Uto: XII.
(kodni vestnik
občin Ormož in Ptuj
Ptuj, dne 10. junija 1976	Številka: 7
VSEBINA:
OBČINA ORMOŽ:
55.	Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož;
56.	Odlok o razveljavitvi odloka o zagotavljanju zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanim osebam občine Ormož;
združevanju sredstev za njegovo uresničevanje;
57.	Samoupravni sporazum o programu telesno kulturne skupnosti Ormož in o združevanju sredstev za njegovo uresničevanje;
OBČINA PTUJ:
58.	Odlok o obvezni, splošni in sistematični deratizaciji v občini Ptuj;
59.	Pravilnik o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj.
55
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Onnož, Skupščina občine Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska telesnokulturna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož, Občinska skupnost socialnega varstva Ormož, Občinska skupnost za zapodovanje Ormož (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenejo
DRUŽBENI DOGO V,0 R o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož
1.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom določajo udeleženci - v mejah svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti ter odgovornosti - skupne osnove in obveznosti, kako bodo delava v procesu samoupravnega razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, kr bremenijo materialne stroške na podlagi svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev zadovoljevali skupne potrebe.
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1976 zagotavljali s samoupravnimi sporazumi, samoupravnimi akti in drugimi ukrepi 0 razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, Uosegu in sestavi skupne in splošne porabe, uresničevanje politike, ki jo določa skupščina SR Movenije z resolucijo o družbenoekonomski Politiki in razvoja SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter resolucija o oružbeno-gospodarski politiki in razvoju občine Urmož v letu 1976 in po določilih tega uružbenega dogovora.
samoupravno odločajo o razporejanju celotnega dohodka - za razširjanje materialne osnove združenega dela ter za osebno in skupno porabo - na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela in njenih razvojnih programov oziroma potreb, programov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
3.	člen
Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Ormož bosta idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Delovnim ljudem in občanom bosta pomagala pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostim zborih skupščine občine.
Občinski svet ZSS Ormož kot pobudnik sporazumevanja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov se zavezuje, da bo pri svojem delovanju na področju osebne in skupne porabe spremljal gibanja in vplival na uresničevanje tekoče dužbenoekonomsice politike.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo oblikovale in izvajale svoje programe na osnovi samoupravno dogovorjenih potreb združenega dela in o opravljenih nalogah in doseženih rezultatih obveščale delovne ljudi in občane. Na podlagi samoupravno dogovorjenih normativov in cen se bodo sporazumevale o družbeno zagotovljenem obsegu dejavnosti ter o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za uresničevanje njegovega obsega.
5.	člen
Skupščina občine Ormož in njeni organi bodo skrbeli za izvajanje resolucije o družbeno gospodarski politiki občine Ormož v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: resolucije) ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispevali k uresničevnju tega družbenega dogovora.
,	2. člen
Udeležena tega dogovora se zavezujejo, da ?odo zagotavljali pogoje, ki delovnim ljudem v emeljnili organizacijah in skupnostih omogočajo tesničevanje njihove ustavne pravice, da
II.	RAZPOREJANJE DOHODKA
6.	člen
Udeleženci se bodo zavzemali za izvajanje resolucije pri razporejanju dohodka in
oblikovanju sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako, da:
-	vse oblike porabe, razen vlaganj v razširjeno
reprodukcijo , rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda;	/
-	bruto osebni dohodki rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda, realni ; osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od rasti produktivnosti dela;
-	je realna rast sredstev za skupno in splošno
porabo za 20	% nižja od rasti realnega
družbenega proizvoda družbenega sektorja in znaša okoli 4,3 %.
7.	člen
Udeleženci, ki ustvarjajo in delijo dohodek, se zavezujejo, da bodo uporabljali pri delitvi dohodka razmerja določena v samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki so ga podpisali.
Udeleženci iz 1. odstavka, pn katerih raste njihov proizvod močneje kot je predviden porast družbenega proizvoda po resoluciji, morajo zaostriti delitvena razmerja v korist sredstev |a razširjeno reprodukcijo, tako, da povezujejo osebne dohodke pod rastjo porasta produktivnosti dela.
8.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti se zavezujejo, da bodo pri delitvi osebnih dohodkov uveljavile tale načela:
1.	Sredstva za osebne dohodke morajo biti odvisna od doseženega dohodka, produktivnosti živega dela in od vloženega minulega dela.
2.	Udeleženci s področja gospodarstva, ki v letu 1976 v primeijavi z letom 1975 zvišajo bruto dohodek na delavca za višjo stopnjo, kot je stopnja zvišanja življenjskih stroškov, lahko v letu 1976 povečajo osebne dohodke na delavca v meri, večji od stopnje povečanja-življenjskih stroškov.
Najvišja stopnja povečanja osebnih,doliodkov na delavca je stopnja povečanja življenjskih stroškov, povečana za polovico razlike med stopnjo povečanja bruto dohodka na delavca in stopnjo zvišanja življenjskih stroškov.
Udeleženci iz gospodarstva, ki v letu 1976 v primeijavi z letom 1975 povečajo bruto dohodek na delavca za nižjo stopnjo, kot znaša povečanje življenjskih stroškov, lahko zvišajo osebne dohodke na delavca največ do 95 % zvišanja stopnje življenjskih stroškov.
9.	člen
1.	Ne glede na načela z 8. člena lahko povečajo osebne dohodke na delavca udeleženci tistih dejavnosti, za katere se ugotovi družbena utemeljenost za tako povečanje in je tako posebej dogovoijeno s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
Udeleženci morajo o tem obvestiti koordinacijski odbor.
2.	Udeleženci, pri katerih so za leto 1975 osebni dohodki na delavca, v primerjavi z bruto dohodkom na delavca bistvého neugodnejši kot v primerjalni skupini, da koordinacijski odbor v soglasju s predsedstvom občinskega sveta ZSS na njegov predlog mnenje o primernosti povečanja osebnih dohodkov za vec, kot uju gre po 8. členu.
Primerjalna skupina je skupina organizacij združenega dela, ki po mnenju koordinacijskega odbora najbolj ustreza za primerjanje v smislu prvega odstavka te točke.
3.	Udeleženci, pri katerih so za leto 1975 osebni doliodki na delavca v primerjavi z bruto dohodkom na delavca bistveno ugodnejši kot v primerialru skupini, morajo svoje osebne dohodke na delavca za leto 1976 usklajevati z razmerji in višino osebnih dohodkov na delavca v primerjalni skupini.
Po lastni iniciativi ali na zahtevo koordinacijskega odbora bo udeleženec le-temu sporočil, da bi lahko podal znanje o potrebi po uskladitvi osebnih dohodkov.
4.	Udeleženci, pri katerih na povečanje bruto dohodka vplivajo ugodne zunanje okolnosti, lahko povečajo osebne dohodke na delavca za stopnjo, ki je sorazmerno s tem vplivom nižja od najnižje stopnje, ki mu gre po drugi točki 8. člena.
Na zahtevo koordinacijskega odbora bo udeleženec sporočil podatke, potrebne za oblikovanje mnenja o pnmernosti rasti osebnih dohodkov na delavca.
10.	člen
1.	Z osebninu dohodki po tem dogovoru so mišljeni bruto osebni dohodki. Sestavlja jih del, izplačan med letom za isto leto in del, ki je z zaključnim računom predviden za kasnejše izplačilo, to je za izplačilo v naslednjem letu.
