gijas svobode BIX)VKNHKI TEDNIK ZU Kotim Piumu Glas ŽH GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI T O LAS SVOBODE MLOVENIC WEEKLY Pitno TO Tn bnum O« Tu Liiwnn imm, "OD SOJA DO ZMAGE"! "KDOR HE MISIJ SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Šter. 29. Chicago, III. 20. julija 1906. leto V. W. D. Haywood za gavernarja. Od severa do juga, od vzhoda do za pad a Zdr. držav^ severne Amerike razburila je vest, ki prihaja iz Denver, Colo., delavce, bogataše, ubogo in bogato, mladost in starost. Socijalisti na državni konvenciji izvolili sq enoglasno Viljema D. Haywood, tajnika in blagajnika zapadne delavske organizacije, kandidatom za governorja države Colorado. Dani se! Socijalisti se zavedajo in vidijo v kom iskati moči in pomoči delavstvu. S zaporom W. D. Ilaywooda in sodmgov je delavski stranka zgubila prave voditelje zapadnih pre-mogarjev. Bogataši, trusti, posebna na Oil trust triumfirali so zmaga nad delavstvom, bili so skoraj prepričani, da opozicija je pri kraju, ali kakor, da bi strela udarila iz jasnega udarila jim je vest na ušesa, da ljudstvu je nedolžnim prenvoga-rjem, ki se, kakor je vsakomur znano. nahajajo začasno v državni jet-nišnici v Boise, Idaho. Pokrivljetii so namreč umora bivšega governorja Steunenberga. Vsakomur je tudi znano, koliko so morali W. D. Haywood in so-drugi v jetnišnicah trpeti in to samo radi tega, ker niso hoteli izdati delavske stranke, ker so ostali zvesti socialističnem principom, vkljub temu, da jim so kapitalisti ogromne svote v zlatu |>onujali za izdajstvo. Pošteni Haywood in so-drugi odvrnili so lepe ponudbe in raje gledajo sinrti v obraz, kakor pa izdali, sramotno sobrate — delavce. Ni čuda toraj, da je socijalna stranka na državni konvenciji, drža ni v Denver, Colo., enoglasno no-minirala Havwooda kandidatom za governorja države Colorado. Kar se pa tiče zapora, ta pa ne more njqgovi nominaciji ali izvolitvi najmanjc škodovati. Haywood je državbn države Colorado, za-vratno napaden, aretiran in odveden v drugo državo in tako oropan svojega državljanskega prava. — Kapitalisti so se vedno bali, da ako se Haywood in sodrugi pred ljudstvom — delavstvom ne počr-nijo, da pri prihodnjih volitvah i-meli bodejo gledati |>ogin republikanske ta je kapitalistovske stranke. — Kakor vže rečeno Haywood je začasno oropan prostosti in najbrže mu tudi oe bo mogoče, da bi za časa svoje kandidature javno nastopil med občinstvo, ter istemu javno povedal svoje principe, ki so v popolnem soglasju s socijalnimi. Vendar pa tox cenjeni delavci v Colorado, naj vas ne moti I Ne sme vas motiti! Dosti ste slišali o njem po listih, dosti od vas ga osebno pozna in sedaj ta "dobri oče" kakor ga kličejo delavci na zapadu išče vase pomoči, da vam pomaga. Oddajte svoj glas v pravo mesto — možu, koji bode delal v blagor celega delavstva in ne za se in kapital. Konvencija, na kateri je bii Haywood enoglasno nominiran za bodočega governorja države Colorado, se je popolnoma zavedala svojih principov in dolžnosti, pazite toraj, da tudi vi storite, kolikor je v vaši moči za napredek in povzdiga de lavstv«. Glas Svobode posvečuje svoje predale v to svrho in, ker ima isti v Colorado največ naročnikov — največ zavednih, naprednih delavcev se bodemo pobrigali m pomagali z agitacijo do izvolitve sodru-ga Havwooda na governorskj pre sto!. Več kot pet tisoč ljudi čita Glas Svobode v državi Colorado. S to slovensko-delavsko armado želi 4,GU« Svobode" priskočiti sodrugu-delavcu na pomoč. Coloradski Slo-vcnci pazite čtivo v predalih "Gl. Svobode", katero • vam bode golo resfiico prinašalo. Vzbujajte druge rojake-delavce in zdramite jih iz >]>anja. Izročite številke Glas Svobode drugim prijateljem in znancem. kateri še niso imeli priložnosti na istega naročiti, in skusite jih pridobiti za delavsko stranko. Vsaki pridobljeni glas poveča moč nase delavske stranke in zmanjša moč kapitala. Toraj vsi na delo, pokažimo kapitalu, da nismo strahopetneži ampak da se zavedamo delavskih pravic. Na noge toraj! Kapitalisti obračajo, delavec pa naj obrne! Sedaj naj še omenimp našim c. čitateljem to, da bodemo v agitacijo za izvolitev Havwooda stavili vso moč iti zajedno prosimo rojake po Coloradu, da nam v tem napornem delu pomagajo. — Organizirajte se v klube, pripravljajte shode in govore, ter nam o vspehu poročajte. Vsako poročilo dobrodošlo. Kjer se nahajajo tri ali štiri rojaki organizirajte "Hay-wooiim' klub". Pokažite se, da ste zavedni delavci in ne nazadnjaki. Storite vsak po svoji moči. Tu so vam predali "Glas Svolxxle" prosti in na razpolago. Spominjajte se, da v slogi je moč in v neslogi porazi Kapital združen, tesno zvezan in gleda slabosti delavca. Opremite se s duhom socijalizma in z volilnico v roki, udarite po kapitalu in mu razbite železno čelado. Z geslom: "Vse za povzdigo delavstva in zmago nad kapitalom" stopajmo naprej do zmage! Razgled po svetu. RUSIJA. Položaj v Rusiji je vedno bolj kritičen. |>oscbno v južnem delu države in v polskih pokrajinah. Kmetski upor se je pokazal v pro-vinciji Volga. Kmetje so vlovili 011-dotnega župana in policijskega načelnika, isti zahtevajo, da se politični jetniki na prosto spuste. V Nagatkimi je četa kozakov razpršila zbirajoče kmete. Cez sto o-seb je nevarno.ranjenih. Peki in kurjači v ruskem starem mestu pridružili so se stavkajoči masi. Zidje v Lodzu, rusko Pol-sko, se boje ljudskih izgredov. Stanje pod-admirala Chouknin, poveljnika črnomorske£a brodovja, tia katerega je neznana oseba dvakrat vstrelila, postaja, kritično. Poroča se, da so detektivi' našli na vrtovih okoli carjeve palače Pe-terhof nevarne dinamitne bombe. Kedo je zanesel te l>ombe na vrt, se ne ve, pač pa kakor trdi palačn! poveljnik general Trepow je oseba, ki je prinesla usodepolne kepice na vrt, vposlena v palači. Zarotnika še niso dobili. Obravnava proti 53 članom delavske zbornice v Petragradu se je pričela. Vlada jih je obtožila, da so isti nameravali zadnjo jesen dvigniti javni upor in oborožanje ljudstva. Hodniki sodnijskega pastopja sa bili prenapolneni s orožniki in policisti, priče pa. ki so bile zaprto v postranski sobi, zapele so marse-lejzo. Z velikim trudom se je posrečila orožnikom, beričem in policiji ustanoviti mir. Velika pozornost j* obračala na Krustaleva vodjo in predsednika delavske zbornice. Isti Krustalov je vodil revolucionarno gibanje in povzročil veliko skoraj splošno stavkanje v Petrogradu in celej Rusiji. Ruska socijalna zgodovina bode pamtila deveti dan v tem mesecu. RudeČi prapori sg majestozno pla-poleli na hišah in poslopjih carskega Petrograda. Trume ljudstva so korakale za rudečimi prapori. Par stotnij kozakov, kateri so imeli nalogo razpršiti množico, ustavile so se povelju carovih oficirjev. Policija in caru lojalni vojaški oddelki imeli sa dovolj opravka. Ljudstvo se ni brigalo za vojaške oddelke ampak veličastno korakalo po pe-trograjskill ulicah, pelo marsejlezo in zahtevalo svobodo, prostost. Ker so poveljniki uvideli, da stvar postaja kritična, udarili jo na množico in ljut boj se je pričel. Množica je takorekoč zmagala, ko-njeništvo in vojaštvo se je umaknilo, salutiralo rudečimu praporu in množica se je razšla. Radi bi videli "očko" salutirati rudeČi prapor. AVSTRIJA. Iz Budapešte se poroča, da so ta-mošnji socijalisti proti tiskovnemu zakonu razpisali neki oglas, in kei se niso udali povelju justičnega mi-nisterstva prišlo je do spopada med njimi in policijo. Več oseb je bilo lahko ranjenih. Kujičijska zbornica v Kašau, Gornje Ogrsko, je odredila v svoji zadnji seji, da se tujcem, večina Nemcem, ne dovoli v bodoče nika-koršnega podjetja na Gornje Ogrskem pričeti, Skoro večina rudnikov po Ogrskem je last Nemcev. Ogrska prekanorska parobrodna družba je zgubila svoj proces proti parobrodnim 7« svesaf Merlin, 19. julija. Poroča se, da so Anglija, Francoska in Italija sklenile nekako skrivno mejsefeoj-no zvezo in nameravajo Nemčijo na cedilu pustiti. Tako (K^lovanje in če se zveza uresniči, zaprla bode Nemčiji prosto trgovino v Abisini-ji. Viljemček brca, ali dosti mu ne lx)dc pomagalo, naj se umiri in pohlevno trpi s Avstrijskim Francetom. _ TURČIJA. ' O malih praskah se sliši med Črnogorci in Turki. Pri zadnjem spo pa^U ob meji Turške in Črnogore v bližini vasi Gusinje in Plava so Turki zajeli 13 Črnogorcev, a 42 se jih je pa utopilo v reki Donavi, ko so se umikali turški premoči. Poroča se, rta so Črnogorci požgali sosedne turške vasi in prebivalstvo poman-drali. Turška vlada je odposlala tri bataljone pehote proti Beranom, a oddelek 150 mož pa proti Plavi Kmetje v bližini Črnogore se boje še nadaljnih napadov. SRBIJA. Resultat volitve za skupščina je sledeči: 79 staro-radikakev, 49 no-vo-radikalcev, 14 narodnjakov, 3 naprednjaki i-n eden socijalni demokrat. Uradni volilni izid treh o-krozij je še neznan. FRANCOZKO. ' . Pariz. 13. julija. ČednOst zmaga! S pomočjo socijalno demokratičnih IKislancev se je danes v državni zlx>rnici v Parizu završila velevaž-na obravnava proti stotniku Drey-fus-u. Zbornica je s 472 proti 42 glasovom oprostila topničarskega stotnika Alfreda Dreyfus in ga oovišala na majorsko stopnjo V državnem zboru je prišlo do lutili spopadov med nationalist i in socijalno demokratičnimi poslanci. Socijalni poslanci zahtevati so, da se krivci polo-ve v zaj>or in preiskava proti njem prične. Tudi oberst Picquart je zopet nameščen in prost. Meti social-radikalcem Sarraut in nationalistom Pugliesi-Conti je prišlo radi tega do dvoboja, v katerem je bil Sarraut nevarno ranjen v prsa. Dne 14. t. m. je pa ljudstva posvečevalo narodni praznik, spomin na naskok na Basti!. PORTUGALSKO. Governor Lovrenc Marque z poroča portugizki vladi, da se je v bls ž ni mesteca Tete, ob leki Zambezi provinci i i Mozambique, portugizki vzhodni Afriki, našla zlato-nosna ruda. Tisoče in tisoče srečo-lovcev se je odjwtilo proti zlati deželi. Governor trdi. da ta provinci-ja ima najbogatejša zlata polja in da celo prekaša ona v Johannes-burgu. BELGIJA. V Gentu obvršavali so socijalisti pet in dvajsetletnico obstoja soci- jalne produktivne in konsumne družbe "Booruit". Na povabilih raznim delavskim organizacijam se je čitalo sledeče. "Booruit je prva socijalna organizacija v Gent, ki si je prevzela nalogo organizirati delavce in jim stati na strani v vsakem slučaju. To je Booruit storil, da Še več, boril se je z vami za vse človeški napredek, gojil je mladino, ki so sedaj dosti višji kot je sam. Booruit se veseli svojega in vašega napredka." Ameriške vesti. Večjo plačo bodo dobivali delavci in delavke, kateri so po tovarnah za bombaž in sicer v Rhode Island in južnem delu Massachussets-a uposljeni. Družbe so jim dnevnino povišali za 5 odstotkov, ter s tem ti^ pre-nrečili nameravani štrajk. Far goljuf in slepar. Pred policijskim magistratom je stal čnnosuknar velečastiti gospod Adcilbertus Olszewski, katoliški pastir v Bavside. L. I., obtožen, da je krčmarja Sigmunda Bundz, 237 Kent Ave..Brooklyn, za lepo svoto potegnil. Častitega so poslali s častno stražo v Brooklyn. Pa naj še vrjamemo lopovom! Kdor krade, ta laže! Sfiorucum m*d tesarji in lesnimi delaici. Bratstvo tesarjev (Brotherhood of Carpenters) in Mešani lesni delavci (Atnalg. Wood Workers) prišli so do sporazuma. Lesni delavci bodejo od sedaj naprej delali samo 8 ur na dan in ne devet kakor prej. To kaže, da je stari boj med Gom-persom, O'Brien in Simpson-om končan. Vsi udje Am. Wood Workers bodejo zahtevali 44-urni tednik in $22 tednine. Stai'ka na nadidiČni seUgnici. Delavci vposleni na v južni Chicago novo grajeni nadulični železnici groze s stavko, ako jim kompa-nija ne plača po 33 centov in ne 31 (kakor doslej) na uro. Kompanije se branijo in če se v kratkem ne udajo delavskim zahtevam, zna priti do štrajka. Zahtevajo večje plačilo. Zbrani žičarji linemen vposljonl pri Bell