Leto LXTV PoStntna plačana t gotovini V Ljubljani, v sredo, 19. avgusta 1936 Stev. 188 a Cena 1.50 Din Haro(nina mesečno ti Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi aL 6/111 SLOVENEC ček- račun: Ljnb» Ijana it 10.690 ia 10.349 za inseratef Sarajevo «tv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Telefoni arednlštvas dnevna slniba 20M — aočna 2996, 299« in 2090 Uprava: Kopitar* jeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan sjatraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika Kje je Zveza narodov Ali bo res protest svetega očetu proti zve-rinstvam, ki se dogajajo v državljanski vojni v Španiji, ostal osamljen v dobi, ki se tako ponosno naziva, da je napredna in kulturna? Ali od drugih kulturnih ustanov ne bomo slišali nobene obsodbe dejanj, ki se jih morajo sramovati barbarske dobe davnih dni? Ali je človeštvo postalo res tako neusmiljeno in brez srca, da brez najmanjšega utrinka pase svojo radovednost nad klanjem človeških bitij in nad uničevanjem neprecenljivih vrednot, ki so v stoletjih zgodovine plod človeškega duha? Mesec dni že traja ta zverinska borba, ki ji ni primera, ki je hujša od grozodejstev ruske revolucije in sramotnejša v krvoločnosti od terorja francoske revolucije pred 150 leti ob svitu naše sodobne prosvitljene kulture. Mesec dni tudi že predejo okrop španskega polotoka svoje mreže inozemske bojne ladje, kot da bi hotele požar izolirati in jim je samo to mar, da ta dežela izgori do tal in izginejo vsaki sledovi za njo.Mesec dni si leno, dolgačasno in cinično velesile izmenjavajo diplomatske note in druga drugo vzpodbujajo k nepristranskemu opazovanju španske katastrofe, kakor da bi bilo samo to važno, da se spoštuje neka že davno propadla imaginarna nedotakljivost španskih meja, za katerimi je 20 milijonski narod prepuščen razbesnelim zverinskim gonom in je na tem, da se v medsebojni borbi popolnoma ne iztrebi. Lepa slika kulturne ravni našega stoletja! Lepo spričevalo tudi za naš tolikanj poveličevani »napredek«, ki je človeštvu sicer dal tvarno udobje, a mu je iz prs iztrgal srce, da je postalo mrzlo, neobčutljivo, nedostopno za vsaka plemenita čuvstva, ki naj vežejo posameznike in narode v veliko smotreno skupnost človeškega rodu. In končno, kje pa je Zveza narodov? Ta »človečanska ustanova«, ki so si jo narodi po najstrašnejšem pokolju v svetovni zgodovini sami dali, da naj bo glasnik mednarodne skupnosti v obrambi miru in pravičnosti, torej tistih duhovnih vrednot, ki so osnova mednarodnega sožitja sploh in ki naj preprečijo, da bi se še kdaj podobna katastrofa ponovila. Kje pa je ta Žveza narodov, ki je svoje dni smatrala potrebno, da dvigne svoj protest, ko je na mejah Albanije in Jugoslavije prišlo do neznatnih prepirčkov med obmejnimi domačini, ki je deset let govorila in brbljala o »humaniziranju« vojne ter grmadile papirnate sklepe o razorožitvi na suhem, na morju in v zraku, o prepovedi plinov in podmornic, tista Zveza narodov, ki je šla v sicer brezuspešno, a ipak dobronamerno borbo za načela mednarodne pravičnosti v Mongoliji in v Afriki, kje pa je ostala? V členih 10, 16 in 19 svojega pakta je prisegala na mednarodno solidarnost v složnem pobijanju vseh vojnih nevarnosti. Danes, ko se njena članica Španija pogreza v mlakah krvi svojih državljanov in v razvalinah svojih stoletnih umetnin, ker se je tako zahotelo zločinski družbi mednarodnih zarotnikov, ni nobenega glasu o njej. Dejanske učinkovite pomoči itak nihče od nje ne pričakuje. V zadnjem letu je pokazala in dokazala, da je v primeru potrebe nuditi ne more. Toda pričakovali smo od nje vsaj besede. Pričakovali smo. da bo hotela obvarovati vsaj ugled svoje moralne avtoritete pred za-smehom zgodovine. Krvi