Del osebnih dohodkov, rzplačan med letom je izkazan v obrazcu OD; del, ki je z zaključnim računom predviden za kasnejše izplačilo, pa je enak saldu konta 250.
S številom delavcev se razume število zaposlenih delavcev, izračunano iz števila delovnih ur, vir podatka pa je obrazec OD.
Udeleženci predložijo službi družbenega knjigovodstva obrazec OD za temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti.
2.	Vir podatkov za bruto dohodek sta obrazca ,,poslovni uspeh med letom* in ..bilanca lispeha".
, 3. Vir podatkov za stopnje zvišanja Življenjskih stroškov je Statistični pregled SRS. Med letom sc uporabljajo podatki, ki so objavljeni do 15. v mesecu, v katerih je treba SDK predložiti obrazec ,.poslovni uspeh med letom*', ob koncu leta pa podatek za vse leto.
Koordinacijski odbor obvešča udeležence o potrebnih podatkih iz Statističnega pregleda SR Slovenije.
4. Udeleženci predlagajo Službi družbenega knjigovodstva skupaj z obrazci poslovnega uspeha med letom im zaključnim računom podatke v zvezi z izvajanjem načel iz 8. člena na posebnem obrazcu.
11.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti se zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih:
1. določile vsako leto najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela, dela poln delovni čas, in dosega normalni delovni uspeh; pri njegovem določanju upoštevajo, da ne more biti nižji od 60 % poprečnega osebnega dohodka za zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem koledarskem letu in da pomeni normalni delovni uspeh delavca dosežen 100% individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu temeljne organizacije združenega dela;
2.	določile na podlagi analitične ali druge ustrezne ocene delovnih mest tako osnove in merila za obračunavanje osebnih dohodkov, da bodo obračunani in izplačani osebni dohodki, tudi najvišji, rezultat individualnega učinka delavca ob sočasnem doseganju normalnega uspeha;
3.	predvidele normalni poslovni uspeh v skladu s samoupravnim sporazumom dejavnosti;
4.	določile akontacijo osebnega dohodka delavcev — pripravnikov; pri njihovem določanju upoštevajo:
-	da lahko znašajo za pripravnike s srednjo Izobrazbo najmanj 60% in največ 70%, z višjo izobrazbo najmanj 80 % in največ.90 %, z visoko izobrazbo pa najmanj 95 % in največ Ì05 % od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ,
-	da se lahko povečajo do 20 % na podlagi meril za ugotavljanje individualnega uspeha, ki ga dosega pripravnik, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot leto dni
-	da se tako določene akontacije osebnih dohodkov povečajo za dodatek za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma deyavnosti o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke;
5.	določile nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni v višini 90 % mesečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu in ga vsake tri mesece valorizirale v višini, ki jo objavi zdravstvena skupnost Slovenije; ob tem pa nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal;
6.	določile višino regresa za prehrano med delom, upoštevajoč pri tem pogoje in težavnost dela; pri tem upoštevajo:
-	da so do regresa za prehrano med delom upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas,
-	da znaša regres za prehrano med delom največ do 250 din, mesečno na delavca,
-	da se le delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno zagotoviti organizirane prehrane med delom in delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano, pa take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom, lahko v soglasju z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije daje regres za prehrano v obliki vrednostnih bonov,
-	da do fegresa za prehrano niso upravičeni delavci in drugi za tiste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov, bolniškega staža, službenega potovanja in prostih dni,
-	da regresa za pretirano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini;
7.	določile višino nagrad učencev poklicnih šol hi učencev z učno pogodbo, pri njihovem določanju upoštevajo, da morajo znašati 720 dinarjev neto v prvem letniku, 840 dinarjev neto v drugem letniku in 1000 dinarjev neto v tretjem letniku, da lahko določijo še dodatne nagrade, vendar odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu s tem, da obvezna in dodatna nagrada skupaj ne smeta presegati 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu;
8.	določile nagrade študentom in učencem za obvezno prakso, pri njihovem določanju morajo upoštevati, da ne smejo biti nižje od 720 dinarjev in ne višje od 60% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu in da te nagrade ne izključujejo štipendij;
9.	določile osnove in merila za nagrajevanje dosežkov inovacijske dejavnosti ter postopke, ki bodo spodbujali delavce k njenemu organiziranemu razvoju.
12.	člen
Udeleženci zavezujejo koordinacijski odbor, da periodično obravnava izplačila najvišjih osebnih dohodkov, ugotavlja, ali so ti osebni dohodki enaki kot drugi osebni dohodki rezultat individualnega učinka delavca, obračunanega po vnaprej določenih osnovah in merilih na podlagi analitične ocene delovnega mesta ob sočasnem doseganju normalnega poslovnega uspeha in
predlaga ustrezne ukrepe, če ugotovi odstopanje od navedenih meril
13.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti se
1.	zavezujejo, da bodo za stanovanjsko gradnjo namenile najmanj 6 %, za izobraževanje po najmanj 1,5 % od bruto osebnih dohodkov, m
2.	sporazumejo, da bodo iz sredstev za stanovanjsko gradnjo namenile sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov v višini 0,3 % od bruto osebnih dohodkov in jih ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov vplačale na poseben račun pri občinski izobraževalni skupnosti Ormož, iz sredstev za izobraževanje pa združevale sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov skladu za štipendiranje na ravni občine.
14.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti se zavezujejo, da bodo za sklad skupne porabe iz dohodka namenila sredstva le do višine 70 % poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev ali s številom delavcev po stanju ob koncu preteklega leta (družbeno dogovorjeni del sredstev sklada skupne porabe).
‘Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti ob tem ugotavljajo, da v družbeno dogovorjenem delu sredstev sklada skupne porabe niso všteta namenska sredstva za:
-	regres za letni dopust poklicnih šol in učencev z učno pogodbo,
-	stanovanjsko gradnjo,
-	gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje; ta sredstva znašajo najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust V'tekočem letu,
-	prenentivno zdravstveno varstvo,
-	nagrade ob odhodu v pokoj,
-	otroško varstvo,
-	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledice nezgode pri delu.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti se zavezujejo, da bo poraba vseh'sredstev sklada skupne porabe v letu 1976, razen sredstev, namenjenih za stanovanjsko- gradnjo in za sklade solidarnosti, rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek temeljne in druge organizacije združenega dela, povečan za obračunano amrotizacijo nad minimalno predpisano stopnjo.
15.	člen
Temeljne in ' druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti se zavezujejo, da bodo
1.	oblikovale sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta v višini najmanj 1000 dinarjev in največ 1200 dinadev na delavca ter učenca poklicnih šol in učencev z učno pogodbo ter jih povečala za obvezne dajatve.
2.	določile v svojih samoupravnih aktih, upoštevajoč tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev, osnove in merila za določanje višine regresa za posameznega delavca, pri tem bodo upoštevale, da je lahko regres za izrabo letnega dopusta za posameznega delavca višji ali nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva zanj, in da je do regresa upravičen vsak delavec, učenec poklicne šole in učenec s pogodbo, ki ima pravico do izrabe dopusta, pri tisti temeljni organizaciji združenega dela ter delovni
skupnosti pri kateri izrabi dopust,
3. vštele v regres za izrabo letnega dopusta tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
4.	določile višino nagrade ob odhodu delavca v pokoj, pri njenem določanju bodo upoštevali, da znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, povečane za obvezne prispevke, da gre po smrti delavca najožjim članom družine enak znesek in da pri določanju višine upoštevajo kot merilo ob upokojitvi ah smrti priznano delovno dobo delavca.