Telephone Co, so danes v državah Pennsylvania, Jersey in Delaware zastavkali. StavkujočI zahtevajo večjo' plačo in manjši dnevnik. Navadni linemani, ki so do sedaj delali po devet ur tiatlan, so dobilii ?2.79 dnevne plače, zahtevajo sedaj $3. Cepilci (Splicers), ki so prej dobili od $3 do $4 — zahtevajo sedaj najmanjšo dnevno plačo od $4.50. Kompanijski oskrbnik Fran C. Bethel pa se je izrekel, da tem zahtevam nikoli ne ugodi. Nekaj novega. Iz zaneslivih virov se nam poroča, da je papirnati trust to je Internationa! Paper Co. sam ob sebi de-seturni dnevnik zmanšal na osem ur, a plačo prejeli bodejo delavci isto, kakor da bi delali celih deset ur na dan. Ta nova odredba postala je pravoinočna za dve tovarni, jed-no v Livermoore Falls, Me., a dru* ga v Palmer. S prvim januarjem p. I. pa bodejo uvedli to odredbo po vsili tovarnah, ki so ixxl trustovo kontrolo. Kaj je namen trusta se ne ve. Mqgoče je prepoln nakradenega denarja in ga vest peče, ali pa nastavlja vodo spečim opQnentom. Zopet stavka. Zadnji ponedeljek jutro je več kot 300 delavcev, vslužbenih v 13 čikaškib žitočistilnicah* (grain elevator) pustilo delo. Delavci zahtevajo 25% višje plače in osem umi delavnik. Dosedanja plača se je razlikovala od 27 do 32 centov na uro in delalo se je po devet ur na dan. Židovska zvijača. Ljudje so sprevideli, da jih je znani žid Hearst na lunanice dobU. Ljudstvo, katero se je na Hearsto-ve rumenjake naročilo pod pogojem in na obljubo, da se bode cela povest "The Jungle" v listih podala, si mora sedaj dotično knjigo oskrbeti, ako hoče čitati celo povest. U-redništvo Ilearstovih dnevnikov ponatisnilo je samo take članke, ki se vjemaja s demokracijo, a kaidar pa pride do socijalnih člankov, iste preskoči. —- Koliko let ima še preteči predno mreža izpred ljudskih oči izgine. Socijalisti. Češki narodni socijalisti imeli so konvencijo v Cleveland, O Zastopnik! od vsih strani Združenih držav so se zglasili. V prvem sklepu se jt govorilo o v Idaho zaprtih sodru-gih Haywoodu, Moyerju in drugih. Ko so prejeti novico, da je soc. stranka enoglasno noininirala Hay-wooda kandidatom prih. go v erne-rja, je konvencija z navdušenostjo brzojavno sodrugu Havwood-u čestitala. Sadepolna mladina v Chicagi. Jako slabo je predlo v torek nekemu čikaškemu policistu z imenom Larlcin. Zasledoval je namreč neke mlekozobneže, katere jih je prese-nečil pri prepovedani »gri. 1 loteč t»h aretirati, lovil je bežeče. Kar naenkrat se pa policist spodtakne in patle. Ko so pa preganjani mla-denči to zagledali, so skočili na policista, mu slekli hlače ter mu odvzeli čelado in palico. Na to so zo< pet zbežali, vender se je pa policistu posrečilo enega tih zajeti, a moral se je z svojim jetnikom podati na policijsko štacijo — brez hlač iri pokrivala. — (Nadaljevanje na 5. strani.) Listu v podporo. J. D. 10.51 Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz »Slov. Narod«" Tretji del. XVIII. Zvečer je bil pri generalnem guvernerju ples, na katerega so bili poleg dragih povabljeni vsi oficirji. Zbrala se je odlična družba. Pred-no je godba začela svirati, se je grof Bertrand postavil sredi dvorane in s povzdignjcnim glasom rekel: — ..Gospoda! Danes je došlo i* Pariza uradno sporočilo, da je Njega Veličanstvo cesar Napoleon za-ukazal splošno mobilizacijo. Ta odlok kaie, da je vojna proti Rusiji sklenjena stvar. Prepričan sem, da ste vsi edini z menoj v želji, naj bi cesarski orel zmagovito vzletel notri do carske Moskve in se vrnil o-venčan z novimi lavorikami. Vive rEmpereur! ,\'ive le roi de Rome! Kakor grom in vihar so zadoneli, po dvorani klici "Vive 1'Empe rettr! Vive le roi de Rome!" Odu-ševljeno, samozvestno so doneli in vmes se je cul klic: "A la guerre I" "A • Moscou!" Konrad je stal v zatišju. Tudi on je zavihtel svojo čepico in klical : "Vive rEmpereur", "Vive le roi de Rome", ali pri srcu mu je bilo nekam težko in obšla ga je slutnja, da utegne ta vojna postati katastrofa za Francijo in tudi za Ilirijo — Tako ste bledi in nreplašeni, kakor bi se vojne bali! Konrad se je obrnil in zagledal pred seboj vojvodinjo Fitz-James. — Visokost, je rekel, jaz se vojne ne bojim, aH bojim se, da ne bo tako srečno iztekla, kakor vsi mi slijo. — Ali mislite, da cesar ni več sposoben za vojskovodjo? — Nikar se ne norčujte, visokost. Cesarjeva genijalnost je ne presegljiva. ali vojskovati .se z An glijo,-in » Špansko, z Avstriio in Prusko, s Turčijo in s Portngalom, j<> vse kaj drugem- kakor vojna z Rusijo. — Jaz stavim kolikor hočete, da bo X«Ti|>oleon tri mesece po napovedi vojne v Moskvi. — To je mogoče, visokost — ali s tem vojna še ne bo dobljena. Tudi Vladislav Vasa je leta 1612. zmagovito prodrl do Moskve in ponosno je zaplapolala njegova zastava na Kremlju — in vendar ni ničesar opravil. In sto let pozneje je švedski kralj Karol, eden največjih junakov vseh Časov, poskusil taisto doseči od južne strani in učakal ' Poltavi l. 1709. strašen poraz. Zdaj je nek a ji nad sto let tega in zdaj hoče isto poskusiti Napoleon. Naj bi mu bila sreča milejša^ kakor Vla-dislavu Vazi in kralju Karolu ! — Kdo bo tak pesimist, se j* norčevala vojvodinja. Napoleon je v sto bitkah dokazal, da je nepremagljiv in premagal bo tudi Rusijo. In tisti dan, ko bo Rusija) poražena in ponižana morala podpisati m;r, se lahka kapitan Konrad Podobnik oglasi pri vojvodinji Fitz-James in si izprosi pri nji kako mi lost. Toplo, mehko in zapeljivo so se glasile te besede in spremljal jih je žareč pogled. Konrad pa je hladno odgovoril: — Če bom takrat živ in zdrav — se oglasim, ali prosim Vas, uva-žujte, da se zdaj prostovoljno oglasim — za vojna — Vi hočete iti v vojno, ko bi lahko ostali doma? — Da, vojvodinja I Pravi mož ne ostane v takih časih za pečjo. V vojno pojdem — četudi se najbrž ne vrnem. — Premislite si še to, je skoro drhte rekla vojvodinja. Konrad — Vojvodinji je zastala beseda. Prvič je Konrada imenovala s krst nim imenom in se tega skoro ustrašila. — Ali hočete, gospod kapitan, biti tako prijazni in me povabiti na ples? je rekia ceremonijelno in z neko prisiljeno ironijo — in Konrad je šel i njo plesal. Med tem, ko je v šikafiji svirala godba in se je zVasna dražba rado. vala še živahneje kakor o drugih taikih prilikah, so nekateri povabljenci hiteli oznanjat po gostilnah in kavarnah, kar je bil razglasil grof Bertrand. Kakor plamen je šla novica od hiše do hiše in vabila ljudi iz njih domovanj. Vojaki so v trumah hodili prepevaje po mistu in po vseh ulicah so odmevali klici: "Vive rEmpereur 1" "A la guerre — a la guerre!" XIX. Vojvodinja Fitz-James in Mara Damjanova sta postali najboljši prij'aleljici. Vojvodinja je obiskala Maro, da izve zanesljivo, kako je razmerje med Maro in Konradom. Imela je vsled vpliva baronice Coj-zdve precej neugodno mnenje o M ari, a ko je spoznala Marin značaj in plemenitost njene brezupne ljubezni do Konrada, tedaj uklonila svojo glavico in na tihem prosila Maro odpuščanja\za vse, kar je o nji slabega govorila in mislila. — Konrad ima nekaj na sebi, kar mu hipoma pridobi vsa ženska srca, je prepovedovala vojvodinja. Jaz in grofica Bertrand sva bili o-be v Konrada zaljubljeni, moja stara mati kar nori zanj in kdo ve Če baronica Cojzova ni samo zato jezna, ker se Konrad zanjo ne zmeni. In koliko je še drugih dam, ki se zanj zanimajo. Baronica de Belleville je začela ljubavno razmerje z nekim oficirjem iz samega obu panja, ker Konrad niti njenih ifaj h, jI j vročih jjogledov ni zapazil. — Torej taka nevarnost mi je pretila, se je smehljala Mara. Pač pravo čudo, da se mi Konrad ni iz neveri!! — O, jaz se zdaj, ko poznam Vas, prav nič ne čudim. Taike ljubezni kakor je Vaša, jaz sploh nisem zmožna. Konrad mi je silno ugajal, njegova melanholija ga je delala interesantnega —in potem ta njegova skrivnost — ženo ima a ne živi ž njo in nihče ne ve zratkaj — Vas ljubi in Vi, ena najlepših in najljogatejših ljubljanskih dam ljubite njega — dasi ta ljubezen nima prihodnjosti. In za faikega moža naj bi se ženski §vet ne interesiral, [>osebno še, ko je resnično lep? — Tortko dam se je zanimalo za Konrada, je rekla Mara, in venihvr ga nobena ni spoznala. Verujte tni — Konrad nima prav nič talenta, ne za melanholijo in ne za požira -nje. Bil je zdaj toliko mesecev ves pobit in se vedel kakor kak čudak, prav ker so njegovi rahločutni na turi vsakdanjosti zoprne. Ali jaz ga poznam in vem, česa mu je treba. V njem je nekaj orlovskega značaja. Kaikor gineva v orlu živ ljenska moč. če se ga priklene na drog, taka je v Konradu ginevala njegova eneržija, ko so ga grde vsakdanjosti tlačile k tlom, da ni mogel vzleteti. Ko so bile ilirske dežele pod dunajsko oblastjo, te-daj je bil Konrad najnavdušenejši oznanjevalec političnih in narod nostnib naukov revolucije, pogumen in neustrašen je bil kakor nihče drugi. Tudi pri raznih drugih prilikah se je pokazala ta stran njegovega značaja. Zunanjih, kak velik vspeh obetajočih nagibov je treba, da se sproži njegova enerži ja. laz to vem, vojvodinja, in zato Vas prosim, prosite pri grofu Bert-randu, naj izposluje, da pojde Konrad na vojno proti Rusiji. — Vi, Mara, Vi želite naj bi šel v boj in v smrtno nevarnost tisti, ki je Vašemu srcu najbližji? — Da, vojvodinja, jaz Vas pro srm za to, ker je to potrebno Kon radii in meni. Jaz ga ljubim in ga bom vedno ljubila, a jaz si hočem tudi njegovo ljubezen ohraniti. Ce ostane tu, če bo brez večjega, resnejšega dela, potem se mu pristudi naposled vse in se tudi naveliča moje ljubezni. Mož mora v življe nje, mož potrebuje boja, če naj bo srečen in zadovoljen. In zato Vas prosim, storite mi to prijaznost in izposhijte, da bo Konrad poklican v vojno. Vojvodinja je to rada obljubila in je tudi svojo obljubo izpolnila. Ker se je bil Konrad sam oglasil za vojno, mu je grof Bertrand tem fc«glje ustregel, Konrad je bil premeščen k tistemu ilirskemu oddelku, ki je bil določen, da gre z ve liko armado na Rusko. auu SVOBODI Ločitev mu ni bila težka, niti od Mate. Konrad je imel zavest, da se vrne živ in zdrav iz vojne. Zadobil je zopet svojo notranjo moč, bilo mu je pri srcu, kakor človeku, ki je prestal dolgo in težko bolezen in zato je lahkega srca odšel Mari nI bilo slovo tako lahko ali prikrivala je svojo skrb in svojo bolest, premagovala se je junaško, da bi Konradu ne otežkočila slovesa. "La gravne armee" je bila 4. junija 1812. prekoračila reko Nemen in odrinila proti Vilni. 