je že dosti preteklo, da bi mogla smatrati, da je nastopil čas, ko se naj oglasi vsaj potem, ko je v imenu ranjenega človeštva protestiral sveti oče. Toda nič! Niti papirnatega manifesta ni dala od sebe, niti kakšne komisije, ki jih sicer s takšno lahkoto pošilja okrog po svetu po krajih, kjer nobene nevarnosti ni, ni poslala v Španijo, da bi zbrala to grozno statistiko o razdejanjih državljanske vojne. Takšno »gradivo« bi morda pa le utegnilo pognati kri sramu v lica odgovornih državnikov mednarodnega občestva ali pa bi prisililo ogorčeno svetovno javnost, če že ni popolnoma otopela, da nad glavami vlad krikne svojo nevoljo nad sramotnimi okolščinami, v katerih umira v 20 stoletju sredi naše Evrope 20 milijonski kulturni narod, ker tako hoče mednarodna zarotniška tolpa ljudi brez vere, brez morule in brez domovine. A nič in zopet nič! V Ženevi je tiho, mrliško tiho. Ko v grobnici, kamor je človeštvo zakopalo svoje lepe vzore. V Ženevi nič ne vedo o hekatombah človeških žrtev, ki padajo vsak dan. nič o zločinih storjenih nad ženskami brez obrambe, nič o orgi jah zverinske posirovelosli, nič o kadečih se dimih nad cerkvami in samostani, nič o bogo-skrunstvih, ki jim sploh ni moči več dati imena. V Ženevi je vse mirno. Prasketanje ognja in hripavi kriki umirajočih v ženevsko palačo miru in mednarodne solidarnosti še niso prodrli. In nikdar ne bodo! Ženevski državniki, ki so imeli usta polna mirovnih govorov in jim je v besedah srce prekipevalo v navdušenju za obrambo »človečanskih nazorov«, so se poraz-trcsli po letoviških mestih, da se odpoeijejo od trudapolnih naporov za organizacijo miru med narodi. Ženevski pakt in njegov pozlačeni pobratim Kellogov pakt. ki predstvljata pismeno prisego človeštva, položeno na 14 milijonov grobov svetovne vojne, da sc bodo narodi skupno in složno borili proti vsaki ponovitvi s lične nesreče, oba počivata v pozlačenih arhivih in ga nikogar ni, ki bi nad njimi vsaj zazdehal, če že drugega ne, v trenutku ko najgrši vojni zmaj, to je državljanska vojna, žanje svojo strašno setev. Ne. v Ženevi je tiho. je vse spokojno in vse v redu. In bo tudi tako ostalo, dokler uničujoče sovraštvo ne bo pogoltnilo vsega španskega naroda. Potem bodo ženevski državniki prišli do besede. Odpoved, popolna odpoved Zveze narodov v španski državljanski vojni je eden najbolj obupnih pojavov sodobne mednarodne organizacije. Je eno najbolj žalostnih ponižanj plemenitih stremljenj v mednarodnem človeškem občestvu. Je najbolj bolestni sramotni pečat nn »elovečnnstvo« in »naprednost« naše kulture. Odkar je Zveza narodov na pobudo nekaterih velesil ki v njej niso videle splošnega nepristranskem iamstva za obrnrnbo naivečiih sve- Zopet zarota proti Stalinu Trocki - Zinovjev - Kamenjev v zvezi z Nemčijo Mnogo „zaslepljenih delavcev" aretiranih Protisovjetshe celice po vsej Rusiji Riga, 18. avgusta, b. Medtem, ko so sovjeti razvneli po vsej Evropi komunistično propagando pod geslom protifašistične fronte, da bi strmoglavili zakonite vlade in pomagali na noge diktaturi, ki naj uniči evropsko kulturo, so odkrili komplot velikega obsega, ki ga je organiziral znani Žid in najboljši prijatelj ter sotrudnik pokojnega Ljenina Trocki, ki živi danes v Oslu. Trocki je že od leta 1932 v zvjzi z vsemi številnimi nasprotniki sovjetskega režima v Rusiji, predvsem pa z Zinovjevim in Kamenje-v i m, ki živita kot izgnanca pod precej milimi pogoji v Aziji in sta mogla vzdrževati z njim korespondenco. Ta zarota je zahtevala že eno žrtev, visokega sovjetskega uradnika, tajnika petro-grajskega sovjeta K i r o v a , ki eo ga »kontraTe-volucionarni teroristi« lanskega leta ubili. Sovjeti trdijo tudi, da so v to zaroto vmešam Nemci; ker pa sovjeti zadnje čase očitno trpijo na protifašistični histeriji, v kateri vidijo za vsakim grmom hitlerjevsko nevarnost, se v tem oziru najbrž motijo in so zarotniki zrastli na ruskih tleh samih. Na vsak način so sovjeti jako razburjeni, ker se s to zaroto peča celokupno sovjetsko časopisje, ki grozi »fašistični teroristični druhali« vsega sveta, predvsem pa »maščevalnemu Židu« Trockemu, da se bodo »dvignili milijoni delovnega ljudstva proti teroristom, ki hočejo zrušiti delavsko vlado.