5.	določile nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo in delovno dobo, ki se upošteva
pri določanju delovnega jubileja; pri tem bodo upoštevale, da znašajo najvišji zneski teh nagrad za 10 let delovne dobe 2.300 dinariev, za 20 let delovne dobe 3.450 dinarjev in za 30 let delovne dobe 4.600 dinarjev in da lahko priznajo nagrado za delovni jubilej, če jih prvič uvajajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel s tem, da se v tekočem letu lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
III.	SKUPNA PORABA
16.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo zagotavljali pogoje za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti in skrbeli, da bodo te ustrezne svoji družbeni vlogi prispevale h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja in izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov.
17.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da se prenese iz splošne v skupno porabo:
-	na Občinsko skupnost otroškega varstva Ormož obveznost odplačevanja anuitet za najeti Investicijski kredit za izgradnjo otroškega vrtca Ormož,
-	na Občinsko' izobraževalno skupnost Ormož obveznost odplačevanja anuitet za najeti investicijski kredit za izgradnjo osnovnih šol Kog, Središče, Miklavž in Tomaž,
-	na Občinsko- zdravstveno skupnost Ormož obveznost financiranja zdravstvenega varstva nezavarovanih občanov in obveznosti za zdravstveno preventivo.
Samoupravni interesni skupnosti, ki prevze-niata naloge iz prejšnjega odstavka jih vključita v svoje programe in sprejmeta sklep o prevzemu kreditne obveznosti •
Prenos se opravi s pismenim sporazumom nied skupščino občine Ormož in ustrezno -• samoupravno interesno- skupnostjo, vsebovati •nora vso • potrebno dokumentacijo, pregled prenešenih obveznosti ■ za leto 1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa.
S prenosom nalog se -izvrši tudi prenos sredstev iz splošne v skupno porabo tako, da se prizna v obseg-dovoljene porabe leta 1975, kije osnova za izračun v letu 1976, za znesek prenešenih obveznosti
V letu 1976 je treba ugotoviti še naloge, ki po svoji vsebini spadajo v skupno porabo in skleniti sporazume za prenos teh nalog v letu 1977 na samoupravne interesne skupnosti.
18.	člen
Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati v svojih programih dela načelo racionalnosti, prioritetne naloge določene v resoluciji in smernice tega družbenega dogovora, n tem pa morajo predvsem dati prednost tistim nalogam, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu.
V programih zlasti določajo:
-	naloge, s katerimi se uresničujejo ustavne m zakonske pravice delovnih ljudi in občanov ter način njihovega uresničevanja
-	s srednjeročnim načrtom družbenega gospodarstva razvoja občine določene prednostne naloge
-	skupne naloge, ki jih uresničujejo delovni ljudje v republiki in občini,
-	dinamiko izvajanja in metodo, kako ugotavljajo izvrševanje dogovorjenih nalog.
19. člen
Samoupravne interesne skupnosti prikažejo v programih tudi za uresničevanje potrebna mvesUcijska vlaganja.
Pri tem se zavezujejo, da:
- v svojih investicijskih programih izhajajo iz dvojnih programov,
~ upoštevajo prednostne naloge in da te P ograme medsebojno usklajujejo.
Samoupravne interesne skupnosti se zave-,leJ0’ ria bodo obravnavale in sprejemale vse vestrerjske programe na zborih svojih skupščin.
20.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zaveze de'5’ bodo uskladile obseg, raven in nalog ra?aVn°StJ ter °Predelile način združevanja n ‘“Porejanja sredstev za solidarnostne i:
vzajemne naloge v okviru občine in republike.
Solidarnostno in vzajemno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev.
Sredstva za solidarnost in vzajemnost zagotavlja v okviru svojega programa vsaka samoupravna interesna skupnost v obsegu usklajene in dogovorjene porabe interesnega področja v republiki. Dogovorjena sredstva solidarnosti se oblikujejo v ' okviru sprejete prispevne stopnje in jih SIS prek svojega letnega finančnega načrta prispeva mesečno v sorazmeiju s svojimi dohodki republiški oziroma zvezi samoupravnih interesnih skupnosti. Za solidarnostne in vzajemne naloge bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva:
a)	OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ORMOŽ bo po dogovorjenih merilih zagotavljala sredstva za obvezno osnovnošolsko izobraževanje mladine in odraslih, celodnevne šole, male šole, vzgojnega programa za predšolske otroke in drugih dogovoijenih nalog, ki izhajajo iz solidarnostnega programa.
b)	OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ORMOŽ bo zagotavljala sredstva za programe skupnih in vzajemnih nalog
-	za skupne in nove naloge, ki obsegajo mednarodno sodelovanje, filmsko dejavnost, skupne naloge,
-	za vzajemno sofinanciranje dogovorjene dejavnosti gledališč, filharmonije, muzejev in galerij, za pomoč manj razvitim in obmejnim območjem, za financiranje obveznih služb: arhivske, varstvo spomenikov in knjižnične matične službe.
c)	OBČINSKA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ORMOŽ bo zagotavljala sredstva za solidarnost in vzajemnost v regionalni skupnosti zdravstvenega varstva Maribor za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost v SR Sloveniji, in sicer za:
-	sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalnih skupnostih z visokim deležem kmečkega prebivalstva in udeležencev NOB,
-	soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno varstvo služb na manj razvitih in obmejnih območjih;
-	financiranje dogovorjenih nalog splošnega in skupnega pomena s področja zdravstvenega varstva,
-	financiranje oz. soudeležba pri prednostnih zdravstvenih naložbah.
d)	OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ bo zagotavljala sredstva za solidarnostno izvajanje minimalnih programov socialnega skrbstva v SR Sloveniji (družbeno denarne pomoči, rejnine, domsko varstvo za odrasle in mladino ter minimalno pokrivanje funkcionalnih stroškov izvajalcev programov socialnega skrbstva) in za skupne naloge.
e)	TELESNOKULTURNA SKUPNOST ORMOŽ bo zagotavljala sredstva za program skupnih nalog, ki bodo usmerjena v izgradnjo in kreditiranje tistih telesnokulturnih objektov, ki pomenijo uresničevanje koncepta množične telesne kulture in koncepte na področju vrhunskega športa v tistih točkah, ko gre za pogoje udejstvovanja mladine in otrok v teh aktivnosti teh za subvencioniranje stroškov izobraževanja strokovnega kadra v telesni kulturi.
Udeleženci ugotavljajo, da se bodo s sredstvi za sofinanciranje nalog RTV v SR Sloveniji, ki se oblikujejo pri kulturni skupnosti Slovenije po 5. odstavku 20. člena, kakovostno obogatile kulturne in vzgojno izobraževalne oddaje radia in televizije za predšolske otroke, mladino in odrasle ter sofinancirale filmske skupne produkcije RTV in Viba filma za izvajanje v kulturnih oddajah televizije in za menjavo z drugimi RTV produkcijami.
