala iz Gisnija, jeden severno v Kohistan, da se združi z družinu oddelki, drugi pa naravnost proti Kanuju. Abdar-ralunan je zbral vse glavarje posamnih rodov v Maimenu, da ga imenujejo emirjem.
I)6p
IS L
Iz Ormoža 7. marca. [ Izv. dop.j Po dolgem zimskem spanji se je vendar zopet začelo gibati naše ormožko učit. društvo. Imelo je dne 4. marca t. 1. svoj občni zbor v Onnoži. Jaz o tej stvari omenjam le toliko, da se je vršilo vse v najlepšem redu. Iz govora predsednikovega (g. Strenkl) se je razvidalo, da se je društvo precej začetkoma imelo boriti z mnogimi neprilikanii. Mej drugim je bil tudi govor „0 nravnej odgoji", katerega je g. Srečko Majcen govoril, na dnevnem redu. Društvo je dakle zopet oživelo in stoji sedaj na krepkih nogah. Novo vodstvo je vse vneto za pravi napredek in zatorej se trdno nadejamo, da bode društvo letOS zdatno delalo v prospeh ljudskim šolani ormožkega okraja. Društvo ima krepkih značajnih in narodnih udov, ki je nijso samo pripravljeni duševno podpirati, ampak, ki tudi zanje materijalno kaj žrtvuje. Sveta dol-nost vsacega učitelja tega okraja je dakle, da stopi v kolo našega društva, kajti le v slogi jen a p r e d o k.
Domače stvari.
— (Prvi hrvatski vinski semenj v Zagrebu.) llrvatsko-slav.-kmetijska družba razpošilja imenik za vinski semenj prijavljenih vin. Iz tega imenika se razvida, da se je za vinski semenj ponudilo za prodajo do 80.(>i)() veder vina, in sicer od leta 1834. do 1879. Najnižja cena jo 3 gl. (.)2 kr. vedro in najvišja SO gl. 80 kr. vedro, /a naše vinske trgovce bode gotovo ta semenj velike važno sti, zatorej jim priporočamo, da se ga udeleže, ker mogd na senmji prodavati svoja vina samo vinorojci, ter bode takim načinom vsak ku-
pec imel priliko spoznati se z vinorejci hrvatskimi in z njihovimi pridelki. Semenj se bode obdržaval v prostorih hrvatsko-slavonske kmetijske družbe dne 17., 18. in 19. marca. Katalogi za ta semeni se mogd dobivati zastonj pri kmetijskej družbi in trgovskej zbornici v Ljubljani. Trstu, Celovci, Gorici, Gradoi itd., kakor tudi pri brv.-slav.-kmetijskej družbi in trgovskej zbornici v Zagrebu. Se semnjem bode združena tudi izložba orodja za vinorejo in kletarstvo.
— (P re me šč en j e v o j aš k i h polkov.) Dunajske novine javljajo, da imajo o začetki pomladi mnogi vojaški polki promeniti svoja tiarnizijska mesta. Odtod posnemljemo, da kranjskih lovcev bataljon št. 7., kateri je uže od začetka okupacije v Ilorcegovini, pride v dunajsko Novo mesto. Rrngonski polk cesar Nikolaj I. št. 5 ima ostaviti Celovec ter iti v Pečuh, na njeca mesto pride hrvatsko-slavon-ski ulanski polk It. 12, ki je dozdaj bil v Zagrebu. TiCopoldovci (št. 53) so premeščeni v Tulln polog Dunaja. V Ljubljano ne dobodemo nobednega novega polka, kolikor si ga tudi morebiti želimo.