« Sovjetska agencija »Tass« pravi, da je bila zarota organizirana že leta 1932. Preiskava, ki se je končala te dni, ko so zaroto popolnoma nedvoumno odkrili, je dognala, da so bili teroristi, ki so imeli nalog, da spravijo ▼ prvi vrsti s poti Stali- na, za njim pa glavne voditelje sovjetskega režima, poslani v sovjetsko Rusijo pred nekaj tedni od Trockega samega. Zarotniki pridejo pred vrhovni tribunal in se bo razprava začela 19. t. m., to je v sredo. »Izvestja«, organ vlade, so priobčile o zaroti uvodnik, v katerem pravijo, da je »ta zarota dokaz, česa so zmožni razredni sovražniki sovjetske vlade. Sreča je, da so vrli policaji komisarijata za notranje zadeve odkrili plačance proti revoluciji. Odkritje infamnega in gnusnega komplota Trocki-Zinovjevske zalege sovpada z novimi briliantnimi diplomatičnimi uspehi sovjetske Rusije v zadnjem času.« »Pravda«, glasilo strokovne zveze, piše: »Na javni seji pred zastopniki vsega sveta sc bodo morali zločinci zagovarjati zaradi svojega podlega delovanja in bodo dobili zasluženo kazen.« Previdno dostavljajoč, da je število teroristov neznatno — podčrtuje »Pravda«, da so »ti ljudje nevarni kakor reptili in zmožni, da se zatečejo k najbolj podlim sredstvom, da zabodejo v hrbet. Ena izmed teh političnih ničel je uspela, da ubije enega najboljših ljudi ruske domovine, Kirova. Zločincem je uspelo, da so dolgo časa skrivali svoje sledi, toda danes smo jih popolnoma razkrinkali. Ugotovljeno je, da je Zinovje v bil v zvezi z protiboljševiško organizacijo, ki jo je v inozemstvu ustanovil Trocki in da je ta organizacija bila v značilnem dotiku z Nemci. Naša domovina je zadosti oborožena, da odbije napad vseh teh protirevolucionarjev, ki so zgubili vsako človeško podobo. Milijoni delovnega ljudstva se bodo kakor en sam mož vzdig- Trgovinska pogajanja z Italijo Kaj bo z našimi 250 milijoni, zamrznjenimi v Italiji Belgrad, 18. avgusta, m. Kraljevska vlada je vzela na znanje predlog italijanske vlade, ki ga je v obliki posebne note italijanska vlada dne 29. julija letos izročila našemu poslaništvu v Rimu o načinu ureditve medsebojne izmenjave blaga. Zaradi predstoječih pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe se je pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja že razgovarjal s strokovnjaki predvsem glede ustanovitve začasne pogodbe. Kakor se doznava iz tukajšnjih gospodarskih krogov, se bodo trgovinska pogajanja z Italijo pričela v najkrajšem času. Šele po končanih pogajanjih se bo pristopilo tudi k pogajanjem z Anglijo, ki je istotako zahtevala rešitev tega vprašanja. Gospodarski krogi v zvezi s pred-stoječiini pogajanji z Italijo izjavljajo, da bo Jugoslavija po novi trgovinski pogodhi vsekakor morala uvažati mnogo več blaga kakor prej in da ho znatno večji od uvoza. Pri tem se postavljajo samo vprašanja, kaj bi Jugoslavija mogla uvažati iz Italije. V zvezi z italijansko noto se vodijo sedaj diplomate ^ razgovori med obema vladama. Verjetno je, da bo te dni Jugoslavija v odgovor na italijansko noto stavila svoje proiipredloge. Pogajanja bodo verjetno v Rimu, in sicer že konec tega meseca. V nekaterih italijanskih časopisih je že načeto za naše gospodarstvo važno vprašanje, to je vprašanje u / o z a