21.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da so osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976:
1.	Sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Ormož:
2.	v letu 1975 doseženi dohodki iz prispevkov zasebnega sektoija,
3.	sredstva za naloge, ki so se v letu 1975 financirale iz občinskega proračuna in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti,
4.	sredstva iz 8. člena družbenega dogovora iz 1. točke tega člena
Sredstva iz 1. odstavka tega člena razen anuitet prenešenih iz proračuna in razen sredstev 4. točke 1. odstavka se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 5,6% višja od poprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela 5,4% - , zmanjšano za 20% = 4,3%.
Samoupravne interesne skupnosti korigirajo sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena za pozitivno oz. negativno razliko med vplačanimi prispevki iz družbenega sektoija in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in za dogovorjene uskladitve v občini ter od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 1976.
Kulturna skupnost Ormož poveča ugotovljeno stopnjo po prejšnjem odstavku za 0,1 % od bruto osebnih dohodkov ter tako pridobljena sredstva nameni za radio in televizijo.
Udeleženci se zavezujejo, da se namen sredstev iz 1. odstavka 4. točke ne bo spremenil in da se bodo samoupravni sporazumi, ki so osnova za zbiranje teh sredstev, uskladili v tistem delu, ki se nanaša na vire sredstev z viri določenimi v zakonu o osnóvah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976.
22.	člen
Programi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in pregled dogovorjenih sredstev za izvedbo programov vključno s sredstvi za solidarnost, vzajemnost in skupne naloge so priloga k temu družbenemu dogovoru.
23.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo pri določanju prispevnih stopenj izhajati iz dogovoijenih sredstev, potrebnih za izvedbo svojih programov, vendar lahko predpišejo prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka največ do višine:
-	občinska skupnost otroškega varstva
Ormož	0,48 %
-	občinska izobraževalna skupnost
Ormož	6,57 %
-	občinska kulturna skupnost Ormož	0,86%
-	občinska telesnokulturna skupnost
Ormož	0,29 %
-	občinska skupnost socialnega skrbstva
Ormož	1,27 %
-	občinska zdravstvena	skupnost Ormož	7,79%
Skupno na občinski ravni
Udeleženci ugotavljajo, da znašajo pnspevrie stopnje iz bruto osebnih dohodkov za j' ,,
-	zvezo skupnosti otroškega varstva
SR Slovenije	2,71%
-	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR
Sloveniji	,	1250%
tako, da znaša celotna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka	32,47 %
Udeleženci ugotavljajo,* da te prispevne stopnje zagotavljajo sredstva za financiranje osnovnih, solidarnostnih vzajemnih in skupnih nalog. Dogovorjeni zneski za posamezne namene in pripadajoče prispevne stopnje so izkazane v bilanci sredstev (tab. L), ki je priloga k temu družbenemu dogovoru.
Dokler samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo prispevnih stopenj, se plačujejo prispevki v višini, ki jo je določil zakon o začasnem fianciranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Ur. list SRS, št. 29/75).
Po določitvi prispevnih stopenj za leto 1976, se iz razlike med višino dogovorienih sredstev, potrebnih za izvedbo njihovih nrovramov in
realiziranimi dohodki v obdobju začasnega financiranja, določijo korigirane prispevne stopnje, ki se uporabljajo od vključno četrtega izplačila akontacij osebnega dohodka v letu 1976 dalje.
24. člen
Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti:
1. Po osnovi: bruto osebni dohodek za:
-	občinsko zdravstveno skupnost	1,81%
-	skupnost za zaposlovanje Maribor	0,17%
-	skupnost pokojninskega in invai,
zavarovanja v SR Sloveniji	1,10 %
-	skupnost starostnega zavarovanja
kmetov v SR Sloveniji	0,26
2.	Po osnovi: korigirana davčna osnova za:
-	Izobraževalna skupnsot Slovenije	8,20%
-	skupnost starostnega zavarovanja
kmetov v SR Sloveniji	0,49 %
-	Raziskovalna skupnost Slovenije	1,73%
3.	Po osnovi: poslovni sklad za
-	skupnost pokojninskega in invai,
zavarovanja v SR Sloveniji	0,27 %
-	skupnost pokojninskega in invai,
zavarovanja v SR Sloveniji	1,27 %
Udeleženci ugotavljajo, da je s prispevno stopnjo 7,79% za občinsko zdravstveno skupnost Ormož zagotovljeno zbiranje sredstev po sklenjenem samoupravnem sporazumu o prispevku regionalni zdravstveni skupnosti Maribor za dograditev splošne bolnišnice, Maribor in splošne bolmšnice „Dr. Jožeta Potrča Ptuj (Uradni 1. SRS, št. 16-482/73).
V obdobju začasnega in rednega financiranja velja isti način veljavnosti in ugotavljanja prispevnih stopenj, kot je določeno v predzadnjem in zadnjem odstavku 23. člena tega družbenega dogovora.
25.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da delovni ljudje in občani v KS občine Ormož združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ah pridobijo na drug način :
-	z delom dohodka, oz. sredstvi, ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb v KS namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skujinosti in TOZD, katerih delavci živijo na območju te KS,
-	s sredstvi, ki se z družbenim planom občine, programi in plani samoupravnih interesnih skupnosti in OZD, določijo za uresničevanje programa razvoja KS in za zadovoljevanje skupnih komunalnih socialnih in drugih potreb delovnih ljudiin občanov v KS,
-	s sredstvi proračuna občine Ormož,
-	z združenimi sredstvi družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev v KSj%
'A S sredstvi, kijih prispevajo kmetje, obrtniki in djugi samostojni poklici iz svojega dohodka,
Bin z drugimi sredstvi.
26.	člen
Samoupravne interesne skupnosti, Izvršni svet skupščine občine Ormož in upravni organi SO Ormož se zavezujejo, da bodo usklajevali svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje politike in nalog v letu 1976, predvsem glede usklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov
Samoupravne interesne skupnosti bodo usklajevale svoje aktivnosti v rokih določenih v Družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v SR Sloveniji.
27.	člen
Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo SDK, upoštevaje določbe 8. člena medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politiki financiranja splošnih in skupnih potreb, spremljala in kontrolirala oblikovanje sredstev za skupno porabo.
Ce bo SDK ugotovila, da so vplačani skupni izvirni dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti v posameznem obdobju presegli raven planiranih dohodkov za to
obdobje, bo SDK izstavila nalog za prenos presežka dohodkov na posebni račun samoupravne interesne skupnosti in s tem imobilizirala presežek dohodkov te samoupravne interesne skupnosti.
Če bodo realizirani dohodki posameznih samoupravnih interesnili skupnosti ob koncu leta 1976 presegli dogovoijene za leto 1976 se presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto.
IV.	IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
28.	člen
Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem področju ter sprejela ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene.
29.	člen
Udeležena družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor). V odbor imenujejo zbor združenega dela skupščine občine 5 članov, po enega člana pa občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov in vsaka skupščina samoupravne interesne skupnosti. Odbor zlasti: spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetili nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora,
-	obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitve,
-	udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike
-	je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju ' oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora.
-	tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša uskladiti stališča večine z udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem;
-	ugotavlja kršitve družbenega dogovora in ukrepe v skladu s tem družbenim dogovorom.