— (Slovansko pevsko društvo na D U naj i) priredi pod osobnim vodstvom g. A. A. Buchte v ponedeljek dne 15.t. m. v dvorani „zum grilneti Thor" (VIII. Lerchenfelderstrasse 14) zabavo na korist strada j oči m v Istri. Spored: A.) A nt. Foerster: Slava Sloven-vencem ; d r. .1. B. I pa vec: Moja rožica; D a v. Jenko: D tinte vetri; I. p 1. Zaje: Davorija; A. Ilajdrich: Jadransko morje. B.) Godba baron K u h novega polka štev. 17 pod vodstvom g. kapelnika J. F. Rorovanskega igra sledeče komade: Strauss: Ouverture o Metuzalemu; Ko mzak : veliki potpourri iz slovanskih narodnih pesnij; Fahrbach: Dijaški pozdrav; Strauss: Severnega moria podobe; Stern: Spomin na Ljubljano; VVagner: Odkritje ljubavi; Mazni ik: Dekličina tožba; Res eda (češki narodni nnpevi); Fahrbach: Srčna dama; Strauss: Rocaccio; Strauss: Parižka polka; Strauss: napevi na okrog; Baronica de P oti en: S* eni listič; Strauss: Le naprej. Vstopnice se dobivajo pri predsedniku društva, dvornem in sodnijskem advokatu dr. J. Lenochu (I. Riiiunerstrasse Št. 4) in sicer za posamezne osobe po 1 gld.; za družine po 2 gld.; za dijake po 50 novč. —
— (Ruske pšenice) se v pristanišči tržaškem letos toliko izkreuje, kolikor se je uže mnogo let nij. Od tam jo pošiljajo na Koroško in Tirolsko.
— (Požar. ) V Repnjah, občine Vodiške v okraji kanieniškem, je dne 17. in. m. okolo devetih pred poludnem nastal ogenj v kajži Franceta Oblaka, da je pogorelo stanovanje in gospodarsko orodje omenjencu ter njega sosedu Juriju Kušurju. Škode je okolo 350 gld., a jo malo ne vsa ta vsota bila zavarovana. Kakd je začelo goreti, nij znano.
— (Poskusen umor in samo umor iz ljubosumnosti.) Iz Reke se nam dne H. t. m. piše: Mnogi ljudje se tožijo na letošnji kratki predpust; jodni pravijo, da SO se premalo zabavali, drugim nij bilo moči izbrati si zaželenih družic, — a tretji, kateri so jih dobili, menijo, da jim je bilo preveč hiteti in so zatorej slabo pogodili osobe, s katerimi zdaj v BV. zakoni ne niogo tako zadovoljni biti, kakor bi to sicer lehko bili. Jeden izmej 1 j liti ij poslednje vrste je bil tukajšnji mesar Josip Culazio, rodom Trsatč.an, kateri je uže dalje časa živel v neslogi se svojo ženo Ans>,
krimarico v gledaliških ulicah na Reki. V petek dne 5. t. ni. je mož prišel z večera do mov in se je po starej navadi začel prepirati BČ svojo ženo. llosedn je dala besedo, in naposled je mož pograbil nož, ter je svojo zakonsko polovico trikrat ranil v roko In jeden-krat v glavo. Žena je začela kričati in klicati ljudi na pomagajo. Prihitela je velika mno; ica vkupe in tudi mostni policaji so bili takoj na mesti, ('ulazio se je zaprl t svojo sobo. Ko so hoteli ulomiti vrata, da pridejo k njemu, ustreli se mesar z revolverjem v trebuh, in se teško rani. Odnesli so ga v bolnico, kjer so mu kroglo izrezali. Nesrečnik je uže drugo jutro umrl. Njemu vdova leži nevarno ranjena ter bode javeljne kaj iz nje. Mesar Colazio, pravijo, je bil na svojo ženo ljubosumen in sta menda zatorej živela v nemiru
— (Obupna črevljarja.) FiŠo nam iz Reke: Vsem rokodelskim pomočnikom je vrlo dobro znan tako imenovani „plavi" ponedeljek. Po starem običaji zapfje rokodelec v ta dan vse, kar si je z velikim trudom prislužil ves dolgi teden. Nij dakle čuda, da je ta grda in vse graje vredna razvada, katera zgolj prazni moano in napravlja glavo težko, marsikoga uže pogubila. Ljudje bi namreč hoteli, da bi imeli vsak dan „plavo", a ne pomislijo, da smo vsi na zemlji, da se trudimo in delamo. Dva življenja sita reška črevljarja sta nedavno naveličala se pri kopitih ves božji dan sedeti in delati, zatorej sta se zmenila iti — v boljši svet. Skočila sta v morje. Jednega od njiju so ribiči se nekoliko živega izvlekli iz vode, drugi se je zgubil v valovih. Žalostno je res, da se sumoumori na sveti vedno bolj množe, vse je uže obupalo na boljšej bodočnosti, kar res nikakor nij — veselo znamenje.
Razne vesti.
(V ogerskem finančnem mini-sterstvu) bodo — kakor poroča „Pester Journal" — po sedaj v službo jemali tudi ženske, da bodo pri centralnej blagajni štele kupone.