lesa. Po odobritvi ministra za korporacije v Rimu bo ustanovljen svet trgovinske zveze z lesom ter zveze industrije lesa in pogodbeni inedzvezni odbor za upravo in razdeljevanje kontingentov lesa, ki se bodo v bodoče uvažali v Italijo. Ta odbot je že ustanovljen ter bo posloval po smernicah državnega tajnika za . _ trgovino in valute. Kontingenti bodo delili uvoz- izvoz vse dotlej, dokler se ne ho izravnal saldo i nikom po količinah, ki so jih uvažali leta 1934, naših trgovcev v iznosu 250 milijonov dinarjev, 1 1935 in 1930. Nevtralnost velesil do Španije Pogoji Nemčije in Italije Berlin, 18. avgusta, b. Nemška vlada je poslala Franciji noto v zvezi z njeno pobudo glede španskih dogodkov. Nemška vlada je v lej noti izjavila, da je pripravljena takoj prepovedati vsak izvoz orožja, municije, letal in tankov ter ostalega vojnega materijala, kakor tudi vojnih ladij in podmornic v Španijo za katerikoli stranko, če madridska vlada odgovori na poziv nemške vlade. Razen tega zahteva nemška vlada, da se vse ostale interesirane države obvežejo, da ne bodo prepovedale samo vseh vojnih dobav vojskujočim se strankam, lemveč da prepovedo tudi vsem privatnikom, organizacijam in skupinam zbiranje denarja in nakup vojnega materijala za Španijo. To so pogoji, pod katerimi lahko nemška vlada pristane na nevtralnost. Čuje se, da je francoska vlada ponovno posredovala v Madrdu. Francoska vlada se dobro zaveda, kako važna je sedanja meščanska vojna v Španiji ter hoče storiti vse, da prepreči, da bi se strašen požar iz španske republike ne prenesel v Evropo. Nemška vlada bo čakala na izid francoske intervencije v Madridu, nakar bo konč-novcljavno zavzela svoje stališče. Rim, 18. avg. b. Italijanska vlada odločno vztraja na stališču, da se poganaja za sklenitev konvencije o nevtralnosti in nevmešavanju v v španske notranje zadeve nc morejo pričeti prej, preden interesirane evropske države ne izjavijo, da z ničemer ne bodo spravile v nevarnost načelo absolutne nevtralnosti, to se pravi, da niti vlade dotičnih držav, nili javnost islih absolutno ne bi smele dajati kakršnokoli materiialno ali pa moralno pomoč španski mnaoionalistom ali pa ljudski fronti. — Prvi pogoj, ki ga jc postavila italijanska vlada za sodelovanje v teh pogajanjih pa je ta, da bi niti ena izmed interesiranih držav ne smela smatrati današnje vlade v Madridu kot legalne španske vlade. Madrid se pritoži na Ženevo Pariz, 18. avg. b. »Figaro« poroča, da madridska vlada proučuje možnost, da vloži pritožbo na Ženevo proti voditeljem vstaje v Španiji. Razen tega se vlada bavi tudi z mislijo, da v primeru, če bi nacionalisti zavzeli Madrid, proglasi Katalonjo kot samostojno republiko in zaprosi za sprejem v Zvezo narodov. Cc bi nacionalisti napravili šc potem ofenzivo proti Barceloni, bi zahtevalo samostojna katalonska republika pomoč od Zveze narodov, ker bi smatrala, da jo jc napadla tuja država. Zemunska vremenska napoved. Jasno v vsej kraljevini. Zagrebška vrem. napoved: Toplo in oblačno. tinj mednarodnega občestva marveč samo sebično sredstvo za svoje lastne ločene politične cilje, sprejela v svojo sredo — in to z na stežaj odprtimi očmi — sovjetsko Rusijo, čigar javno pred vsem svetom priznani cilj v mednarodni politiki je, do zaneti povsod državljanske vojno, da bi na njenih razvalinah mogla preiti v naskok za mednarodne komunistične revolucije, je njena funkcija prokleta na neuspeh. V tem dejstvu je treba iskati vzrokov njenega molka, ki je zločinski in jc ta izraz najbolj mil. ki smo ga mogli najti, da označimo njeno nerazumljivo zadržanje. Dokler bo mednarodni mir varovala centrala za organizacijo mednarodnega pobijanja, bo Zveza narodov ostala spomenik zn anarhijo duha. ki vlada v