Udeleženci so dolžni obravnavati predloge ukrepov oziroma predloge odločitev odbora za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike in zavzeti do njih stališča.
30.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da se spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sprejmejo po istem postopku kot ta dogovor. Vsak udeleženec ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega dogovora.
31.	člen
Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor in opozoriti kršitelja. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeleženca o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče.
V	primeru, da tako ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralno-politične odgovornosti kršitelja dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov.
V	primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora, odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa.
V.	KONČNA DOLOČBA
32.	člen	. i
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko
ga podpišejo udeleženci in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 016-12/75 Ormož, dne 19. marca 1976
Skupščine občine Občinska konferenca SZDL
Ormož	Ormož
Predsednik	Predsednik
Mirko Novak 1. r.	Bedrač Silvo, L r.
Občinski svet ZSS Ormož ( za podpis pooblaščen Polak Boris 1. r.
Občinska izobraževalna skupnost Ormož Predsednik IO Edvard Pajek L r.
Občinska skupnost otroškega varstva Ormož za podpis pooblaščena Marija Vernik, 1. r.
Občinska kulturna skupnost Ormož
predsednica IO Mimica Pišek 1. r.
Občinska telesnokultuma skupnost Ormož
predsednik IO Vili Trofenik L r.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož
predsednica skupščine Doroteja Rados L r.
Občinska skupnost socialnega varstva Ormož
predsednica skupščine Gizela Blagovie 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož predsednik skupščine Mirko Tramšek, 1. r.
Občinska raziskovalna skupnost Ormož
predsednik skupščine Vinko Stefančič 1. r.
Občinsjca zdravstvena skupnost Ormož
za podpis pooblaščen Ivan Rakovec 1. r.
Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož
predsednica skupščine Domič Marinka 1. r.
Tovarna „Jože Kerenčič" TOZD Plastika Ormož
generalni direktor Milan Ritonjal. r.
Tovarna ,,Jože Kerenčič" TOZD OPTYL Ormož
generalni direktor Milan Ritonja 1. r.
Trgovsko-podjetje „Zarja“ Ormož direktor
Anica Lukaček 1. r.
Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož za i
\ » ____»
, r.
;a podpis pooblaščen Mirko Ozmec L r.
GG TOZD gospodarstva Ormož za podpis pooblaščen Ivan Moravec 1. r.
Marles - TOZD Žaga Ormož za podpis pooblaščen Viktor Marinčič 1. r.
SLOG obrtno podjetje za notranjo opremo mizarski obrat Središče ob Dravi
za podpis pooblaščen Jože Kuhar L r.
Droga - TOZD ,.Gosad“ Središče ob Dravi
za podpis pooblaščen Martin Habjanič 1. r.
Tek stil moda konfekcija G. Radgona obrat Tomaž za podpis pooblaščen Martin Sovec 1. r.
Intes TOZD Pekatin -pekarna III Ormož
za podpis pooblaščen Ljubo Lešničar 1. r.
DES Ljubljana - elektro Ptuj za podpis pooblaščen Alojz Jaušovec 1. r.
Veterinarska postaja Ormož za podpis pooblaščen Jože Bešvir 1. r.
Dimnikarsko podjetje Ptuj obrat Ormož za podpis pooblaščen Štefan Čič L r.
Borovo - prodajalna Ormož za podpis pooblaščena Slavica Frasi. r.
Veletrgovina Koloniale prodajalna Ormož za podpis pooblaščen Milan Zore L r.
SDK - podružnica Ptuj poslovalnica Ormož za podpis pooblaščena Draga Svenšek L r.
ZTP - postaja Ormož za podpis pooblaščen Vinko Vidic 1. r.
Podjetje za PTT promet Maribor
TOZD za ptt promet Ptuj za podpis pooblaščen Stane Predovnik 1. r.
KB Maribor - ekspozitura Ormož za podpis pooblaščen Franc Plaveč L r.
Upravni organi SO Ormož za podpis pooblaščena Gabriela Kuhar 1. r.
Občinsko' sodišče Ormož predsednik Alojz Donaj L r.
Regionalna zdravstvena skupnost Maribor
strokovna služba - izpostava Ormož
Marija Zemljak 1. r.
Občinski sodnik za prekrške Ormož
Stanko Frangež L r.
Občinski komite ZKS Ormož za podpis pooblaščena Danica Fridman L r.
Občinska konferenca ZSMS Ormož predsednik Ivan Vajda, L r.
Glasbena šola Ormož direktor
Dogša-Bokič Jožica 1. r.
Delavskauniverza Ormož direktor /
Anica Zidarič 1. r.
Osnovna šola Ormož direktor
Zlatko Kovačič 1. r.
OSNOVNA šola narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu direktor
Mirko Tramšek L r.
Osnovna šola Središče ob Dravi direktor Ivan Zidarič L r.
Osnovna šola narodnega heroja Vinka Megla Tomaž pri Ormožu direktor
Vlado Kovačič 1. r.
Osnovna šola Velika Nedelja direktor
Vlado Ožbolt 1. r.
Združeni zdravstveni dom TOZD ZP Ormož za podpis pooblaščen Branko Kukec L r.
Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj TOZD psihiatrični oddelek Ormož za podpis pooblaščen Ivan Rakovec 1. r.
Krajevna skupnost Ormož predsednik Feliks Stropnik 1. r.
Krajevna skupnost Središče ob Dravi predsednik Franc Forštnarič 1. r.
Obrtniki
za podpis pooblaščen Edi Voljč 1. r.
Primat Maribor TOZD IV Ormož v. d. direktor Tone Taks 1. r.
SVL samostojni obrat TOZD kmetijstvo Ormož direk tor Ivan Viher 1. r.
SVL samostojni obrat TOZD obrat za kooperacijo Ormož direktor
Janko Munda 1. r.
IGP Ograd Ormož direktor
Milan Lukaček 1. r.
PREGLED SREDSTEV SIS ZA LETO 1976
zap. SIS št	Sredstva v letu 1976 družbeni	zasebni sektor	sektor		skup ai	v 000 din Prispevna stopnja
1. Obč, skup. otr. v. Ormož	866	26	9’ 2	0,48
2. Obč. izb. skup. Ormož	28.157	379	28.536	6,57
- za obč. skup.	12.808	375	13.183	6,51
- za vzajem.	118	4	122	0,06
- iz solid.	15.231	'	15.231	—
3. Obč. kult. sku; Ormož	1.763	51	1.814	0,86
- za obč. sk. ■	728	22	750	0,37
- za vzai. in skup. nat	964	29	993	0,49
- iz vzajem.	71	—	71	—
4. obč. tol kut sk. Ormož	563	16	579	0,29
- za obč. skup.	453	13	466	•	0,23
- za skup. nal.	110	3	113	0,06
5. Obč. sk. soc: skr. Ormož	2.544	74	2.618	1,27
za obč. skup.	2.302	68	2.370	'M
- za sol'skup. in vzaj. nat	197	6	203	0,’0
Skupaj	18.566	546	19.H2	9,47
- za obč. skup.	17.177	504	17.681	8,76
- za skup. in vzaj. nat	1.389	42	1.431	0,71
- iz «olidar.	15.347	—	15.347	—
Skup. za obč. skup. in iz solid.	32.524	504	33.028	-,
Prispevna osnova (BOD)	202.585			
druž. sek;	196.757			
zasebni sektor	5.828			
Obč. in region. zd. sk.			16.994	
PREGLED
prispevkov in stopenj za čas 1. 4. do 31. 12. 1976
SIS	Znesek prispevka MII. 1976	Presežek iz leta 1975	Prispevek od IV. do KIL 1976	Planirani prispevek 1976	v 000 din Prispevna stopnja IV-XII. 1976
L Občinska skupnost otroškega varstva Ormož ^ Občinska izobraž.	131	8	773	912	0,50
skupnost Ormož	2.236	267	10.680	13.183	6,55
t- za vzajemne naloge Obč inska‘kulturna	“		122	122	0,07
skupnost Ormož	146	22	582	750	0,36
~ Kulturna skupnost Slovenije A Občinska telesnokult,	67 «	10	914	991	0,56
skupnost Ormož	87	5	374	466	0,23
~ Telesnokultnrna skupnost Slovenije Občinska skupnost soc: skrbstva Ormož	28 262	-	85 2.108	113 2.370	0,05 1,29
~ Skupnost socialnega —Jkrbstva Slovenije	30			173	203	0,11
Skupaj—	^		27JF7		TU		15.8ll	19.110	VT
56.