* (Neprijetno vzbujenje.) Iz Nyir-Gebe na Ogerskem se poroča no vina m: Vdovo Mezei, ki je mati peterim otrokom, je začel boleti vrat. Nastrgavši si hrena, se obveže vrat ter gre skoraj ležat. Starejše nje hčerke so dobro zakurile železno pečico, da bi po noči v sobi ne bilo mrzlo in so, zatvorivše zaklopnico, šle spat ob 10. zvečer. Zjutra so ljudje našli vseh pet otrok — štiri ljubeznjive in krasne deklice ter čvrstega dečaka — v posteljah mrtve. Zadušil jih je ogljenec. Mater so jedva še zdramili, ker je bila tudi uže precej nezavestna — ali kakšen strah in žalost je navdajal ubogo vdovo, ko je vzbudivša se, ugledala vseh svojih pet nedolžnih otrok — mrtvih!
* (Kaznnska „Mati Božja".) Moskovske novine piš6:„Mej posameznostmi, katere o katastrofi v zimnej palači prihajajo v javnost, naj omenjamo te dogodbice. V stražnici imenovanoga poslopja je bila prekrasna podoba kazanske „Matere Božje" v lepem pozlačenem okviru. Oholo nje je po steni bilo obešenih še mnogo drugih manjših podob, pred-BtavljajoSih razne svetnike.' Ko se je razletela palača, pokopale so nje razvaline tudi vse to tablice. Pri izkopavanji so našli ono podobo „Matere Božje" - gl di ('uda! — popolnem nepoškodovano. Zdaj jo hranijo v glavnoj stražnici. Ta dogodba napolnuje vojake s pobožnim občudovanjem, in menjajoče se straže vsak dan hodijo molit pred „čudesno podobo".
'"' (Star mož.) Madridska „Kpoca" poroča, da je v vasi poleg mesta (iijou v Astu-riji umrl starec, imejoč 112 let. Bil je petkrat Oženjen; naposled, ko je bil uže v s;>. leti, si
je vzel za soprogo sedemnajstletnega dekleta. V zadnjem sv. zakoni sta se mu rodila dva, v prejšnjih štirih pak šestindvajset sinov. Mož je bil samo je lenkiat bolan v sem svojem življenji, namreč še dečak o l.">. leti je imel nekoliko, ilnij mrzlico. Zajuterkoval in večerjal nij nikdar ničesa druzega nego !i frakcij — kun in ovca.
* (Železnico) izkopala je mej Seilen dorfom in Hohenstadtom roka Morava, katera je nedavno bila izstopila iz svoje struge. Promet je zatorej na moravskoj mejnej železnici ustavljen za osem dnij.
Zali vala.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem onim čestitim gospodom, kateri so utnršcga gospoda
Fran Šekulo,
studiosus jnris, dne 5. sušoft na pokopališče spremili, na-grobnico zapeli n mu krasne vence podarili. 1'osebno so zahvaljujemo onim Novouiešča-uom, v Ljubljani bivttjočim, za podarjeni venec. Novomesto, duć P. suŠca 1880.
(94) Žalujoči.
Umrli no v IJulHlam :
C». marca: Julija Franovič, Šiviljo hči, 21 dnij, v sv. Florijana ulicah št. 15, za božjastjo
7. marca: Keza lluhcr, mizarjeva hči, 17 let, v križevniških ulicah št. 7, za senom. — Janez Penn, krojač, 74 let, na starem trgu ftt. 8, za otrpnenjem pbuč.
8. marca : Franjiea Snoj, hči strojekurčeva, 2 leti, na noljanskej cesti št. 18, za vnetico slizne mrene. — Štefan Bregar, uradnik v pokoji, 7.'t let, ua sv. Petra cesti št. (J, za mrttulom. — France Pirkovec, užit-ninskega slugo sin, 7*/i leta, na poljanskej cesti št. 18, za vnetjem Blizuih mren.
P marca: Alojzija Dolžan, mizarjeva hči, 8 m., na tržaškej cesti št. 26, za hožastjo.
V deželnej bolnici:
5. marca: Tomaž Pogačnik, gostač, 77 let, za starostjo.
G. marca: Marija Kavčnik, šivilja, 23 let, za kurdejem
7. marca: Franc Sojer, delavec 44 let, za rakom.