sodobnih odnošajih človeka do človeka in naroda do no roda. Ako torej velesile in ž njimi vred tudi srednje in male države govorijo o potrebi, da se Zveza narodov reformira, potem je potrebna sutno ena reforma, a ta je nujna namreč, da za Sovjetsko Rusijo oziroma Koininterno, ki je njeno pravo ime, poženejo iz družine narodov, ki jim je mir zares srčna in življenjska potrebo, ne pa propagandno sredstvo. Španija je pot nakazala. Menda se bodo sedaj vendar našli pogumni državniki, ki bodo to potrebno operacijo izvedli, kajti v nasprotnem primeru bodo morali narodi Ženevo, ki je s svojim molkom postala najboljši sotrudnik Kominterne, drug /.a drugim zapustiti. Naj se potem ženeva imenuje Kominterna, samo, da se ne bo imenovala več Zveza narodov Svet bo ob eno slepilo več in to mu bo samo v korist. nili zoper teroristične komplote, ki so zamišljeni proti življenju Stalina in njegovih bojnih tovarišev. Ne sme biti nobenega usmiljenja proti sovražnikom ljudstva, ki hočejo ljudstvo oropati njihovih vodij.« List '•Za industrijalizaciju« piše, da je zarota »obsegala tudi več zaslepljenih delavcev« in dn se je politični policiji posrečilo te dni odkriti in zapreti številno skup in o delavcev, ki so zagrešili težka sabotažna dejanja na škodo državi ter so razvijali protirežimsko propagando. List tudi priznava, da so po vsem ozemlju sovjetske Rusije odkrili protisovjetske celice. Iz Odesse pa poročajo, da je ljudski komisa-rijat za notranje zadeve odkril široko razpredeno pro t i k o muni s t ično organizacijo, ki je delovala po južni Rusiji. Med aretirane! se nahaja več visokih funkcionarjev odeške-ga sovjeta, med njimi tajnik mestnega sovjeta in tajnik vojaškega sovjeta komunistične stranke ▼ Odessi, vodja protikomunistične organizacije pa je bil znani ukrajinski nacionalni terorist Vilčak. — Iz vsega tega se razvidi, da zarotniki nikakor niso tako maloštevilni, kakor trdi »Pravda« in da so jako nevarni. Splošno vlada prepričanje, da bodo vsi zarotniki, ki bodo stali 19. t. m. pred moskovskim tribunalom, obsojeni na smrt, kar sc bo zgodilo tudi z ukrajinskimi zarotniki v Odessi. — V inozemstvu se sprašujejo, čemu je sedaj sovjetski Rusiji ta proces potreben! Angleški kralj po Dalmaciji Dubrovnik. 1«. avgusta b. Jahta britanskega kralja Edvarda VIII. je še vedno vsidrana v du-brovniški luki. Snoči je bil angleški kralj s svojim spremstvom na večerji v hotelu »Imperial«, okrog polnoči se je vrnil na svojo jahto. Danes dopoldne pa sploh ni prišel več v mesto in ludi ne v njegovo bližino. V mestnem kopališču so kupili za angleškega kralja sandolino. ki mu bo bržkone služila za kratke sprehode okrog svoje jahte. Popoldne »e je kralj odpeljal s svojim motornim čolnom proti jugovzhodu ler se nekaj ča.sa zabaval z ribarjenjem, nakar se je zopet vrnil na ladjo. Ze nocoj, ali pa ponoči, bo jahta »Nahleetu odplula proti jugu. kar sklepajo W tega, ker sta že obs iušilca pripravljena za "odhod. " Borbe za San Sebastian Maroške čete na severni fronti London, 18. avg. h. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v London, so uporniki »dgodili svojo ofentivo na Iran, St. Senbastian in Madrid, iz uporniškega tabora prihajajo vesti, da jo odgotii-tev prišla popolnoma spontano, ker nočejo prelivati krvi nedolžnih meščanov. Uporniki tudi nočejo napraviti prevelike škode v mestih, odgodili pa so svojo ofenzivo tudi zato, da rešijo življenje tisočim talcem, ki so jih levičarji aretirali in jim grozijo s smrtjo. Uporniki trdijo, da bodo mesta, ki jih ima sedaj.v rokah vlada, morala brez borbe pasti v njih roke. ker jim primanjkuje hrane, pa tudi vojnega materijala. Levičarji bodo končno morali sami uvideti, da je ves njihov odpor zaman. Razen tega