Na podlagi 11. točke 171. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-7 38-74) sta skupščina občine Ormož na seji' zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in skupščina občinske zdravstvene skupnosti Or mož na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov dne 14. maja 1976 sprejeli
odlok
o razveljavitvi odloka o zagotavljanju zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanim osebam občine Ormož
1.	člen
Odlok o zagotavljanju zdravstvenega varstva zdravstveno nezavarovanim osebam občine Ormož, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 11,-96/71, neha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 50-3/76-z
Ormož, dne 14. maja 1976
Predsednik
skupščine občine Ormož
Mirko Novaki, r.
57.
Delovni ljudje združeni v telesnokulturni skupnosti, v kateri uresničujejo svoje osebne in skupne interese na področju telesne kulture, sklenejo naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o programu telesnokulturne skupnosti Ormož in o združevanju sredstev za njegovo uresničevanje
1. člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevnih skupnosti, sprejemajo program telesnokulturne skupnosti Orfnož za leto 1976 in združujejo sredstva za njegovo uresničitev.
2. člen
Program telesnokulturne skupnosti Ormož obsega naloge s področja telesne kulture, ki so bile v javni razpravi o programu za leto 1976 ocenjene kot neobhodno potrebne. Program je ofeestavni del tega sporazuma.
3.	člen
Za uresničitev nalog telesnokulturne skupnosti Ormož po programu, iz člena 2 tega sporazuma, so te na podlagi meril in kriterijev ovrednotene na 579.000,— din.
4.	člen
Za uresničitev programa iz tega sporazuma bodo podpisniki solidarno združevali sredstva iz bruto osebnega dohodka delavca po stopnji 0,29 oziroma 0,23 za občinsko telesnokulturno skupnost in 0,06 za potrebe republiške telesnokulturne skupnosti za dejavnost strok in institucij pri RZTKO. Osnova za obračun prispevkov iz osebnega dohodka delavca je osebni dohodek, ki vključuje:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb;
—	del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz tega dohodka združujejo v samoupravnih interesih skupnostih in
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja osebni dohodek, plaču-
jejo prispevek od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek na osnovi meril, ki so določena v družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1976.
5.	člen tem
na območju katere imajo delavci in drugi občani stalno prebivališče. Če delavec oziroma občan nima stalnega prebivališča na območju samoupravne telesnokulturne skupnosti, kjer stalno živi njegova ožja družina, se prispevek plačuje samoupravni telesnokulturni skupnosti, na območju katere stalno živi njegova ožja družina.
Sredstva za skupne naloge pri telesnokulturni skupnosti SR Slovenije so zajeta v program občinske telesnokulturne skupnosti ter se preko SDK odvaja v republiko. Telesnokulturna skupnost Ormož skupaj s telesnokulturno skupnostjo SR Slovenije podpiše posebni samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne naloge pri telesnokulturni skupnosti SR Slovenije.
Delavci in drugi občani plačujejo prispevek po sporazumu: telesnokulturni skupnosti Ormož
6.	člen
Prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov delavcev, obračunavajo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci iz osebnih dohodkov delavcev. Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci obračunavajo in vključujejo med letom akontacijo prispevkov telesnokulturni skupnosti po stopnji, določeni v 4. členu (0,29) tega samoupravnega sporazuma. Obračun prispevkov po stopnji iz 4. člena sporazuma se izvrši po zadnjem izplačilu OD v tem letu s tem, da se vplačane akontacije poračunajo in nakažejo na zbirni račuh pri SDK.
Delavec mora dobiti pri vsakem izplačilu osebnega dohodka pismeni obračun prispevkov.
Prispevke, ki jih iz osebnih dohodkov plačujejo občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se jim ugotovi dohodek, obračunajo in pobirajo za davčne zavezance pristojni organi po postopku kot je predpisan za davke.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevke ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci v osmih dneh po izplačilu osebnega dohodka, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec.
8.	člen
Občani iz 2. odstavka 4. člena plačujejo akontacijo prispevka na podlagi ugotovljene osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1975 v rokih in na način kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1976 se opravi na podlagi osnove, kot je za to leto ugotovil davčni organ. Akontacijo prispevkov plačujejo 'občani iz prejšnjega odstavka za sebe na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka za leto 1975 v rokih in na način, kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1976 se opravi na podlagi osebnega dohodka za leto 1976 ob odmeri davka iz dejavnosti.
9.	člen
Telesnokulturna skupnost Ormož je dolžna urediti pogodbena razmerja z izvajalci telesnokulturne dejavnosti tako, da bo v celoti zagotovljeno izvajanje programa, tako po obsegu kot po kakovosti.
10.	člen
Vrednost programa, ki je določena v 3. členu tega sporazuma, se med letom ne bo spreminjala, razen v primeru, če bodo nastopile izjemne okoliščine, kot so:
—	če pride do večjega povečanja pogodbenih obveznosti, kot so predvidene pri programu,
—	če pride do znatnega povečanja porasta blaga in storitev in s tem do povečanja materialnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa.
V primeru iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti programa skupščina telesnokulturne skupnosti Ormož, če se nova vrednost programa lahko krije iz sredstev 4. člena tega sporazuma.
Če po tem sporazumu družbena sredstva ne bodo zadoščala za izvedbo programa oz. za kritje izvedbe programa, bo telesnokulturna skupnost Ormož predložila vsem podpisnikom sporazuma ustrezne spremembe.
11.	člen
IO telesnokulturne skupnosti Ormož je dolžan tekoče, na vsake tri mesece, obveščati delovne ljudi, preko svojih temeljnih samoupravnih skupnosti o izvajanju programa dela in o porabi sredstev.
12.	člen
Organi telesnokulturne skupnosti Ormož bodo sklenili pogodbe po uveljavitvi tega sporazuma z izvajalci telesnokulturne dejavnosti o izvedbi programa.
13.	člen
Za izvajanje in nadzor nad izvrševanjem sprejetega programa bo skupščina telesnokulturne skupnosti ustanovila 5-člansko komisijo.