T rine ceno
v Ljubljani 1'). marca t. 1 Pšenica hektoliter 10 gld. 66 kr.      rež 6 gld 99 kr.; — ječmen 6 gld. a'J kr.;  — oves J gld. 67 kr.;      ajda 5 gld. M kr.; — proso 5 gld. ■>'.» kr.,
— koruza 6 gld. 80 kr.; — krompir iOO kilogramov 3 gld. 84 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; masi« kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Špel. frišen — gld. 50 kr.; špeh povojen — gld. G i kr. i
— jajce po l'/j kr.; — mleka liter b kr.; — govedniue kilogram 54 kr.; — teletnine nO kr.; svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.;
— slame 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. f>0 kr.; — mehka b jjid   — kr
Dunajska borza 10. marca.
(Izvirno telegraficno puročdu. fcinotni dri. dolg v bankovcih .   .   II gld. ." Enotni drž. dolg v srebru   ...   71 „95
Zlata renta.........86   „ —
1860 dri. posojilo......1*7   „ 80
Akcije narodne banke   .   .  .   . 8 »7   „ —
Kreditne akcijo....... 300   „ 80
London..........118   „ 25
srebro..........—   „ —
Napol...........9   „ 43»/,
C. kr. cekini........5 „5/
Državne marke .......58   _ 10
kr
Uova mesnica.
Podpisanec naznanjam p. t. občinstvu, da sem v S livarje vej hiši na sv. Petra cesti it. 16 začel
■V prodajati meso, ~wm
zatorej se vsestransko uljudno priporočam, MgotOV* IJHJoč. da bodem rad postrezal vsakemu z dobrim mesom. (84—2;
Jarnej Kregar,
Ljubljanski lozi.
V letu trikrat srečkanje. Glavni dobitki gl 35.000, 25.000, 20.000
93—1) i. t. d.
Najmanjši dobitek ao gld. a. v. prodajamo samo po
gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5.
Uže ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem srečkanji
mr dne 2. aprila 1880 -mm
te#a po rcalncj kreditnej banki prevzetega loterij nega posojila
z i i* i !• it i m Insont it i/ltt. 24.
Te loze, ki so odlikujejo po brezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem crteži, prednja
■ne ii i .'»I niča u<liiiiui.H< racije
Dmaj,   „MERCUR" Dunaj,
WoIl«ille 13,      Ch.Chon      nollzcillc i:|,
in v vseh večjih bankah in menjalnicah.
I>Tnjt>ol jwi
salonsk 3$§l premog
(44—22)
^^^^^^^ €^ts3^^^^^3fci
po iiit|iii/jej ceni pri A. Debevol, rimska cesta (Gradišče) 19.
I iiictclfne
zobe in zobovje
postavlja, ne da bi bolelo in no da bi odstranjevat korenine
(76-5)
zobni zdravnik
A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu.
Velik malin
v Sat-vinjslcej c3.olin.i poleg (le I j a, s petimi tečaji in Stopami ter I /.enil j iščem se prodaje. Natančneje i zvešča Fr. Miillerjev Annoncen - Bureau v LJubljani. (83—2)
H
sli
• 9
■T 9* m
s* S
F g-
i 12
- ~ O
a £ 5
srfS
3
N  N< ti
Gastlove kri čistilne pile.
Uže dvajset let sijajno skusenc in od zdravnikov priporočene, da
se i njuni odpravi putika m re\mati/eni, zasedena slaba t-okrovica, slcza, ostra kri, /.hita ž i Iju, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrab in žolči, in poznejše uplivanje po zdravljenji z živini srebrom Pri ženskih mesečnih nerodnostih upliv »jo te pile dobrodejno, odstranjujoče in BdravUajoče.
BUatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile BO p o s 1 a d k o r j c n o in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristllo.
Ker zadostuje jedna fikatljiea za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pile tudi najcenejše zdravilo.
■CP Gastlov kri čistilni čaj
t' xa* itkih jj4»  .'ttP in  .»O ai. %t'l.t
ba.š tako dober /.oper vse /.gorenje bolezni.
Pravi dobi se v glavnej zalogi lekarja I3. Birsa.Toa.clj.erj©, „zum Obelisk" v Celovci. (79—2)
Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani V. pl. Tmkocy, lekarnar: v Postojni A. Leban, lekarnar; \ Kranj i K. Bavnik, lekarnar; v Lo^atci Al. .Skala, lekarnar.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina m tisk -Narodne tiskarne14.