2e poprej je ilirsko vojaštvo, namenjeno, da se pridruži veliki armadi, odšlo iz Ljubljane. Pred odhodom je bila v stolni cerkvi maša, potem pa revija pred rotovžein. Genera) grof Bertrand je s sijajnim spremstvom pri-jahal pred rotovž, kjer je bilo razpostavljeno ilirsko vojaštvo, in imel navdušen govor. "Vive la France I Vive 1'Illyrie! Vive 1'Empereur!" je grmelo po Mestnem trgu. Trombe so zadone-le, zasvirala je godba in do tal se je nagnila zastava pred zlatim cesarskim orlom, ki se je lesketal na rotovžu. In zopet je zapela troinba, zado-. nela so vojaška povelja, zarožljalo je orožje in vojaška četa se je začela pomikati — začel se je cdhod na dolgo i>ot, v krvavi boj, Bufno so doneli pozdravi iz občinstva, t vseh oken so vihral: z robci, vojaki pa so krepko zapeli marzeljezo. In zdaj je prihajal mimo Damjanove hiše Konrad, Oko njegovo je viselo na oknu, kjer je slonela Mara in se topila v solzah. Še en po« glod — sabljo je nagnil — in ni ga bilo več videti/ — Mara, moja ljuba Mara! Vojvodinja Fifz-James je slutila, kako težka in mukcpolna bo ta ura za Maro in zato je prihitela, da tolaži prijateljico in ji olajša bol. — Mara — nikar ne žaluj! Ti si močiva žena, tvoja volja je kakor jeklo, trdna in nepremagljiva kakor tvoja ljubezen — premagaj tudi svojo bolest. Ce liog da, se vrne Konrad srečen in ovenčan z lavorikami. — Nisem mislila-, da mi bo tako hudo — je ihte odgovorila Mara. Slovo me tudi ni tako potrl<>, kakor strašen spomin. Lej, Antoinctta, na tem oknu je pred 15 leti slonelo mlado dekle in obupno stezalo roke za mladim možem, ki je odj-ahal s francosko armado, ker mu doma ni bilo več obstanka. To dekle sem bila jaz, tisti mladi mož je bil Konrad. Tedaj sem b la še verna in vso noč sem kleče jokala in molila, naj bi se Konrad srečno vrnil. Šele čez 12 let je prišel nazaj — oženjen. Ta spomin me je danes premagal. Polastila se me je slutnja, da se mu tudi zdaj v tujini primeri kaka ne- sreča. > Tesneje je vojvodinja pri vila Maro k sebi, ji poljubljala oči in čelo in jo tolažila z vso ljubeznijo, dasi je sama imela vse rosne oči. Kakor v Damjanovi hiši, tako so ta dan tudi v raznih drugih hišah žalovali za odišlimi vojaki. Ku rat Svetlin je bil tnenda edini človek v Ljubljani, ki ni niti žaloval, niti se navduševal za vojno, nego se v Božičevi gostilni neusmiljeno norčeval iz tistih, ki so povzdigovali vojaške čednosti. — Bežite, bežite, jc rentačil, tako ste neumni, kakor mlad pes, ko prvič med piščeta skočil Lepo je umreti za cesarja in za domovino, pravite? Kdo Vam je pa to povedal? Tisti, ki so pri življenju ostali. Ti seveda lahko govore. Ko bi pa mogli tisti govoriti, ki so za cesarja in za domovino res umrli, ti bi Vam povedali, da ste norci. — Junaški konec na bojišču zagotovi Človeku nesmrtnost, se je oglasil neki stari meščan. — Nesmrtnost! Izvrstno! Prvi [>ogoj za nesmrtnost je ta, da človek umrje. In jaz naj bi zdaj umrl, zato da bom nesmrten takrat, ko bom mrtev in se svoje nesmrtnosti Še veseliti ne bom mogel! Oh — ljudje božji, kakšni ste vendar. Sicer je moj princip, da kdor se iz neumnosti drugih ljudi norca dela, ta svoje lastne ne pozna, ali Vaša neumnost je tako velika, da bi skoraj pozabil na ta princip. In zato se bom rajši napil. Doli« »rti* KAM SPADA AVSTRIJSKI PARLAMENT? Avstrijski1 parlament je vže od nekdaj setai prava špelunka. V nobeni žganjarni se ne gode take stva* ri, kakor v oni hiši, v katero pošiljajo avstrijski narodi svoje "izvoljene". .Pretepi, v katere se pome. šajo razne psovke, katerih bi niti najostudnejši pijanec ne rabil, to je pač v teniu parlamentu na dnevnem redu in mačja godba tudi nič več kaj nenavadnega. In na ta način rešujejo ti "izvoljeni" svoje dolžnosti, na ta način se pobrigajo za ljudski blagor. Najbolje bi bilo celo bando skupaj pognati iz hiše, kjer uganjajo take nečuvene stvari. Schiinercr je v zadnjem zasedanju pač |>okazal svojo omiko s tem, da je kričal: "Živali ste, smrkovd, psi." Seveda 011 je meril po svoji meri in česar je prepričan, da je sam, zabrusil je drugim v obraz. Tudi poslanec Stein se je spravil na socijaliste, ter zakričal poslancu sodjalnih demokratov Reselu: "Rudeči psi; anarhisti Eranc Jo-mpovili vitezev! Tatovi t In tudi Schonerer je začel kričati: "Kudeči psi." Tako zgleda v i*irlamenUi Avstrije. Seveda spufana Avstrija ne more zahtevati druzega, kakor spu-fani parlament. Nekateri poslanci so res take kreature, da jim ni para na celem svetu. Pri zasedanju, to je pri onem uradovanju, kjer bi morali imeti vse misli na pravem mestu, pri onem se obnašajo tako, kakor pravi smr-kovci. Ne vem. kedaj se bode ljudstvo tolikanj spametovalo, da bode take "zastopnike" pognalo, kamor slišijo. Za take poslance je pač najprimernejši prostor -— svinjak — "zatorei — v svinjak ž njimi!" DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20 90 Temu je prldjatl Se 10 centov 2* poštnino. Ne trpite na revinntizmu! Drgnit«- boleča, otekla mosta z ' BR. MIIUIT1M AMCHOa PAiti' smuiRJEM _ in iznenadeni bodete nad pr1 jetnim olajšanjem, kterega Vam podeli (3) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytag nam piše iz llamol, 111. :"2o 20 let vpornb-Ijam t inozemstvu iu v tej deželi zizvrstniai vspehom v slučajih revmatizma, protina, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih boiih Vaš sijajni Anchor Pain Expeller bodem vedno rabil. 2">o in 50c. A Pri vseh lekarnarjih L\A F. Ad. Rlchter & Ca. >1/ 215 Pearl st., New York. / Nikel Plate železnica prodaja za polotno sezono vozne listke po znižani ceni in Bioer za Canadsko stran in New England države. Za čus 15 dni bode vozni listek lo za $2 dražji, za ilO dni pa II kakor navadno v eno stran. Informirajte se v mestnem uradu 107 Adams ulica, Chicago. V 0 S Al - o T 2 GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. telefon canal 7041 Telefon urada Main 39, Telefon stanovanja 328—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle. III. Se priporoča tn živečim Slovanom. "Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Oidravljeiye oči je moja posebnost. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc Z ognjem in mečem......2.25c Zbrani spisi Jos. Jurčič^ .. 6.6oc Mali vitez I., II. m III. del . 3.50c Kralj Mat j as...... .. .. 5<* Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oe Potop ..............3-20C Vstajenje............l7$<: Preko morja ..........4°c» Kapitanova hči..........4°° Opatov praporšček........35c Žrtev razmer............25c Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci .. .. 20c Erazem Predjamski......20c May Eri..............20c Thin Ling ............20c Knez črni Jurij.......... 20c Strelec................25c NaseInikova hči..........20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Naseljenci............25c Stezjosledec............25c Elizabeta angleška kraljica .. 20c V gorskem zakotju........ 20c Nesrečnica............3°°' Krvna osveta ..........20c Za kruhom............20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez..........4oc Zlata vas..............25c Deteljica..............3oc Rodbinska sreča........40c Krištof Kolumb.......... Kortonicai............3oc Miklova zala.......... .. Zaroka o polnoči ........6oc Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. Knjige pošiljamo poštnine prosto. MATIJA KIRAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 4373 ROJAKI P0Z0Kt 1000 mož potrebujeva v *—Silver Saloo 461-403,-4th St. San Fraa. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodkr Prigrizek prost in igralne mizo na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Edward Pauch -gostilničar-— 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. iiiA All Ail lifl iAA iM Mi iM UA AAA a A ^WWWWWWWWttfWW^ ^ MODERNI FOTOGRA- % FIČNI AT ELIJE | L. Hagendorff. | Vogal Reed in Oregan nl. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ P Zniiane cene za porač- ^ ne slike. IliMiUiUiUiUlUiUilUUJUiŠ » www www f ** www VWVfVIffl W WW VVfVfVf wr Vaclav Donat Izdeluje neopojne nijace — flodoTieo in mineralno rod*. 515 W, 1J, St, Telefon, Canal 6296 HUSPOSU BHATJE. ^JZ mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli. kosti po najnižjih cenah. 1841 Eaclld Aro. CLEVELAND, 0. 0LAB SVOBODE 3 Kaj zahteva socijalizem? (Nadaljevanje,) V. Vedno večje je število proletar-cev, vedno bolj narašča armada delavcev, a tudi vedno bolj se razmerja poojstruje med delavcem in de-lodajateljem, katero razdvoja moderno življenje v dva nasprotna si tabora. Prepad med posestnikom in ne-posestnikom se pa po sedaj vladajočem pridobninskeni načinu vedno bolj razširja in vedno bolj raztegu-je, kajti nasprotstv'o med tem dvema je od dne do dne hujše, in pritiskajoči jarem, s katerim posestnik obklada neposestnika, je vedno bolj neznosljiv m nestrpljiv. Posedujoči sloj pa tudi če dalje bolj pritiska ne le samo delavski, pač pa tudi male obrtnike, kateri so v enem oziru ravno tako zatirani od posedujočih, kakor pa delavci in ni čuda, da je tudi mali obrtnik postal hud nasprotnik svojih tiranov. Družabna preustroja je edina tvoritcljica, katera bi taki nedopustni položaj odstranila in za to, za izvedbo te se tudi poteguje delavstvo ne lc v svoj korist, pač pa tudi v korist malega obrta in sploh takih katerih eksistenca je odvisna od dela njihovih rok. Boj delavskega sloja napram kapitalizmu ni osebni boj — pač pa politični in kot tak vsebuje velepo-membnost za celo človeštvo, kajti ta boj je boj za osvobodenje za e-nakopravnost. Delavstvo pa ekona-mičnega boja ne more izbojevati, ki nima ob enim tudi političnega pomena, tudi«ne more svoje ekonomične organizacije izvesti, brez zasledbe političnih pravic, in tudi ne more prehod produktivnega načina pridobiti v roke celote, brez da bi ne nastopala z politično močjo. Uvesti podlago, ki bi trdno podpirala ta boj, pridobiti si moči ne le za ekonomične zahteve pač pa tudi politične sile — je pač naloga socijalne demokracije. Koristi delavskega sloja so po colon svetu enaki, radi tega se tudi zahteve enega ali druzega popolnoma strinjajo. Z razširjnjem svetovnega prome ta in produkcije za svetovni trg pa se tudi položaj različnih slojev vedno bolj enakosti bliža in na tak način postaja tudi zahteva selega delavskega sloja ena in ista. Osvobodenje delayca je pač v vsih kulturnih deželah poglavitna zahteva in vse socijaldemokratične stranke zahtevajo to uvedbo, kajti oni se ne pobrigajo samo za razredne privilegije in pravice, pač pa za odpravo razrednega gospostva, kakor tudi. uvedba enakih pravic in dolžnosti j za vse sloje brez razlike spola ali stanu. Iz tega stališča se socijalna demokracijo bojuje proti gotovim razredom, ki nasprotujejo z vso svojp močjo tenvu programu. Poglavitna podlaga izvedbi svojih zahtev in svojega smotra pa so-cijalna demokracija zahteva: 1. Splošna, enaka in naravna vo-lilna pravica s tajnim glasovanjem vsih na 20 letom stoječih državljanov obojega spola. Dvoletni posta vorlajstveni peri j odi. Volitev naj se vrši na postavnem prazniku, tako da se ga» lahko vsi delavci udeleže. 2. Direktno postavodajo po ljudstvu, ki bi samo upravljajo državo ali vlado, kronovinc in občine. Volitev oblaste v po ljudstvu in vsakoletno dovolitev davkov in doklad. 3. Vzrejtu in vzgojitev za splošno* deželno obrambo. Mesto vojaštva ljudska bramba. Določitev vojne ali miru po ljudstvu in porav navo mednarodnim sodiščem. 4. Odprava vs.h postav, ki otež-kujejo svobodo in pravico združenja ali shodov. 5. Odprava vsih postav, ki ono-mogoČu jejo žensko jednakoprav-nost. 6. Versko prepričanje kot privatna stvar. Odprava vsih javnih pripomočkov, kateri se vporabljajo v cerkvene ali verske namene. Cerkvena aH verska društva naj bi bila le privatna, katera svoje zadeve sa mostojno ure jeva jo". 7. Javnost, šol. Obligatorični o-bisk ljudskih šol in brezplačen poduk. 8. Brezplačno pravosodje. Sodba po od ljudstva zvoljenih sodnikih. Priziv v kazenskih zadevah in odškodnina po nedolžnem obtoženih, zaprtih in obsojenih. — Odprava smrtne kazni. moč, kakor tudi brezplačna zdravila in brezplačni pogreb umrlih, — Razredne pridabninske do-klade za vzdrževanje vsih javnih priorav in podjetij to pa le v tolikem, kolikor se mora . izdavkov za te odrajtovati. Odprava nenaravnih davkov in doklad, cola in sploh odrajtovanj, ki niso v korist celote. Y obrambo delavskega sloja za--hteva nadalje socijalna demokracija) : 1. Mednarodno delavsko obrambno postavodajo in sicer na tej podlagi: a) Določitev delavskega časa in sicer največ 8 ur na dan. b) Prepoved uporabo otrok pri delu, ki niso stari še 14 let. c) Odprava nočnega dela, iz-vzemši za iste industrije, za katere se more iz tehničnih uzrokov tudi po noči delati. d) Vsaki teden za vsakega delavca 36 tirnega neprekinjenega od-počitka. e) Prepoved sedanjega tiskovnega sistema. 2. Kontrola vsih delavskih priprav, kakor tudi prevredba delavskega položaja v mestu in na deželi. Ustanovitev državnih, deželnih in občinskih delavskih uradov in na splošno nreuredbo higijeničnih o-zirov. 3. Pravično enakopravnost delavcev vsih obertnjinskih slojev in odprava služinčadskih naredb. 