14.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela z večino delavcev.	*
15.	člen
Podpisniki tega sporazuma, ki so pristopili k temu sporazumu po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve.
16.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje, številka: 10/76 Ormož, dne 19/3—1976
Telesnokulturna skupnost Ormož
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ
Bedrač Silvo 1. r.
OBČINSKI SVETZSSORMOŽ Polak Boris i, r.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ORMOŽ PREDSEDNIK IO Pajek Edvard 1. r.
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Vernik Marija 1. r.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ORMOŽ
PREDSEDNICA IO Mimica P i š e k I. r.
OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST ORMOŽ PREDSEDNIK IO Vili Trofenik 1. r.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ PREDSEDNICA SKUPŠČINE Doro t etj a R a d o š 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Zadravec Ivan 1. r.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ORMOŽ
Mirko Zidarič 1. r.
SVL — SAMOSTOJNI OBRAT TOZD — KMETIJSTVO ORMOŽ DIREKTOR Ivan Viher L r.
SVL — SAMOSTOJNI OBRAT TOZD OBRAT ZA KOOPERACIJO ORMOŽ DIREKTOR
Janko Munda 1. r.
TOVARNA „JOŽEKERENČIČ”
TOZD PLASTIK A ORMOŽ GENERALNI DIREKTOR Milan Ritonja 1. r.
TOVARNA „JOŽE KERENČIČ” TOZDOPTYL ORMOŽ
GENERALNI DIREKTOR Milan Ritonja 1. r.
TRGOVSKO PODJETJE „ZARJA” ORMOŽ DIREKTOR
Anica Lukače k 1. r.
IGP„OGRAD”ORMOŽ DIREKTOR
Milan Lukaček 1. r.
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Mirko Ozmec I. r.
PRIMAT MARIBOR TOZD IV ORMOŽ v. d. DIREKTOR Tone Taks 1. r.
GG TOZD GOSPODARSTVA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Ivan Moravec 1. r.
MARLES — TOZD ŽAGA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Viktor Marinčič 1. r.
SLOG OBRTNO PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO
mizarski obrat središče ob oravi
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Jože Kuhar 1. r.
DROGA —TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI ZA PODPIS POOBLAŠČEN Martin Habjanič 1. r.
TEKSTIL MODA KONFEKCIJA G. RADGONA OBRAT TOMAŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Martin Sovec I. r.
INTES TOZD PEK ATI N — PEK ARNA 111 ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Ljubo Lesničar 1. r.
DES LJUBLJANA — ELEKTRO PTUJ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Alojz JauSovec 1. r.
VETERINARSKA POSTAJAORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Jože BeSvir 1. r.
DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ OBRATORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Stefan Čič 1. r.
BOROVO — PRODAJALNA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Slavica Fras 1. r.
KOLONI ALE — PRODAJALNA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Milan Zore 1. r.
SDK — PODRUŽNICA PTUJ POSLOVALNICA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Draga Svenšek 1. r.
ŽTP — POSTAJA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Vinko Vidic 1. r.
PODJETJE ZA PTT PROMET MARI BOR TOZD ZA PTT PROMET PTU J ZA PODPIS POOBLAŠČEN Stane Predovnik I. r.
KB M AR IBOR — EKSPOZITURA ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČEN Franc Plaveč 1. r.
UPRAVNI ORGANI SO ORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Gabriela Kuhar 1. r. ,
OBČINSKO SODISČEORMOŽ PREDSEDNIK Alojz Donaj I. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
STROKOVNA SLUŽBA — IZPOSTAVA ORMOŽ
Marija Zemljak 1. r.
OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE ORMOŽ
Stanko Frangež I. r.
OBČINSKI KOMITEZKSORMOŽ ZA PODPIS POOBLAŠČENA Danica Fridman I. r.
OBČINSKA KONFERENCAZSM ORMOŽ PREDSEDNIK Vajda Ivan I. r.
GLASBENA SOLA ORMOŽ DIREKTOR
Dogša-Dokič Jožica 1. r.
DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ DIREKTOR
Anica Zidarič I. r.
osnovna Sola ormož
DIREKTOR
Zlatko Kovačič 1. r.
OSNOVNA SOLA Ml KLAVŽ PRI ORMOŽU DIREKTOR
Mirko TramSekl. r.
OSNOVNASOLA SREDlSČEOB DRAVI DIREKTOR
Ivan Zidarič I. r.
OSNOVNA SOLA TOMAŽ PRI ORMOŽU ZA PODPIS POOBLAŠČEN Anica Megla 1. r.
osnovna Sola velika nedelja
DIREKTOR
Vlado Ožbolt I. r.
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM TOZD ZP ORMOŽ
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Branko Kukec 1. r.
SPLOŠNA BOLNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ
TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ ZA PÒDPIS POOBLAŠČEN Ivan Rakovec 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ PREDSEDNIK Feliks Stropnik 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST SREDIŠČE OB DRAVI PREDSEDNIK
Franc ForStnarič 1. r. OBRTNIKI
ZA PODPIS POOBLAŠČEN Edi Voljč 1. r.
58
Na podlag 4. in 14. člena Zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, 5t. 2-15/74), 8. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 7-31/73) in 14. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 545/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela
ODLOK
o obvezni, splošni in sistematični deratizaciji v občini Ptuj
1.	člen
Za uspešno preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo glodalci in zaradi zaščite živalskih in drugih artiklov pred glodalci, se izvaja v občini Ptuj splošna in sistematična deratizacija.
2.	člen
Deratizacija se izvaja dvakrat letno, po potrebi pa tudi večkrat, v mestu Ptuju in v vseh strnjenih naseljih ter v proizvodnih in storitvenih obratih, kjer so podani pogoji za razmnoževanje gledalcev, v nestrnjenih naseljih pa le, če je zato podana izredna epidemiološka situacija.
3.	člen
Upravljalci, lastniki in uporabniki stanovanj-skili hiš,	poslovnih	prostorov	in stavb,
gospodarskih objektov	ter	komunalnih naprav
morajo omogočiti strokovnemu osebju, ki izvaja deratizacijo,	dostóp	v	objekte,	polaganje
zastrupljenih vab in kontroliranje deratizacije.
4.	člen
Deratizacija se sme izvajati s sredstvi, katerih promet je dovoljen. Prebivalci morajo upoštevati navodila izvajalcev deratizacije, da ne bi prišlo do zastrupitve	ljudi, hrane,	domačih	živali ter
koristne in zaščitene divjadi.
5.	člen
Deratizacijo opravlja zavod za zdravstveno varstvo (v nadalnjem besedilu: zavod), ki ima za to dejavnost speciaUzirano službo.
Zavod izdela za izvajanje deratizacije vsako leto poseben program, deratizacije, v katerem določi roke za njegovo izvedbo. S programom mora soglašati občinski upravni organ, pristojen za sanitarno inšpekcijo.
Po opravljeni deratizaciji mora zavod poročati o uspehu deratizacije občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za sanitarno inšpekcijo.
6.	člen
Zavod mora javno objaviti čas, kraj, obseg deratizacije in navodila o zaščiti prebivalstva, da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala v zvezi z izvajanjem deratizacije.
7.	člen
Stroški za deratizacijo bremenijo lastnike, upravljalce, oziroma uporabnike objektov iz 3. člena tega odloka.