upajo uporniki, da bo v taboru ljudske fronte prišlo v najkrajšem času do takšnih nesoglasij, ki bodo njih napredovanje znatno olajšala.' Burgos, 18. avgusta. AA. Havasov posebni dopisnik pri štabu generala Atolle poroča: Uradno se potrjuje, da so uporniški oddelki zavzeli po hudi borbi Andoaf, ki je 14 km od San Sebastijana. Vladne čete so z močnimi napadi hotele zavzeti Almodebar, Ja bi tako pretrgale zvezo med Huesco in Saragoso. Napadi so bili odbiti in so vladne čete pustile na bojišču 60 mrtvih. Vladni oddelek 3300 mož je napadel Belhite, napad pa je bil odbit. Pariz, 18. avgusta. AA. (Havas) S španske meje poročajo: Po podatkih iz vladnega tabora so uporniške križarke »Espana«, »Almirante«, »Servera« in »Čanarias« izstrelile včeraj popoldne samo 120 nabojev na San Sebastijan in okolico. Po nekih vesteh je španska križarka »Espana«, ki je prešla k upornikom, danes dopoldne ponovno začela obrestrelievati utrdbe Guadalupe. Po Uradnem poročilu iz uporniškega glavnega stana v Burgosu so vstaši zavzeli vas Andos, kakšnih 14 km od San Sebastijana in 7 km od velike ceste med San Sebastijanom in Rilbaom. Tako je ta cesta izročena na milost in nemilost upornikom. Zato je tudi izpraznitev San Sebastijana hudo otež-kočena. (Havas.) Vladne čete so ukrenile vse potrebno, da odbijejo napad upornikov na Trun. Snoci so vladne čete razstrelile z dinamitom več mostov na cesti med Pampeluno in Irunom. Danes dopoldne je v tem odseku fronte in na morju vladalo zatišje. Izvedelo se je, da so vojne ladje, ki so se pridružile upornikom pri prihodu v bližino Fontarabije, obstreljevale ribiške ladje v luki. Večina teh ladij se je zatekla v francosko pristanišče Saint Jean de Luz. Danes popoldne se je pripeljal v Valladolid general Molla in pregledal polk tuiske legije, ki je prispel iz Maroka preteklo noč in se je iz južne Španije pripeljal z vlakom čez Merido. Tujska legija bo takoj krenila na severno boj:šče. V kratkem je pričakovati več polkov te legije. Drevi se general Molla vrne v Burgos. 1500 talcev čaka smrti v San Sebastiana Pariz, 18. avgusta. AA. Današnji »Echo de Pariš« piše o strašni usodi 1.500 talcev, ki so jih pristaši vlade zaprli v municijsko skladišče v Fonta-rabijl pri San Sebastijami. Med temi talci je 800 žena in otrok iz najboljših madridskih krogov. Državljanska voj&a jih je zajela na letovišču v severni Španiji. Če bi nacijonalisti zmagali, potem bodo španski levičarji v zadnjem trenotku vse te talce pobi1'!. Če bi nacijonalisti bombardirali mesto, bi gotovo zadeli tudi skladišče municije, ki bo z vsemi 1.500 osebami zletelo v zrak. Strupeni pHni... Burgos, 18,. avgusta. AA. (Havas) Pri San Ra-iaelu na guadaramskem bojišču so vladne čete prvič uporabile bombe s strupenimi plini. V Burgosu je zaradi tega nastalo splošno ogorčenje. Na južnem bojišču Sevilla, 18. avgusta. AA. (Havas) Danes dopoldne je izšel v glavnem stanu upornikov komunike, da so vladne čete zavzele San Cavier. Upor se širi v vsej pokrajini. Tu živi med drugim ludi 3.500 Nemcev. Čele polkovnika Castel-iana so zavzele Santo Amelio, kjer so se vladne čete srdito upirale, a so naposled morale odnehati. Čete polkovnika Castellana prodirajo dalje in so po ogorčenem odporu sovražnika zavzele San Benito inAnasterio. Neko vladno letalo je strmoglavilo v Malagi in se razbilo. Polkovnik Landa je v Meridi sestavil novo kolono, Čete generala Franca so zavrnile napade miličnikov v okolici Al base te. Uporniške čete so prodrle tik do tega mesta in je njegov padec neizogiben. Kaže, da se vesti o tem, da je garnizija v C a r t a g e n i prestopila h generalu Francu, potrjujejo. (DNB.) Vladna poročila: Strahotni pokolji v Badajozu London, 18. avgusta TG. Posebni poročevalec