4. Zavarovanje koalicijske pravice in 5. izvedba splošnega delavskega zavarovanja za v slučaju nezgode, oslabelosti ali smrti. (Nadalje slekli.) , Kako vganjaji nitji farji? Iz Rima se čujejo prav mične do-godbice, katere utemeljujejo stari prigovor: Bolj ko bližje Rima, slabše najdeš ljudstvo." Okolo papeža, katerega imajo za "liberalnega", se je zbrala neka klika, katera pač kaj slabo gospodari, kar se pa razvida iz raznih pisem, ki so jih pisali farji, v katerch pred-bacivajo papežu slabost in nestanovitnost, na splošno se pa pritožujejo proti oholim kardinalom, kateri svoje podložne duhovnike zatirajo in preganjajo. Tako piše nekdo v neki brošurici, katero nazivajo "lldebrando mona-co" (menih Hildebrand). Nadalje je na papeža naslovljeno pismo, ki se glasi: "Sveti oče l dan danes ni vlada v Vaših rokah, pač pa mesto Vas vladajo oni, kateri Vas ropajo Vaših pravic. Vatikanska vlada je dan danes vladal nereda in srda ... Fare se, ne oziraje se na trien-tinski koncilj, oddajajo le takim duhovnikom, ki se znajo prikupiti kakemu višjemu pastirju, nižji duhov niki v Rimu pa morajo stradati, med tem ko drugi tisoče spravljajo. pre lat je in kardinali gledajo le na to, kako bi si žepe napolnili, katero dejstvo sosebno med nižjim duhovstvom . vprizorja dosti nezadovoljnosti. Vi sveti oče, kateri sedite na prestolu sv. Petra, ste postali svojim principom nezvesti in postali ste brezobzirni in tiranski papež. Vi hočete 'ljubezen in vero utrditi, a satan Vas je premotil, kateri Vas. Vaše prelate in duhovne obdaja." < Men:h Hildebrand razdeluje du-hovništvo v tri dele: v nepotrebne, ki polnijo le svojo bisago; v nasilne, ki lastujejo gospodstvo čez svet in duhovstvo, konec no pa v kategorijo preganjanih žrtev. Menih Hildebrand sklepa svojo pismo (katero je pisal papežu Pi-ju): Sveti oče, spominjajte se tega, da je Vaša :veta dolžnost resnico iska-ti, in da se ta dolžnost se podvoja, sosebno ker nastajajo o resnici raznt dvomi. Ta važna dolžnost je na Vaših ram en ah in Bog bode od Vas zahteval obračun če jo ne spolnujete. Ne zabite tega l'' Kako mnenje ima menih Hildebrand o papeževih ljubljencih, nam pove to: "Na čelu ljubljencev papeža stoji kardinal Mery de Val, kateri pa svojo službo opravlja le iz izkoriš-čcvalnih namenov. Mogočno gleda iz palače Kristo-vega namestnika, a njetnu ni mari svetost njegovega opravka, pač pa razteza iz svojega prestola, svoje grabežljive roke. V vatikanu ne vlada etiški duh, pač pa duh mamo-na, kateri je vgnjezden vže od starodavnih časov. Kaj je mar višjemu farju za vero? Za njega je le dobra kupčija, druzega pa nič. Med vatikanskimi mogotnežf pa vlada najvišja konkurenca. Vsaki far bi hotel več pograbiti od druzega, a vera in ljubezen jim je le postranska stvar. Da vlada tako neznosno razmerje in da bo še vladalo se jtmajo Vatikanci zahvaliti le človeški neumnosti, še le takrat, ko bode človeštvo se spametovalo, bode tudi tega konec. PROŠNJA ZA OBJAVO. Naprošeni smo od nacijonalnega eksekutivnega kluba socijalne stranke objaviti sledeče: Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza časa zadnjih let. V teli volitvah postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-venstvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te ikongregacijske volitve, ki so velikega pomena, verujemo torej, da se bojo vse stranke finančno pripravile za boj. Glede na to, priporočamo, da se obvesti vse strankine člane in somišljenike, da darujejo za ta fond $voto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote se razdeli na lokalne klube, druga tretjina na državno in tretja na narodno organizacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne klube in druga polovica na narodno organizacijo. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi ee hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tndi dnjem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) 1*»0 aoers, pripravljen nem mu pomagati kakor seui rekel brezplačno. V vsih tozadevnih informacijah obernite bp zaupno na M. P. 1'azderio P.O. Box 192 Larimore, N. Dak. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. .Jaz Josef Pnvlie Vam naznanim in Vas srčno zahvalim za Vašo adravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila bq moji ioni tako koristila.kakor ste Vi meni sporočili. Zdaj je cisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdra-nik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hva. leini Jožef Pavlic Box 334 Aapen, Colo: Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 580 80. Centre Ave. Chicago. Se priporoča vsim slovanskim drustvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsnkterih potrebščin. Izdelek je naj fin ji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cene. _ Pišite v svojem jeziku po vzorce uli vzorčno knjižico. Neatovilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svejo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta-ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvoue soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. gjf Potujoči rojaki yedno dobro došlit Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladi«, 587 8. Centre Aye. Chicago, III. Dr. Ma Aa Weisskopf live, Telefon Canal 47B O Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e; t± F. 1.. SKALA & C0. 320-322 >V. 18.81.,prodaj a prevoznih listkov & a '© 2 -t! S se s S 0 CD 3 m 2 -S, aj £ ■S* g a a >'n S ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednoBtne listino pocelem svetu sosebno pa v Avstro-QgrSki in Zdr. državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dodščine. Zatopstvo prekmurskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črle. Zatopniki sprejmejo potnika na postajah. & To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 669 Lromis St. ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njegu obrnejo. Nickel Plate železnica. Znižane cene za turiste na Ca. uadsko stran in New England dr-iave. Čas 15 dnij. Tje in nazaj stane samo $2.00 več kakor v eno sCran. Za čas 30 dnij za tje in nazaj samo $4 to«, kakor v eno stran Za rezerviranje spalnih vozov in za listke pišite ali zglasite v mestnem uradu 107 Adams alica, Chicago. m pnpr NAJVEČJO IZBERO LETNIH O-BLOK IN POMLADANSKIH SVR&NIKOV. Mi imamo največjo zalogo 0-blek na zapadni strani. Obleke izdelujemo nami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje. Mi imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke j. Dvorak ^ 11*10* CtOTHIFRS "T4IL0RS dj iiui'n i r'7i JaI «r-»v,i lllli'lvi iv71 Telefon —Canal 1198 .................»M.....t...... O LAS fJVOSODH "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co ti<59 Loomis 8t. Chicago, III. fourrd »I tho Putt Offlo« »I OWMgo, III., M Socond Cl»»» H»tt«r._ Subscription $1.50 pf y—T. Advertisement« on agreement. "Glas Bvobode" t»ldo ti»M « vtlja m AMERIKO: ca celo leto ................11.60 «a pol I .ta ................. ZA EVROPO: ca celo loto ............kron 10 ca pol leta ........... »rvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*. NhhIov za dopiio in pošiljatve je sledeči: lCiliiH Svobode' 1><)U Loomis St. Chicago, III. 1*31 Naročnikom. Cenjenim rojakom in somišljenikom, key "m smo poslali list na o gled in kateri se se do seda; na ''.»tega naročili niso, tem potom naznanjamo, da smo prisiljeni, ako se do prihodnje izdaje nc javijo in poš-ijajo naročnino, list ustaviti. Ravno tako pa smo vžc parkrat omenili, da je nekaterim starim naročnikom naročnina na list j>otekla in smo jim še vedno list nadalje po-šiljali, brez da bi se isti javili ali naročnino poslali. Ker se je pa vžc večkrat pripetilo, da je ustavljenje lista v takem oziru žalilo dotičnika, še enkrat o-pozarjamo vse one, katerim je naročnina potekla in tudi one. katerim smo list na ogled poslali, tla se do prihodnje izdaje javijo in naročnino na list pošljejo. Nihče nam naj potem ne zameri, ako mu list ustavimo, kajti tudi mf moramo gledati, od kud se stroški plačujejo. Upamo, da se vsak delavec spom-ne svoje dolžnosti napram njega glasilu In pomaga v boju za svobodo in enakopravnost. Upravništvo. Dopisi. Bisbee, Ariz., 4. julija 06. .Cenjeno uredništvo "Gl. Sv." Današnji dan, dan prostosti, svobode in napredka me živo spominja marsikaterih malih resnic, koje sem preživel v preteklosti, koje se št dan danes vrše in bodejo mogoče trajale v bodočnosti. Rekel sem, dan svobode, prostosti in napredka, tako vsaj istega otroci imenujejo. Nevedni otrok, ki prižiga rakete, strelja s samokresi, in se veseli svoje (?) prostosti, se ne zaveda, da ko postane mož, da prostost, svoboda postaneti le prazni besedi zanj. Sprevidel bode, da delavec je suženj, tlačan in trpin, da dan svobode, prostosti in napredka je humo-ristični prazniki kapitalistov, ki se ra/vedajo svoje prostosti in napredka; a delavec naj se pa spominja, da na ta dan zvršil se je važen črn, neodvisnost trinajstih držav severne Amerike se je izrekla. Zakaj pa tla-čani delavci, ne porabite te prilike in pomislite, kako lahko se je odcepilo trinajst držav od angležke krone in kako lahko, ako se združimo v jed no skupino, tudi mi delavci podpišemo svobodno, neodvisno izjavo, ter se odkrržamo kapitalističnega pritiska, 2alibqg, da se delavci taiko malo brigajo za svojo svobodo, prostost in napredek. Gibajte se, rinite naprej, skušajte, nekaj se mora ukrenjti. Učite svoje otroke, vzgajajte iste v prostem, svobodo-miselnem duhu, da ko oni enkrat odrastejo polni svobodnega duha potem z mladimi močmi ki prostim duhom, navale na kapitalistično krono m se osvobode tlake in nuenat-va. Današnji dan me tudi spominja na neko resnično dogodbo, ki se je zvršila pred leti v Westfallenu na Nemškem. Neki delavec, ki je imel sedmero otrok in ženo, poprosi rav- natelja tvrdke, da mu isti plačo poboljša rekši, da nc more s tem zaslužkom izhajati. Seveda dobrosrčni ravnatelj, pa mu na mesto ob-Ijivbe za boljši zaslužek tako ,lc odgovori: "Dummer Kerl, \varum machst d« so viele Kinder" (Neumnež, zakaj pa delaš tolika o-trok?) Delavca je ta odgovor užalil in šel pobitim srcem domov, a med potjo pa se domisli sveto-pi-semskega reka, da so otroci "t>ožjf blagoslov". — Toraj, delavci, če so otroci l>ožji blagoslov, glejnw, da se tudi drugt iKižji reki- izvrše. Ali ni prostost, božji dar? Dobro, če je prostost božji dar, in ta dar, Toti h avstrijsko-ogerskem in ruskem konzulatu, si nedolžno obleko na se vzel in posrečilo se mu je Spelo rešiti iz ječe v "Kozlgortu". Ker pa drugi dan ni imel nič proti socijalizmti pisati v svojem "na-rodnežu", je nam prau fletnu povest, kako je stari Molek talu iskal" priobčil. Komur je pa fest fant! Kar se.tiče tukajšnjih delavskih razmer, naj omenim, da so prilič-. 