8.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za sanitarno inšpekcijo nadzoruje izvajanje deratizacije po tem odloku.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki prepreči ali
ovira izvajanje deratizacije ali pa ne izvaja navodil osebja, ki opravlja deratizacijo.
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 1.000 dinaijev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
•	10. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o obvezni, splošni in sistemetični deratizaciji v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 29/64).
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ,.Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj."
Številka: 521-3/75
Datum: 20/5-1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
59
Na podlagi 2. odstavka 7. člena odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj št. 6-48/76) je Komisija za odlikovanja Skupščine občine Ptuj na seji dne 26. maja 1976 sprejela
PRAVILNIK
o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj
1.	člen
Priznanja občine Ptuj se podeljujejo vsako leto ob prazniku občine Ptuj.
2.	člen
Razpis za nagrade se objavi vsako leto v Tedniku ter v Radio Ptuj najkasneje 3 mesece red občinskim praznikom. Z razpisom se objavi ritenje za podelitev priznanja, podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev pnznanja, kdo je lahko predlagatelj in rok, do katerega morajo biti poslani predlogi.
3.	člen
Za posebne in izredne uspehe po 1. členu odloka o priznanjih občine Ptuj (v nadaljnem besedilu odlok) se štejejo predvsem uspeli!:
1.	na področju gospodarstva:
- pn razvijanju in pospeševanju samouprav-Tjanja v organizacijah združenega dela, ter jposebni uspclii trajnejšega pomena:
a)	v razvijanju produktivnosti in gospodarjenja organizacij združenega dela,
b)	razvijanju tehnologije,
c)	pn uveljavljanju sodobnih metod znanstvenih, organizacijskih in tehničnih izsledkov,
d)	pri posebno uspešnem vključevanju v mednarodno delitev dela,
e)	pri učinkovitem združevanju sredstev in dela organizacij združenega dela, upoštevajoč pri tem tudi pomen teh uspehov za razvoj ptujskega gospodarstva, ugleda Ptuja ter kvaliteto zadovoljevanja potreb občanov in drugih porabnikov,
2.	Na področju zdravstva in socialnega varstva:
a)	pri učinkoviti organizaciji in vodenju strokovnih dejavnosti
pri proučevanju problematike ter objavljanju v strokovni in poljudni publicistiki, ki je posebnega pomena za oblino, pri dosledni zdravstveni vzgoji občanov,
-	m posebni uspehi pri razvijanju samouprave.
b)	trajnejšega pomena pri razvijanju in izpolnjevanju socialnega dela in služb:
-	za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov na področju socialnega varstva,
-	pri strokovnih dosežkih pri analitično raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno varstvo,
-	pri proučevanju socialne problematike na vseh področjih socialne dejavnosti, ki je osebnega pomena za občino
3.	Na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti:
-	v uspešni realizaciji ljudske obrambe v okviru mesta, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, pri doseganju učinkovite izurjenosti mobilizacijske in bojne pripravljenosti oboroženih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite,
-	za izredne zasluge pripadnikom in enotam JLA pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob učinkovitosti pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in podobno,
-	pn doseganju pomembnih izvirnosti in racionalnosti v izvajanju obrambnih priprav v dmžbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela in teritonalni obrambi,
-	za doseganje vsestranske družbene samozaščite in varnosti občanov, varnosti v prometu, civilne zaščite, informativne službe ipd.
4.	Na področju dejavnosti v družbenopo-htičnih organizacijah, v družbenopolitičnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih:
-	za dosežke, ki so odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih', ali temeljnih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti s posebnim ozirom na utrjevanje krajevne samouprave in delegatskega sistema,
-	za uspešno prizadevanje na družbeno ekonomskem področju, razvijanju družbenega dogovaijanja in samoupravnega sporazumevanja ter družbenega planiranja.
5.	Na področju kulture in prosvete:
-	na kulturno zgodovinskem, arheološkem, likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, in glasbenem področju ter za dosežke na drugih za kulturni razvoj Ptuja posebej pomembnih dejavnosti
-	za posebno uspešno načrtovanje urbanističnega razvoja Ptuja ter za skladno oblikovanje podobe mesta in krajevnih skupnostij
-	pn ocenjevanju umetniških in kulturnih storitev ah njihove interpretacije za kar se upošteva javna ocena m pomembnost za razvijanje revolucion amili tradicij NOB in njihovo prenašanje v kulturno življenje Ptuja;
6.	Na področju vzgoje in izobraževanja:
-	za izvajanje novih in uspešnih obhk in metod vzgojno izobraževalnega dela,
-	za uresničevanje vzgojnih smotrov v izvajanju celotnega procesa,
-	za posebne dosežke pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odrashh,
-	za očitne rezultate pri usposabljanju
kadrov za področje vzgoje in izobraževanja - pri razvijanju samouprave
7.	Na področju telesne kulture in tehnične vzgoje :
-	športnikom, ki so dosegli vrhunske rezuittuv, , jugoslovanskem in mednarodnem merilu,
-	za izredne dosežke v strokovnem delu s posamezniki in ekipami ter pri publicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje v občini;
-	za uspešno in trajnejšo organizacijo in razvoj množične telesne kulture in tehnične vzgoje.
4.	člen
Kandidate za priznanja predlagajo predlagatelji po 8. členu odloka. Predlog za podehtev priznanja mora biti poslan komisiji za odhkovanja Skupščine občine Ptuj v razpisnem roku.
5.	člen
Komisija za odhkovanja dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije. Seje so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica članov.
Komisija- za odhkovanja odloča na podlagi predlogov strokovnih komisij, ki so imenovane po 9. členu odloka.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov komisije.
Clan komisije ne more biti predlagan za dobitnika priznanja.
6.	člen
Komisija za odhkovanja pregleda prispele predloge in jih najkasneje 10 dni po razpisnem roku posreduje ustreznim strokovnim komisijam. Strokovne komisije proučijo predloge in priloženo dokumentacijo ter po potrebi zahtevajo od predlagateljev dodatne podatke in ojasnila. Na podlagi tega pripravijo predloge andidatov za podehtev priznanj z ustrezno strokovno utemeljitvijo. Strokovne komisije predložijo predloge za podehtev priznanja Komisiji za odhkovanja 30 dni pred zasedanjem skupščine, na kateri se bodo pnznanja podelila. Komisija za odhkovanja lahko predlog za priznanje vrne strokovni komisiji, če sodi, da ta ni dovolj utemeljen.
Ce strokovna komisija s posameznega področja oceni, da predlog ni dovolj utemeljen, lahko predlaga da se priznanje na tem področju ne podeh.
7.	člen
Predloge kandidatov za častnega občana občine sprejema Komisija za odhkovanja ne glede na potek in razpisni rok ter podehtev ostalih priznanj občine.
8.	člen
Zapisnik seje Komisije za odhkovanja in strokovnih komisij vsebuje kraj in datum seje, poimenski pregled navzočih članov, dnevni red ter vse obravnavane predloge in sklepe.
Administrativno tehnična dela za Komisijo za odhkovanja opravlja upravni organ občinske skupščine, kije pristojen za občo upravo.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik
Komisije za odhkovanja
Skupščine občine Ptuj Oton Polič L r.
Srbrtti trg 1/1. Tifltt č ato pitno grafično podjetje ..Maribonkl tlak“, Svetozarevaka 14, Maribor.