angleške poluradne poročevalne agencije Reuter, ki se je muli! dva dni v Badajozu, potem ko je to mesto prišlo v oblast upornikov, pripoveduje, da so oba dni trajale usmrtitve brez prestanka. Čele gore trupel ležijo po ulicah, ki jih škropijo z apnom in požigajo. Uporniško poveljstvo je ustanovilo vojno sodišče, ki deluje neprestano. Pri vseh osumljencih, da so se udeležili bojev proti upornikom, preiščejo desne rame. Ako najdejo na ramah odtise puškinih jermenov, jih takoj obsodijo na smrt in v skupinah po 20 postrele. Isti poročevalec pravi tudi, da so vladne čete, ki so zapustile Badajoz, pognale v zrak vse stare umetnine, med njimi dve krasni gotski cerkvi, edini iz te dobe in dragoceno palačo v pol arabskem pol renesančnem slogu. Katalonija nevtralna - če Franco obljubi avtonomijo Berlin, 18. avgusta. Uradni poročevalni urad (DNB) javlja iz Hendaya na- špsnsko-irancoski meji, da so vjeli radiopoziv katalonske vlade iz Barcelone, naslovljen na vrhovno poveljstvo vseh uporniških čet v Španiji. V svojem pozivu vprašuje katalonska vlada uporniško poveljstvo in nacionalno vlado v Burgosu, če sta generala Franco in Molla pripravljena priznati Kataloniji popolno deželno avtonomijo v primeru, da v državljanski vojni njune čete zmagajo. Vladni poziv pravi daCje, da bi v tem primeru bila katalonska vlada pripravljena takoj odrediti, da se ustavijo vsi boji proti uporniškim nacionalnim četam in da se vse dokazane krivice poravnajo. Katalonska vlada je pripravljena, ako dobi od uporniške vlade zagotovilo avtonomije, da ostane popolnoma nevtralna do konca bojev. Ni znano, kakšen odgovor je dela vrhovno poveljstvo ruporniških armad na to ponudbo kati.Conske vlacje. Francoska agencija Havas pa je razširila vest iz Barcclone, da bo katalonska vlada sama imenovala svojega poslanika v Beriinu in da je za to mesto določen rektor univerze v Barceloni Peter Bo-simpera. Tudi to bi dokazovalo, da Katalonci trdno upajo, da bodo dosegli avtonomijo. Garcia Oliver, šef miličnikov katalonske vlade prvi šef Komunistični pue v Od ti. junija preložen na jesen.. Pariz, 18. avgusta. 2e sedaj je znana vsebina članka, ki ga je napisal znani publicist Jacques Bardoux, kateri bo izšel v prihodnji številki »Re-vue de Pariš«. Članek razgalja stvari, ki so že davno znane oficielnim krogom, ki so po ta dejstva skrivali. Gre za to, da se je_ vodstvo komunistične stranke nameravalo 11. junija polastiti vrhovne oblasti v Franciji, a je moralo svojo namero opustiti. Bardoux piše: Generalni štab rdečih je najprej organiziral delavske spore v pariških predmestjih, in sicer v fabrikah, ki delajo za narodno obrambo. Potem, ko so delavci tovarne zasedli, je izginilo mnogo zaupnih načrtov za izdelavo vojnega orožja. Ker so državni organi te stvari zamolčali, niso prodrle v javnost. Potem ko so bile tovarne za vojno orožje popolnoma aH deloma ohromljcne, je komunistično vodstvo odredila napad na'živila, na prometna sredstva in na električno industrijo ter vodovodne naprave. Najbolj pa so ohromili čistilnico petroleja, oziroma bencina, ki ga rabi vojna mornarica. — Tretja etapa so bili štrajki izven prestolicc, in sicer v prvi vrsti v tovarnah Flandrije, Nancyjn, Lyona in Marseilla. Ob tistem času so se opazile tudi številne štaiete, ki so odhajale in prehajale iz Bruslja, ki je sedež komunistične antimilitari-stične ccntrale za evropske države. 