110 iste kakor drugod, vendar pa za sedaj nikomur ne svetujem sem priti. kajti, delo se težko dobi a polefc tega imamo pa hudo vrečino. Kakor hitro se časi jcboljšajo, l>odem cenjenim čitateljem "til. Svobode' v listu poročal. Rojakom širotn Amerike, soseb-110 onim v Rock Springs, Wyo,, srčne pozdrave, Tebi "Gl. Svobode" pa obilo vspeha in tisoče naročnikov. France Zajec. Durajigo, Colo., n, julija 1906. Dan na dan dobivamo dokaze, na kaik način se naši rojaki zavedajo in sicer ne le dolžnosti do samega sebe, ampak tudi dolžnosttj do svojega bližnjega — do naroda. Pregovor^ v edinosti je moč" se pač čedalje bolj upošteva, a posledica temu je organizacije, je ustanovitev društev in sicer — prepotrebnih podpornih društev. Tudi Slovenci v Durango, Cola, nastopajo ono pot, katero je nastopilo vie tolikanj na^ šib rojakov. Ustanovili so podporno društvo, ter ga imenovali 'Zvon'. Prikloprli so ga k Slov. narodni podporni Jednoti. Do sedaj je pristopilo nad 30 članov, a upam, da se bode v par mesecih to število podvojilo. Kakega važnega pomena je za nas podporno društvo, ni treba raz-jasnjevati, kajti vsakdor zna in ve, koliko dobrot uživamo od podpornih društev, ki jkrbe za naš napredek, a tudi v nesreči nam nudijo lepo podporo, Zatoraj rojaki v Du-rangi! Društvo imamo. Vsakdor, kateri še ni član kakega društva naj pristopi k nam, da s slogo zasledujemo pot napredka in prospeha! V zadnji društveni seji so se zvo-lili sledeči uradniki: Predsednik: Martin Verce, podpredsednik: M^tin Mehle, I. tajnik: Frank KoŠer, II. tajnik: Anton Selan, zastopnik: Ivan šali, blaga j nik: F. Blatnik, I. nadzornik: Anton Hegler, II. nadzornik: Frank Indihar. Gori omenjeni uradniki nam pa jamčijo, da bodo delovali v prid društva, katero naj procvita in napreduje naših rojakov, vrlih Slovencev. " Domač. n. Obstoječe bratstvo med delavstvom in kapitalom po potresu in požaru v San Fnancisco je jako u-gledno. Ljudi iz višje družbe, ali kakor bi rekel h goni je skorje, kateri so ostali brez doinovja, preskrbelo se jih je z šotori, da jih branijo pred nezgodami, z obleko in živežem. Tako nam poroča'somišljenik iz razvalin poprej1 tako cvetočega mesta. Možki in ženske pa, katerih roke so trde in žuljave od vsakdanjega dela, se morajo šteti srečnim, da se jih je pustilo prenočevati na odpr-t h ulicah ali v kakem samotnem parku, z zvezdnato streho nad njimi. Milodari v denarju, kakor tudi druge potrebščine za življenje, se je med imenitnejše dokaj razsipno delilo, dočim so navadni plebejet, kateri se prištevajo delo iskajoči družbi. dobili le drobtinice padajoče raz bogato obložene mize boljše dražbe. Tisoče in stotisrie tolarjev iz blagajn organiziranega delavstva, trdo prisluženi denar, kateri je bil namenjen in darovan v [>od|>oro ubozih nesrečnikov v San Fraupisku, p° greznil se je v nikdar sito žrelo kapitalista. Beda je rastla od dne do dne, vsled če.^ir so bile naše unije prisiljene prosifi pomoči pri zunanjih organizacijah, kojih milodari naj se pošiljajo naravnost za to «1 unije voljenemu odboru; ker kapitalistični odl*>r vidi potrebo le prr višji rafinirani, inteligenci, katerih roka še nikdar ni opravljala poštenega dela. Tudi stavbeniki za novo mesto, i m pori i m jo zunanje delavce, z namenom ugonobiti liuionizem na obrežju tihega oceana. S tem nameravajo znižati plačo in vničiti njih lastno glasilo. Opozarja se vse organizirane delavce, da ne hodijo tjekaj dela iskat. Slov. ttarvdno podporno društvo "Edinost" št. 23. S. X. P. J. v Dar rag h, l'a., priredi svojo drugo veselico v korist društva dne 28. julija t. 1. v dvorani W. Singer j a v Ewing-stown, Pa. Začetek ob 5 uri popoldneh K obilni udeležbi vabi člane, rojake -n rojakinje uliudno. Odbor. Mo pošljete denar v staro domovino, obrnite bo zaupno na M V. Konda-ta, Str., Chicago, 111. G(>0 Loomis Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko In Hrvaško Francoska proga . GLAVNA PREVOZKA DRUŽBA. New Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi porobrodi. La Provence.........110.000 ton. LaSavole............22.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton. La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano im parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parni ki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broudway St. New York. MAURICE W. MOZMiySKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago* III. Frank Medo§li, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 21<>—17. cesto, St. Louis, Missour. profit imtfwg £ £ £ phone: Bell 1271 J. Cuy, Central 4279 K Slovenska notarska pisarna, V CLEVELAND, OHIO, kjer se izdeluje vsa notarska in sodnijska opravila kakor: pobotnice, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdnjaiiBka. ženi-tovanjska, kupna pisnui, i.t.d, prepisi intabulacije, tožbe v slovensk«'iii. luMUHkeui in angleškem jeziku raznovrstne prošnjo v vojaških znduuih, ter izlirjavajo dolgovi tukaj in v stari domovini. Zastopstvo pri sodnijah, Prodaja parobrodnih listkov, pošiljanje denarja. FRANK K OH ČE & A. H ENE 01 K. 0201 St. C'lnir Ave., preje 1778 St. Clnir Rt. Clevelad. 3 3 ^aiaiuiUiiiiiiiuiuiUiikiiuuiUiUiiiaiiUiaiaiUiUiAiiUiUiUK Ako hočete prihraniti upkaj dolarjev, kupite peci in pohištvo pH N A 8 tier -m Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAY CI! Cene delnicam so vedno Tišje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", jev evropejskih vodah pokazal krasno prosperiteto. Zredno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi toga so tudi cene deluicam poskočile, še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnioe in tako postano aatrad nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajtel Kupite kolikor morate delnic, dokler so ie po |6.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnic« Je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po driarnih sakonih i glavnico $3.000.000, od katerih je io $1.500.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New Tort Cenjeni gospod:-^ 8 tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite ▼ agora j povedano »vrbo, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite, 8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto Trakte v celem zneaku. Ime............................................. Ulica in št...... Mesto in driava. Dne..................190.... Ceki, meouce (trato) in poštne nakaanioe naj so pošiljajo direktno na: , Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. 0101010101010101320101010202 □LAB SVOBODI 5 8 sedežem v Chicago, Illinois. Predaadmik: John Stonich, 559 S. Centre Aye., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Sthohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, ♦>(19 Loom i a St., Chicago, 111. Zapisaikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan, Badovinac, P. O. Box 193 La Sallo, 111. John Veršcaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main 8tr. La Salle, 111. Martin Potoiiar, 561 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, III. Jakob ti8ol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. Madtin Skai.a, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Clariilgo, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St, Johnstown, Pa. THE DOPISE naj blagovole društveni zaatopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pu blagajniku Frank Klobučarju. Oaredtiji odbor S. N. P. Jednote ima vaaki tretji četrtek svojo r6dno ineeeono sejo. Opozarja ae vaa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svoje dopise jed notnemu tajniku. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: (Nadaljevanje iz i. strani.) Proč s unijo. Tako je rekel vrhovni ^oskrbnik 3ciivvartzshild & Schulzberger. Max Schulzberger se gro/i, f1a*l>ode odslovil vse one mesarje, ki bi skušali stopiti ali se pridružiti kateri koli uniji. Chicaška delavska zveza, zastopana po predsedniku Donnelly, je prosila Amalg. mesarsko unijo, da postopa proti tvrdki. Tvrdka se boji, da ne iti mesarji zaštrajkali in zaradi tega je začasno prenehala s navalom. Združena po 40 letih. Dva brata, katera se nista videla, od kar sta se ločila na Švedskem, Štirideset let ml tega, sta se po na-ktjučju sestala v Chicagi. August Palmer, kateri se slučajno tiekol;ko časa zadržuje, je začetnik socijalne stranke na Švedskem iu vodja on-dotnega linijskega gibanja. Oto F. Palmer je nastanjen v Chicagi. Zopet 25 ubitih. Atlantic dynamite plant v Barks-dale, Wis., je zletel v zrak, a ž njim tudi pet in dvajset oseb. Zemlja, 11a milje na.okoli, se je tresla, cela vas je razbita in Škoda se ceni na vec stotisoče. Vzrok eksplozije se ni znan. Prav gotovo pa si lahko mislimo, da bode kompanl-jai celo krivico na mrtve zvrgla. San Francisco se zida. Iz San Francisco se poroča, da so pričeli s delom na vsih straneh mesta. Navadnih delavcev primanjkuje, ravno tako pa tudi zidarjev, tesarjev, kleparjev, delavcev na cementu, mostovih in železnih zgradbah itd. Vendar pa se nikomur ne svetuje tja iti, kajti, tako dolgo dokler se draginja na živežu ne zniža, se ne izplača tam iti. Toliko v svarilo ! • Kolera. Brzojavi iz Manile poročajo, da tekom jednega tedna izmed 116 na ko'.cri bolni oseb jih 99 umrlo. Bolezen se hitro širi po celini in sosednjih otocih. Zdravniška pomoč je pri rokah vendar ni kos bolezni. Filipinski otoci so koleri podvrženi in vsako leto db času vroče perijode sto in sto oseb postane žrtev te neznosne bolezni.1 /1 ne nit je delavca. Predsednik Roosevelt sc je pred kratkem zmislil, da je tudi nekaj delavcev zmožnih zavzemati ali vsaj sedeti v državnih uradih, m tako se je pripetilo, da je imaaoval E, ■« Clark iz Cedar Rapids, la., soudom mejdržavne kupčijske komisije. Gark je najvišji šef organiziranih ameriških železniških sprevodnikov. Atneriika justica. Bogata soproga nekega pivovar-narja v Minnesoti je brez vsacega vzroka na krut način umorila svojo služkinjo. Policija jo je aretovala in kriminalna obravnava se je razpisala. Druzega dne jo je sodnija proti $30,000 porotništvu na prosto spustila, a poleg tega spremljala jo je policija do doma in jo ščitila proti eventuelnim ljudskim napadom. Tti je zopet nov dokaz korupirane justice v Zdr. državah. Zakaj, vprašamo, je sodnija bagatinko, krivo umora proti tako nizki varščini na prosto spsustila, in zakaj drži v 'zaporu nedolžne siromašne delavce, kakor n. pr. Moyerja, Havwooda in dr.. katerim se niti najmanjše krivile dokazati ne moy;. Pred zakonom smo vsi jednakl, vpijejo ameriški postavo-kovači, in nam mečejo blato v oči. Kje je pravica ? Ljudski tatovi. V pravni stvari države proti Ivanu A. Cook, bivšemu pisarju o-krajnega sodišča (Circuit Court Clerk) se je pokazalo in dokazalo, da ie Janezek tekom treh mesecev potegnil državo samo za1 $1440. N eki Karol II. Bradley, ki je o "što-fanju" pred sodnikom Smith o Cookovem delovanju pričal, je bil glavna oseba, ki je Cook-11 pomagal plačilne listine izdelovati. Cook je priznal vse svoje sleparije. Obravnava še ni končana, kajti preiskovalci knjig še irso pregledali polovico knjig in pričakuje se, da v kratkem najdejo še več pomot. Ko ne bi bilo postranskih dohodkov in molzne krave poleg letne plače, bi malokateri potrošil pri volitvah "petkrat več kot bi pa urad >am na sebi in pravični podlagi prinašal. Hrvati v Pittsburgu. • Pretcčno nedeljo, dne 15. julija je hrvaškemu župniku, rodom Nemcu Mihaelu Tušek prela smola. Vzrok ovacyam je to, da je škof Canevin odvzel Hrvatom hrvaškega župnika in jim poslal Nemca. Hrvati so se temu vprli in škofu in novemu župniku prepovedali rabo njihove cerkve, Skof in župnik se za to nista brigala. Ko se je v nedelja jutro Častiti Tušek pokazal na poti proti cerkvi sv. Nikolaja v spremstvu sedmerih policistov, se }e četa tam zbranih Hrvatov navalila na trdovratnega župnika in ko ne bi bilo policije pri rokah, bi bilo po Tušku. Policija, kakor vže navadno napravila je pot s krepelci, in vodjo vstašev nevarno ranila. Ali to ni o-viralo nadaljnib napadov. Pri cerkvenih vratih obstopila je razburjena množica preljubega župnika, kateri je po farški navadi potegnil samokres rz žepa in grozil pribiti vsacega, ki bi se ga taknil. Tu je zopet lep dokaz farške in-famije. Nedvomno prigodilo se bode. da bodejo črnosuknarji pri sv. maši svoje ovčice s "prahom" žeg-nalt, in namesto keliha revolver po-vzd igo v al L______ Is Idrije se nam poročaj da so imeli hud boj' pri volitvah za 3. razred; ki je votli v pondeljek, dne 25, p. m. Klerikalci, kateri so držali še samo tretji razj-ed, bili so poraženi z večino tridesetih glasov. Idrijča-ni se vesele, da njih občinski zastop obstoja rz naprednih mož. Le tako naprej, zavedni Idricanl, pokažite črnosuknarjenl iri njih podrepnikom zaduhli brlog. Upati je, da bodejo tudi druge slovenske občine sledile temu vzgle. du in pokazale črnuharjem, da nad Triglavom se svita! Letni izlet, ki ga priredi socijalna stranka okrožja Cook v Etlkrt Park dne 5. augusta, bx?de nekaj zanimivega. Čitatelji "Glas Svobode" gotovo te prilike ne bodejo pustili mimo. Toraj vsi na socijalni piknik v Elliot Park! Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v Bvojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil Slovenci v Milwaukee! --------4 ~ Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- ^ ** pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ J OBRNITE NE NA ž ■ i I Otona Preiss, npr 2«!) Grove St. * kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. * V zalogi ima tUUI prisine Kranj**« hiuvium?. ^ 4*4*4*4*4*^4*4*4*4* 4*4*4*4*4* 4*4* P. Hchoenhofen Brg. Co'«. Najboljše pivo je |So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, lil. K KHKlAy — 624 So. CentroAve. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja alav. občinstvu, da ima aedoj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo Bt^rih vso po zmerno nizkih cenah Chicago, III. Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ave, Chicago, III. plaoujo od vlog 1. jan. jwi BO jun. in od 1. jul. pa do TOdec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vee dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarto). Denar se poBojujo na posestva in zavarovalne police. LJUDSKI GLAS/ V teku zadnjih 25 let,se je prodaja Severovtga Želodečnega g renčeča tako po-množila, da ga Bkoro nobeno drugo zdravilo v tem ne nadkriljuje. To je izvrstno zdravilo zoper Blabost v želodcu, krči, sopenje, glavobol, nepn I a\i ctl. znlo-Huiioat in vse drngo bolezni, katero povzročuje nerodnost prebavnih o^onov. zato ga tudi hvali vsak, ki ga ježe okusil. Ker le pohvala se sliši o tem zdravilu mi vseh strani, zato bo so naročila za isto v zadnjih par letih trikratno pomnožila- SEVEROV ŽELODEČNI GRENČEC... "Vaš Želodečni grencec je v resnici izvrstno zdravilo. Pri-poročam ga vsakemu, Rabil som ga le euo steklenico in ozdravel sem popolnoma.." Anton Otundo Charleston, W. Va. "Severov Želodečni gronoec je res prav izvrstna zdravila. Ko sem ga porabil eno steklenico, prec sem počutil moč po vsem telesu. Sedaj Be počutim popolnoma ozdravlje- John Sekela, Bulger, Pa. nega. "Tri leta sem trpel no nerednost v želodsuter plačal veliko zdravnikom in za zdravila, pa vendar nisem ozdravel. Ko Bern pa zučel rabiti Severov Želodečni grenet c, ee je moje stanje veleko zbolj&alo. Dolžnost mi je priporočati vBem ljudem Severov Želodečni grencec, kot nojboljse zdravilo zoper vse nerodnosti v želodcu, Frank Novak, Amana. Iowa To alavnoznano idravilo »e prodaja v Tseh lekarnah, ako ga pa t vaši bližini ni dobiti, pišiti ponj in mi vam ga pošljemo. Tehka stehlenica $1, srednja 60c. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA 6 OLAS flVOBODB VESTI IZ' mi DOMflVtNE IK Ii jujulimskili pakrajin. • t —————— Sreča v nesreči. "Damoljtib" piše pod tem naslovom: "Binkošttli torek je Jerneju Mlakarju v Cerkljanskem vrhu padel vol v kapnico, globoko 10 metrov, v kateri je bilo dva iv pol metra vode. Predino so zapazili nesrečo in 1 j iid i skup poklicali, je preteklo dve uri in pol in vendar — hvala Bogu in sv. Janezu — so potegnili vola živega in zdravega iz vodnjaka. Imejte vodnjake ograjane." Mi smo mislili, da bo "Domoljub" predpisal drug recqit, da ne utoni vol ali bik v kaki vodi, namreč: prij>oročiti sv. Janezu svoje govedo! " Po našem mnenju je popolno-ma odveč vsaka ograja pri jamah, ki so napolnjene z vodo, ker zadostuje sama priporočitev 9v. Janezu, da nobeno govedo ne pade vanjo in 6e pade, jo pa tako sv. Janez resi 1 Zaljubljen korporal. Neki korporal v Mariboru je bil strašno zaljubljen v dekleta Petrovič, da ni mogel niti spati vsled tega. Da potolaži svoje kipeče srce, je šel pozno v noč k njej. A slabo je naletel. Mesto nje je dobil njenega očeta, ki se je hladil pred hišo. Korporal je bil tako zaljubljen, da n* spozna1! moškega, zato je začel objemati starega Petroviča in mu pravil najslajše zaljubljene besede. Stari Petrovič pa ni nič kaj idealen Človek, pa ni hotel razumeti korpo-ralovih srčnih težav, zato jc zgrabil objemajočega in ga telebnil ob tla, da mu je glava zazvenela, in ko se jc ta pobral, butnil ga je znova. Ker je v tem prišel še Petrovičev sin očetu na |x>moč in iztrgal korpora-iu bajonet, se je godila zaljultfjene* nm slaba, kajti mladi Petrovič je bil ves v elementu in mahal divje po korporaki, da ga je park rat ranil. Ne varjamemo, da bi bil korporal še nadalje čutil tako vročo ljubezen do Petrovičeve. Jama razbojnikov, Budapcštanski policiji se je naznanilo, da ob koncu Grzeline ulice, kjer se začenja mestna log, zvečer izginjajo v grmovju razni sumljivi ljudje ter se nc prikažejo več. Policija je grmove preiskala ter našla vhod v podzemsko jamo, ki je bila podobna gostilniški sobi zdavno porušene hiše. Jama je 20 metrov dolga in 15 metrov široka ter je bila zatočišče mnogobrojne roparske družbe. Jama je bila opravljena s posteljami in z vsem potrebnimi' o rbdjem. V enem kotu je bilo naku-pičene mnogo zlatnine, srebrnine, odej in drugih vrednosti. Tatinska druži)« je morala pravočasno zavohati nevarnost ker ni policija vkljub čakanju celo noč nikogar dobila. r Samomor vjetega tatu. Dne 22. p. tu. je bilo ukradenih iz blagajne pri rudokopu Ojstro 743 kron. Na sumu so imeU kmalu nekega 19-letnega Konrada MasUta-ka, kateri je prišel pred enim tednom iz Pruskega domov. Orožni-štvo ga je pridno iskalo, a prijel ga je bivši orožnik — sedaj občinski redar g. Kratic Eržen, ter ga peljal na oražniško postajo v Hrastniku. Tu je prašal orožnik J. Živna Mast-naka: "Wo haben Sie das Geld?" "Do hobn's" je odgovoril Mast-ffak, pognal si v istem trenutku kroglo iz samokresa v glavo ter se zgrudil smrtno nevarno zadet na tla. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnico, kjer je kmalu umri. Vrhunec lahkovernosti. Stefan Halužan, mešetar iz Priština na Hrvatskem, je priiei t Zagreb na kolodvor, da počaka vlaki v Sisek. Ko je sedel v čakalnici III. razreda, pridhizil te mu je neznas ,£k>vek v železniški obleki in mu rekel, naj da njemu svoj denar, da mu ga kdo ne ukrade. Halužan je bH res toliko pameten, da mu je feročil 820 K, katerih gotovo ne bo nikdar feč videl, ker je neznanec takoj izginil. Pa da je mešetar tako lahkoveren? Ljubico •i+Hj*. Miha Lovrič Iz Goiufainca trn Hrte bil v blltnji Indjiji zm pri obrtniku Vujsašču. Vujaiiič ima pa lepo sestro Evico, katera se je Lovriču prirastla k srcu1, da jo je zasnubil. Ker ga dekle ni moralo in jc bil tudi njen brat zoper zaroko in poroko, je sklenil Lovrič, da jo odpelje. In res jo je v nedeljo, ko se jc šla sprehajat, počakal s svojim bratom, jo položil na pripravljeni voz in liajdi ž njo v Golubinac. Ko je brat dekličin izvedel, kaj se jc zgodilo, pohitel jc na konju za Lovričema, ki sta ga pa precej ranila, ko jima jc trgal ljubico iz rok. Vujanič se je vrnil s sestro domov, stvar pa prijavil o-rožnikom, ki so mlada tiča vtaknili v za^jor. Hijene. Pri Sopnomi jc grobnica grofov-ske rodbine Sziechenyi. Med pokopanimi grofi je narodu grof Stefan Szechenyi, pred1 150 leti umrli nadškof v Kalači, nek svetnik, narodni mučentk. Nedavno so ponoči neznani zlikovci vlomili V grobnico, odnesli obleko grofa Štefana ter odprla tudi druge krste, iščoč zlatnine in srebrnine. Truplom so potrgali ušesa in izbili zobe. Razen obleke so odnesli tudi zlato uro, ki je bila pokopana z grofom Štefanom. Grobar je slišal opolnoči trkanje v grobnici, a si ni upal iti pogledat. Pleme v Rusiji ki uutira lakote. V Kolin ski sta bila privedena v za[>or oče in liči. Okrivljena sta bila, da sta pojedla nekemu človeku, katerega je prej hči usmrtila, jetra. Oba sta iz plemena Jukagiki, ki živi v Sibiriji in tam tudi izumira. Dopisnik "Naše žizni" pravi, da so poslale oblasti veliko število polna-gih in lačnih Jukagirov na ribolov-sko ekspedicijo k reki Kol i m, Jasač-naja in Popova. Ker niso imeli ljudje ob teli rekah kaj jesti, so sklenili, da pobijejo drug drugega. Tako se je zgodilo. Samo zgoraj omenjeni oče je ostad pri žiljetrju in njegova hči, ki pa je ljudožrka. Oslepela je na Dunaju neka Marija Kovač na sledeči način. Bila je prodajalka sadja. Pred dobrim mesecem je prišel kupit k njej mlad fant, ki ji je stisnil v roke bakren denar in odšel s kupljenim sadjem. Kovač je bakreni denar držala nekaj časa v roki, ]>otcm j>a se s prsti dotične roke pre-mencala oči. Posledica tega je bila, da si jo oči takoj začde boleti in je te dni oslepela, dasi se je kmalu obrnila na zdravnika, ki je izjavil, da hna okužene oči. Poskusen umor moža. 45-Ietni Elija Rus v Straži pri Novem mestu je oženjen z 77-letno žensko, ki je že večkrat kaj grdo ž njim delala. Rus je j>a pohleven Človek, ker je l»telien, zato ga je že 12-Ietni. sin njegove žene Jožef Miš-maš do krvi pretepel. Pred kratkim je pa Rus dobil v kaivi, ki mu jo je žena dala za zajutrek, visnjevkasto rumeno sntw, ki je smrdela po fos-foru in žveplu. Ker je Rus moral zaradi notranjih bolečin v bolnico, sodijo da sta ga hotela žena in pastorek zastrupiti, Oba sta poti ključem. Ljubljanski škof — boso pet en ro-ttutr. 1 j. p. m. je praznoval ljubljanski škof Tone svoj god. Praznovat ga je šel v Struge na Dolenjsko, pa tudi svojemu patronu sv. Antonu 'Padovanskemu se je šel priporočil na božjo pot na Zdenski rebri, kakor poroča "Domoljub", "še za nadalj-no varstvo in priprošnjo". Omenjeni list dostavlja: "Tudi bi ne bilo napačno, da bi jim (škofu) sv. Anton sprosti čudodelno moč najti skritih zakladov, katerih bi potrebovali za svoje tako plemenite in človekoljubne namene," Ne vemo, ah se "Domoljub" strašno norčuje iz škofa in njegovih bankerotnih zavodov, ali pa so res katoliški učenjaki tako omejeni, da verujejo na "šace", aH pa cikajo tukaj na kake hranalnične knjižice 1 Zdaj Še le vemo, zakaj se ljubijanskomu škofu vsaka stvar tako imenitno posreči! V varstvu sv. Antona je, tistega pa-trona, ki najde vsako zgubljeno stvar, pa naj bi bila zakopana devet metrov pod zemljo! O srečni Tone I Za of ta se, dopis« I« njih vsabi-n« nI Mlfovirao m urodnlitvo o« upravnlitva. POZOR ROJAKI! lem potom vas opozarjamo, da so zadnji Čas ustali lažnjivi preroki, kateri med na£e rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejerbolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako/ da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam sve tujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS®Medical Institute, ker 011 jo edini, kateremu jo mka bolezen popolnoma in taineljilo znana ter edini moro t res niči garantirati za popolno ozdriMjeuje vsako bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tiidi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prelil a jen je, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato Žilo (hemeroide), grižo ali pre ti v, nečisto in pokvarjeno kri, lucijo, nasledke danje las, luske vranjih organih, nourastenični glavobofj,'neredno mesečno čiščenje,"beli tok, bolezni na maternici i. t. d., Ukor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je tirvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tu.[i vse tajno spolno bolezni moške lil Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane po polil 01 ta tajno.) • Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,/Zdravje", katero je nar«ifll slavni Dr. E. C. Collins M, I. io katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako so sam pismpno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Aat. Ktapčtf, Do« IH.l, llarbcrton, O. Spoštovani gospod In zdravnik Ur. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in sc popolnoma ozdravil, da se še danes Čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem, Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Stavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in nolwn maznlj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vara ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. ^llt 01*21 j 1'ojfik'i! zakaj da bolujete in trpite? Vso vašo bolezni, Irplcilja lil slabosti točno 01 i - ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, k.iko dolgo traja ' bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 uro zjutraj do 6 ure popo'udne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, ti, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. Y0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. Slika predoouje zlato damsko uro (Gold filled.) J AMCI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši ameriški indelek -Elgin ali Waltham. A A Te vrste ura stane le tVV V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem i« Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Mad I ho n 8t. Chicago, 111. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaka podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391-193 Blue Island Avs. vogal 14. Plač«. CHICAOO. ILL. establish 1883 phoh1 čakal S87 Niije podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni ■»SALOON* x drojnin kegljiščem in biljar na razpolago. Toč)m aveže pivo, domača in importirana vina, £iue likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulioe in Blue Island Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno 08TILNI na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- sel. j C. HOFBAUER. N a z d a i rojaki I Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon* Točiva vedno svele pivo in pris-tne drage pijače. Raznovrstne fine smodko na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček Ml i Centre Ik. Chicip, IIL 0LAB BVOBODB PRAVA POT BO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je y INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. Svoto, vložene do 12 julija, obrestujom s 1. july naprej. Ustanovljena 1890. vsako soboto odprto do 8 ure zvečer. Mirko Vadjina griporota bratom lovencem svojo BK1VNICO. 390 W. 18. 8t. Chicago. R-51 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vodno Bveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smotlke na rnzpolngo. Vsace-mu v zabavo bIuži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOhOR MLADIC 617 S. Contro Ave. blizo 19 alioo Chicago, III. 'I' 'j' 'j' '1' 't' 'I' 'I* tlt !lf 'I1 'i* tlT 'i' tAt ^ Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vsim slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. J ATLAS BREWING CO. L aluje na dobrem glasu, kajti ona pridelujo nnjlx>lje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | ORANAT | H a/v a/, a piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, no zabi bo oberniti do nns, kajti ■ mi te bodomo zadovoljili. Poštnim potoni lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužili ludl zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim polom, VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—02nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospeSuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali na5i čitatelji vedo. da )e ed.no priBtno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. m Izbortio prebavljanje. Trdno zdravje. Močne' mišice. Dolgo življenje, To je zdravilo, kakeršnemu ni para na avetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepealo in čistilca krv., branite bolezni. . » • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vin® kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih Bpecielitet: Tri tier je v brinovec, slivovkn, tropinjevec, konjak. RAZNO. Hoteli za žensko so v Severni Ameriki že vsakdanja prikazen. Življenje v takih hotelih se popolnoma razlikuje od življenja v drugih hotelih. Prvi hotel za ženske je bil "Martha Washington" v New Yorku, ki se zavzema dandanes prvo mesto. Cene so za ondotne razmere dosti nizke. Upravo hotela vodi neki gospod,'ki je popolnoma kos svojemu "vražjemu" poslu.Tre* ha mi» je mnogo takta in ozirov, pa tudi — energije. Hotel ima nad sto rednih obiskovalk, ki tudi tam sta-nujeji. Hotelski red je strog. Razen gostilničarja ni nobenemu moškemu dovolien vstop brez posebnega privolila. Nobena dan« ne sme v svoji sobi sprejeti moškega obiska, nitr brata, srna ali očeta. Strogo je prepovedano kadit i. V hotelu tudi ne smejo biti ne mačke, ne psi in ne — otroci. K ah o reformirajo avstrijski orož-niški lastniki v Makedoniji. Avstrijski polkovnik Richter, ki jeprideljvn za reformiranje v Skop-jju. je posilil neko 18-letno deklico, učiteljico na ondotni nemški šoli, ki je |hxI varstvom avstrijskega konzulata. Ko »o se pokazale posledice poklical je avstrijski^ konzul očeta osramočene ileklice k sebi. Kaj se je tam sklepate, sie ne ve, vendar sta dekl'ca in polkovnik ostala na svojem mestu. Potemtakem sodijo na Dunaju o škandalih te vrste se-tlai bolj velikodušno kaikor pred leti. Ko je predlanskim konzul Raj« |x>rt posili) neko Cincarko. so ga takoj degradirali in ]>os!ali v ]>okoj. Pretresljiv dogodek. "Dvadcatij vjek" prijjovedujie iz zadnje ruske revolucije sledeči dogodek: "V Frauenburgu pri Rigi jie bil neki Leppe poklican pred voj-mi sodišče. V Frauenburgu pa sta živela dva brata Ivan in Jakob Leppe ter se ni moglo dognati, kaiteri je pravi krivec. Predsednik kazenskega oddelka se je hotel izogniti dvomu na ta način, da je obsodil oki brata na smrt. Sivi oče obsojenih bratov je šel k predstojniku, se mu predstavil kot bivši podčastnik in invalid — v rusko-turški vojski je namreč izgubi) roko — ter ga za-klinjal, naj prizanese sinovoma, ki sta mu edina opora, brez nju bi moral umreti. To je zapovednika ganilo, omehčalo mu je srce, da je po-m i kost il — enega brata. Očetu je prepustil, naj si sam izbere, katere ga naj pomilosti in katerega naj o-hesi. Dolgo je starček premišljeval. Eden sinov, botehen in slab, je bil njegov ljubljenec; a drikgi si je pridobil očetovo ljubezen s tem, ker je bil odločen in prepojen z revolucionarnim duhom. Končno pa je k: premagal jtarčkov egoizem: odloČil se je, naj bo obešen mlajši, slabejši sin, njegov ljubljenec. Ivana so tedaj obesili, a Jakob je ostal živ, da zdržuje očeta. Ko pa so nedavno uradniki pregledovali spise, so našli, da je pravi krivec le Jakob, ki so ga takoj zaprli ter ga vojno sodišče brez dvoma obsodi na smrt. Tekmovanje v plesu. Neki Corsini Guttiero je povabil vse pariške plesalce, naj se poskusijo ž njim v plesanju valčka. Večina tekmovalcev je opešala že po treh urah, neka nletna deklica se je vrtila štiri ure, najvztrajnejši so zdržali devet ur, .a najnevarnejši tekmec Corsinov se je vrti-1 n ur. Ko je tudi ta ves upehan padel, plesal je Corsini še dve uri, tedaj skupno nepretrgano 13 ur. "Študirana" kuharica. "frem potujočim tiskarjem se je pridružil nedavno v Donau-worthu dijak medicine, Anton Kurz, ki je povedal, da je sim državnega pravd-nika v Monakovem. Pri pivu se je brž sklenilo prijateljstvo in dijak, ki je imel precej denarja, je povabil svoje nove prijatelje na razstavo v Norimberk. Tukaj so vsi štirje veselo živeli. Nepričakovano pa so prišli policaji, ki so veseJega dijaka aretovali. Dijak je bil — kuharica, ki je zbežala svoji gospodi iz Neu-burga- z 800 markami. Dober zaslužek. I Sloveča igralka Sara Bernhard se je ravnokar vrnila iz Amerike, kjer je nastopila 277krat, a ne v sijajnih gledališčih, kar so j-i pre* prečili trusti, temuč v šotorih, cir-kiusih, barakah, a enkrat celo pod milim nebom v navzočnosti 8000 ljudi. Z uspehi jc lahko zadovoljna. V Evropo je prinesla 5,200,000 kron čistega denarja in silno veliko dra-g h daril. Za odpravo celibata. Pobožen Francoz, prednik tretjega reda sv. Frančiška, J. Laclotte, je spisal spomenico o potrebnih reformah v kattoliški cerkvi in o sredstvih, kako odpomoči sedanjemu "žalostnemu položaju cerkve in duhovnikov na Francoskem." Spomenico je poslal papežu in vsem francosk m škofom. Med reformami, ki so potrebne, da se ugled in gmotni j>oložaj katoliškim duh ovnikom povzdigne, navaja na prvem mestu odpravo celibata, vpeljavo materinega jezika v Hturgijo in odpravo talarja, "tega vrabČevega strašila", kakor pravi Ixclotte. O celibatu piše papežu: "Moja vest mi nalaga dolžnost, poučiti .Vašo svetost o duhovniškem celibatu, katerega odpravo nujno zahteva cela Francija. Te zahteve pa ne gojijo samo lajiki, temuč tisoči duhovnikov skora-j soglasno. Ako bi se vprašalo rodbinske očete cele Francije, ne našlo bi se jih n ti sto, ki bi bili proti odpravi celibata. (5£e vedo zakaj I) V stenr smislu bi se izreklo tudi naših, 40,000 duhovnikov. Povsod je razširjeno mnenje, da kasta1, ki sestoji iz celibatarjcv, ne more prav soditi o dejanskih razmerah niti prav voditi moža, zen in otrok. Tudi naši zdiavniki in ličen j ak i so proti cel batu." Ženske — vojaki. V Petrogradu sta prišla nedavno v kopel za boljše ženstvo dva vojaka: eden podčastnik s hrabrostno svetinjo, drugi pa prostak. Kopajoče dame so se hudo razburile, ko sta se začela vojaka pri njih slačiti. Strežnice so začele vpiti in groziti s policijo. Tedaj jih je podčastnik pomiril ter jim dokaza!, da sta ravno tako ženskega spola kakor oye. Po kopanju sp j m potem dame slovesno spremile do vojašnice. Dekleta ne smejo biti za natakarice- Angleški škof v Sowthwarku namerava predlagati v zbornici lordov, da se mora prepovedati ženskam, zlasti dekletom, da bi bile natakarice in prodajale pijače ter delale kratek čas pivcem ir» jih k pijančevanju zapeljevale. Ako zbornica lordov ta predlog potrdi, brile prizadetih 40,000 deklet, ki so seda} nastavljene po raznih salonih za natakarice na Angleškem. Skof S*mthewark je našteval razne slabe posledice, katere trpe dekleta, ki so nastavljene za natakarice. Ko so ma nekateri ugovarjali in odsvetovali predlagati v zbornici nameravan predlog, je dejal: Mogoče je. da bodo odškodovana dekleta, ako bodo morala odložiti delo, toda moralna dobrota, katero bodo uživale vsled tega, bode nadkriljevala vsa škodo, k at t era bode zadela dekleta vsled odložitve dela za natakarice." Koliko je ireden človek f Ameriški zdravnik in državnik dr. Hold je izračuuil denarno vredno«, ki jo predstavlja človek za Človeško družbo, oziroma za drza* vo. iilettni deček je vreden 10,400, I5letni 17,400, 25lctni mladenič pa 20,174 K. Vrednost delavca začne s 25. letom pojemati, tako da je po 45 letih (70 let star) vreden le še 49 K, a 8oJet 11 i delavec je za državo že breme v zneski* 3490 K. Splošno izobraženi ljudje imajo seveda ve*-jo vrednost, in sicer je 25letni mladenič z visokošolsko izobrazbo Vreden 103,580 K, ki se v prihodnjih 15 letih poviša na 117,400 K. Zakonska zvestoba in ljubezen. Neki oženj eni trgovski potnHc se je šel -v soboto v Zagrebu sprehajat z neko prostitutko. Kar ju sreča potnikova žena, ki je spremljevalko svojega moža zmerjala in pre. tepala s solnčnikom, dokler ni ta zbežala. Tu pa je mož zgrabil ženo, jo vrge) na tla m jo pretepal, da so morali priti stražniki, ki so napravili konec tej nenavadni sceni. GLAS 8V0B0DB IZYLEČEK iz pravil in poslovnega reda S. N. P. Jednote. Namen Jednote jo združiti slovenski živel) v eno skupno, ter svojim članom jMinagati v bolezni, nezgodi, onemoglosti in smrti; pomagati udovam in sirotam udov, ter j*m lajšati njih žalostni položaj; nadalje pa tudi spodbujati svoje člane k vedii in omiki, kakor tudi jth na-udajati s čutom do narodnosti in splošnega bratstva. jednota obstoji iz krajevnih podružnic, to je različnih v ra-zličnih mest ali Združenih deržav ustanovljenih podpornih: dtništev. Podružnica mora imeti najmanj e 10 članov, če jili je manj, prikloni JHi Jednota k vže obstoječi naj bližnji podružnici. Vsaki član mora vplačati pri pri-gtašenju $2.25 — to je ustopnine $1, mesečnme $1 in 25 centov za verhovno zdravniško izjavo. Ce bi prosilec ne bil vsprejet, poverne se mu ta vplačani znesek. Jednota ponuja svojim člamom nastopne udobnosti. Za časa bolezni plačuje ta svojemu članu {X) $1 nai dan, vender bolezen mora trajati najmanj e 7 dnij. Ce traja bolezen čez pol leta, dobiva član po preteku pol leta 50 centov dnevne podpore. Ce pa član u-inrje, splača se njegovim dedičem $500 tismrtnipe. Cc smatra zdravnik obolelega člana (»o preteku enega leta bolezni neozdravljivim, mu plač* Jednota celo usmrtnino, t. j. $500 in 9 tem preneha biti ud S. N. P. J. Takoj ob začetku bolezni prijavi naj se član pri svojem društvu, katero mora preskrbeti zdravniško izpoved, ter jo vpošljc Jednoii v odkaz bolne podere. Tajnik društva mora pa preskrbeti vse v to določene listine, ter jih vposlati s prijavljerijem bolezni glavnemu tajniku Jednote, kateri potem likvidira svoto podpore. Tajnik mora iva to paziti, da se vjemaja njih poročila z zdravniškim poročilom to je da se vjenta čas trajanja bolezni do časa ozdravljenja. Da se uvede enolično uradova-nje v vsai S. N. P. Jednoti priklop-Ijena društva, podajam nekoliko poslovnega reda, katerega naj se uradniki sosebno pa tajniki društev drže, a v vsem ostalem pa sledijo tie. v pra vilah podanih določi I h. Ta poslovni red se jwglavitno tiče samo pri sestavah listin, katera niso v pravilah razvidna. Za vsakega na novo pristopi vsega člana ali članice se mora sestaviti prošnjo. V prošnji mora biti jasno m točno razvidno ime, naslov kakor tudi rojstni podatki pro^itelja. Podpis prositelja se mora popolnoma vjemati z imenom, katerega tajnik vpiše: Ako se prositelj n. pr. podpis« "Jankovič'' — naj ga tajnik ae zapisuje "Janoovich" ali celo dmgaČe, V tej prošnji naj bo tudi natanj-ko popisano, komu pnositdj t slučaju svoje smrti zapušča usmrtai-<10: N. pr. "svoji materi Ani Jereb $250 — svojemu bratu Antonu Jereb $350 — ne pa "materi in bratu, vsakemu polovico." S to prošnjo se potem »prejme čakanca k zdravniku, kjer naj odgovarja od zdravnika stavljena vprašanja. Ti m mora čakaaec tudi na zdravniški izpraševalnri poli podpisati svoje ime. Zunanjo stran te prošnje pa spolni tajnik društva le v toliko, da za piše ime prosnika; ime in kraj društva. Sprememba poslednje oporoke naj se naznani Jednotnetnu tajniku te takrat, Če se ista v resnici »premeni, kajti oporoka na prošnji je veljavna le do spremembe tn Če član Ostane pri prvotni oporoki, ni treba drugih listin nego prošnjo, r kate-rej je talooj ob pristopu tzrekd svojo zadnjo oporoko. Ce član oboli, preiskati ga mora zdravnik, kateri na "zdravniški izkaznici" popiše bolnikovo stanje in ta zdravniška izkaznica, je tudi ob enem prijava čbaiai bolnim. Ako je član izven društvenega kraja, mora to "zdravniško izkaznico" notar poveriti, katero se potem vpošljc glavnemu uradu v H-kvidiranje bolne podpore. Če je bolnik huda bolan, ter ga zdravnik mora na domu obiskovati, takrat naj zdravnik spolni "Doctor's Certificate" ali "zdravniško spričevalo. Na kraju bega spričevala se pa podpisujejo bolniški obiskovalci in sicer na dan obiska. Torej če so bili obiskovalci pri bolniku deseti dan meseca, naj se podpišejo pod številko 10. i. t. n. in ta listina ostane pri društvu, za slučaj nadaljne uradne potrebe. Ako se n^Hija bolnik v bolnici, naj se oro izpolni naj društveni tajnik "Plačilno nakaznico" a spodnjo "bolniški izkaznico" pa spolni zdravnik. Kjer st na plačilni izkaznici glasi "U-radni pečat", tam naj društvo ne pristavi svojejga pečata, pač pa na levi strajii bolniške izkaznice kjer je označeno "društveni pečat". Tudf naj ne pozabi to izkaznico podpisati od društva postavljeni bolniški odbor, ter postaviti v namenjeni prostor tudi dan obiska. Na splošno naj se pa društveni tajniki držijo določil člena I. in II., ki so tiskani na zadnji strani plačilne izkaznice. Če društvenik umrje, mora društvo preskrbeti pogreb, čegar stroški naj ne presegajo $75. To svoto potem plača Jednota društvu. Ce pa liogreb preskrbijo sorodniki, dobijo oni gori imenovani znesek $75. Če bi umrli član pa za jxjgrebne stroške določil večjo svoto nego $75 se ta. svota odtegne od usnrrt-nino ter plača istemu, kateri pogreb preskrbi. Kadar se zaihteva usmrtnina, mora tajnik društva preskrbeti "mrtvaški list". Ta list je razdeljen v tri dele; prvi del spolni društvo, drugi zdravnik, a tretjega pa po-grebnik. Pri tem se ne sme i»ozabiti, da mora ta mrtvaški list [»odpisati tudi "javni notar". Ako se je pa član ubil ali na nenaraven način prišel ob življenje, takrat se mora tudi poslati z mrtvaškim listom Coroners Duplicate Inquest. S temi listinami se tudi vrne polico, katero se po izplačilu usmrt-nine razveljavi. V slučajih nezgpd ali takih nesreč, pri katerih zgiubi član del svojega telesa m je zaradi tega deležen delne usmrtnine, se mora na to poziti, da se takoj vpošlje zdravniško spričevalo, katero pa -tnora biti od notarja potrjen^ če pa v onem kraju notarja ni, pa od kraj nega sodnika. Če član zgubi vid, takrat mora dobiti zdravniško spričevalo od zdravnika za oči in ne od navadnega zdravnika, tudi t^iko spričevalo mora biti notarsko ali sodnijsko poverjeno. Dediči pokojnega člana so še le opravičeni v QO dneh po smrti dotiČ-nega zahtevati usmrtnino in tajniki naj v takem slučaju dotiČne poduče, da ne bodo potem nastale sitnosti j. Tajnikom še enkrat priporočam, da sestavijo vse listine pravilno in razumljivo pisane, sosebno imena članov ali dedičev, kakor tudi rojstnega kraja ali naslov dedičev naj pravilno zaznamujejo, kajti navadno povišnemu delovanju sledijo tudi pritožbe in da se takih izognemo, moramo paziti na red in pravilnost. M. V. Konda. Dilavec, i tipizacijo, Kakega velikega pomena je organizacija za vsakega delavca, nam predočiva današnji delavski položaj najprimernejši dokaz. Mi smelo lahko terdrmo, da je ariieriško delavstvo vže precej organizirano in da se precej zaveda svojega stališča. Naloga vsacega delavca, ki pripada organizaciji, je skupno tn edina se boriti za zboljšanje razmer delavskega sloja. Zboljšanje razmer se pa le takrat doseže, če se skupno in edino potegujemo za naše pravice, ter skupno skušamo se iztrgati iz izkoriščeval-riili rok, iz rok kapitalizma. Kapitalizem je pač oni sloj, kateri delavcu nasprotuje, kateri črti delavsko organizacijo, kateri bi rad videl, da bi delavec ne napredoval, kajti čim bolj je delavec nezaveden, tim sposobneji je v izkorišČevalne ■namene kapitalizma. Organizacija se tudi trudi, da svojega člana podučil je o nastopu proti svojemu sovražniku, kaže mu pot do napredka, in odstranjuje mu ovire, ki mu jih kapitalizem meče jxxl noge. Iz tega razvidamo, da organizacija je le delavcu dobrota, ter da z organizacijo doseže svoj zahtevek. Le bi delavec v Ameriki ne bil organiziran. koliko več bi mogel pretrpeti moralnih in materijalnih bolezni, katere mu jih naudaja okuženi zrak kapitalizma. In glej! Kapitalist se organizacije boji, kajti ona je ravno najsposobnejše sredstvo v boju proti izkoriščevanju. Miljone in miljone delavcev pripada organizaciji, a kljub temu jih je še ogromno število, kateri ne posegajo po tem bla-gru. 1 .. , Delavec brez organizacije je enak ptiču s potrtimi perutami. Ptič brez peruti ne more zleteli v višavo, r»e more uživati ono, kakor uživajo njegovi zdravi sovrstniki. Takemu ptiču je podoben tudi delavec brez organizacije, in kakor ta ptič, ne more tudi neorganizirani delavec zleteti v višjo sfero — svobode in prostosti. Taki delavec je bolnik, kateri vže vidi zadnje tre-notke svojega življenja, pričakujoč svoj pogin. Organizacija delavstvo oživlja, ona mu sveži pogum, mu daja moč in veljava v življenskem l>oju. Če neorganizovani delavec nekolikanj vpogleda v organizacijo, da se le nekolikanj zaveda njenega pomena, ne bode se obotavljal tudi k njej pristopiti, ter s svojo močjo, s svojim razumom podpirati, organizova-ne sobojevnike. V organizacijo toraj I Tu se zbira ona moč, katera se z unemo poteguje za delavski sloj, kateri se neustrašeno bori proti zmaju — kapitalizmu. Kapitalizem čuti uxtaroe, katere mu jih zadaja organizacija, on uvi-deva nje upliv in glej, kolikokrat je kapitalizem moral vže opustiti svoje podle načrte, in kolikokrat je mogel ugoditi pravičnim zahtevan organiziranih delavcev. V slogi je moči V organizaciji je sloga, a iz te sloge izvira čez — naravna moč, katera bi lalvko, če bi hotela, straho-vala cel vesoljni svet. Vender ona tacega upliva ne zasleduje, njena naloga je le priboriti delavcu pravice, prostost in svobodo in to njeno nfllcgo spolnuje vestno in natančno. — Predraigi rojak! Postani tudi ti vesten član te mnogoštevilne družbe, bojuj se tudi ti za svoje pravice, kii so ob enem tudi pravice cele organizacij« in zmaga organizacije bode tudi tvoja zmaga, a sad .te zmage bodeš z veseljem užival, kajti v svesti si bodeš, če pripadaš k organizaciji, da si tudi ti pripomogel do splošne zmage, — zmage vesoljne organizacije nad tvojim in njenim sovražnikom. Rotnan "The Jungle", katerega je spisal naš slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-35, Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. Izgovor proti pijači. Pred sodnika so pripeljali moža. ki se je moral zagovarjati, da je kalil mir v gostilni. Sodnik ga u-prašn, zakaj obiskuje javne pros-tore na vse zgodaj v jutro, in toženec mu odgovori, da se vsako jutro, najbolj slhbo počuti,želode-( na bolezen mu nagaja in ko povži-je nekoliko pijače jo zopot sposoben zei delo. Sodnik mu svetuje naj poprasa za svet dobrega zdravnika, mi mu 1x1 svetujemo naj poskusi Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero bode brezdvomno spravilo njegove organe zopet v pravi red. Ako Jbo isto rubi po navodilu, l>ode v vsih slučajih u-plivalo na redno probnvljenje, o-čistilo kri in ojačilo živce. V vroči sezoni ni boljšega zdravilu na svotu k i bi so moglo meriti z Tri-nerjeviiu zdravilno grenki m vinom katerega rezultat je vedno zdravje in ojačenost. Dobiva se v vieh ld arnah in pr Izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. STARA IN IZKUŠENA (jUNABD LINE ,__„_Wa 1140. prevaža ljudi in blago čez ocean 1 GIBEUI.HR, GENOVA, IMPEL ITD. * lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA »CARPATHIAN 13,600 ton. »SLAVONIA" 10,600 ton. ••PANN0NIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST T ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o oenah in času kedaj parniki odplujejo. »« lU.j. aoMtJ«! F, G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohioaoo. Zastonj dobite. Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu \ »o*** V Dobro deW, zmerne cene. / J. F. MALLY PHOTOGRAPHER uM»t cHiCACa m.cANM.i ■f l> Slovenci pozorl f § § § 8 Ako potrebujete odeje, klobuke, Br&jce, kravate ali druge važne reči za tnožke — za delavnik ali praznik, tedaj b« oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke In izdelujem nove tUr - ^rrrpp ji najnovejši modi in nizki ceni. ji JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. biixo 18. ulice Chicago, III. § 5 6 § Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mo- foče se popolnoma zdrave zobe? 'uati si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Naj znani rvtnanopisec Upton Sinclair jc zopet vprežen. To pot si je izbral Pittsburške livarne za model. Knjiga se bode imenovala "Appeal to Reason" m bode v istem soglasju kakor "Jungle". Pozor! Slovenci. Poiorl "Halon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljšo in najfinejše unijske smodke. Potniki 4obe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izbama. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre be. Chicago, III, W' Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti - NAJUGODNEJŠA VOŽNJA Y NJO JE Denver &Rio Grande R.R. vožnja predočiva najlepši razgled. Colorado je najrodovitnejsa deJela pod solncem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. " Pišite po vozne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, O. P. & T. A. R. C. N1CHOL. General Agent Denver, Celo. 242 Clark Str., Chlcag*.