7. junija je bil vodja francoskih komunistov Thorez tako predrzen, da je na javnem shdu sredi Pariza vpričo Leona Bluma izjavil, da komunistična stranka sicer podpira vlado, da pa z njo ni istovetna in da bo v kratkem sama prišla na oblast. — 9. junija je bilo že vse pripravljeno za izbruh revolucije, o kateri je rdeče vodstvo bilo prepričano, da bo gladko izpadla, ker je imela svoje somišljenike v vladi. o'edvsem pa v notranjem ministru Salengroju (ki je 17. t. m. javno dejal, da želi zmago vlade španske ljudske fronte in da upa, da bo ljudstvo tudi v Nemčiji in Avstriji v kratkem doseglo svobodo — Op. uredn.). Tega dne je rdeče vodstvo poslalo po vsem podeželju svoje agente. Ob tej priliki je pa prišlo do hude debate med presednikom delavske strokovne zveze, znanim ,louhauxom in predsednikom komunistične delavske zveze Rocamondom. Kaj je dosege I Gamelin Poljska prosi za posojilo, Francija stavlja pogoje - Vse odloženo na september Varšava, 18. avgusta. TB. Sef francoskega generalnega štaba general Gamelin je iz Krakova odpotoval na Dunaj in dalje v Pariz. S tem je zaključeno njegovo petdnevno bivanje v poljski pre-stolici, ki je povzročilo toliko političnih in vojaških gibanj v evropskih političnih pisarnah. Poljsko časopisje piše še vedno skrajno rezervirano o tem obisku, tako da iz njega ni mogoče dobiti pravega vpogleda v uspeh Gamelinovega potovanja. Brez dvoma je general Gamelin sedaj samo predložil ■nekaj predlogov, o kateri hse bodo vodita pogajanja še naprej in o katerih bo padla končnove-ljavna odločitev šele sredi septembra, ko bo vrhovni poveljnik poljske armade general Rydz-Smigly vrnil v Parizu obisk francoskega vrhovnega poveljnika. Toda iz pomenkov med varšavskimi diplomati, ki so imeli nalog pazljivo zasledovati razgovore med generaloma Gamelin in Rydz-Smigly, si je že mogoče napraviti vsaj približno sliko o položaju. Zdi se, da je Poljska spričo oboroževanja Nemčije in neprijetnega izbruha gdanskega predsednika senata Grcisnerja uvidela, da bo morala svojo armado izpopolniti v tehničnem oziru. Poljska nima motorizir a n c vojske in največja skrb armadnega vodstva je, da ta nedostatek čini prej odstrani. V ta ivamen pa ji je potreben denar. Njen proračun za vojno znaša že itak 2 milijardi zlotov (20 milijard dinarjev) in ga ni mogoče več prekoračiti. Zato je poljska vlada vprašala v Parizu, če bi ne mogla cd tam dobiti kakšnega večjega posojila. Menda je izrekla celo vsoto 1 milijardo z lotov (10 milijard din) in francoska vlada predloga ni odbila. Pač pa je to priložnost izkoristila in Poljski stavila nekatere pogoje zunanjepolitičnega in vojaškopo-litičnega značaja. Tako je pariška vlada sicer opustila svojo staro zahtevo, da naj Poljska dovoli rdeči armadi sovjetske Rusije, da gre čez poljsko ozemlje na pomoč svoji francoski zaveznici. Poljska je to gladko odklonila. Pač pa se zdi, da tečfejo pogajanja o omiljenem francoskem predlogu, naj Poljska dovoli vsaj rdečim letalom Rusije, da lete čez poljsko ozemlje, kadar bi nastopila potrebai da Rusija priskoči na pomoč svoji francoski zaveznici. Nadalje zahteva francoska vlada v odločnih besedah, naj se q d n o š a j i med Poljsko in češkoslovaško .kop č no velja v no pomirijo, ker Francija še vedno želi, da bi se Poljska včlenila v francoski sistem paktov, ki se oslanja na sovjetsko Rusijo in na .Malo zvezo. Poljska je na to odgovorila! tako tukaj šušljajo, da nima nič j^roti ureditvi 'svojih odno-šajev, toda inicijativa naj pride ali od; Poljake ali od Češkoslovaške,1 samo od kakšne iretje strani ni sprejemljiva. Zimanji minister Beck je v svojem odgovoru na francoske predloge naštel nekaj težav, ki jih je treba prej odstraniti. —> Semkaj spada prijateljstvo med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo. Poljska je soseda Rusije. Zato se ona bolj kot katerakoii druga država boji .socialnih prekucij po zgledu Španije, kjer jih ima tudi Rusija na vesti. Zaradi tega je sodelovanje Pobiske s Francijo in Malo zvezo ravno zaradi njunih vezi s sovjetsko Rusijo otežkočeno. Značilno je, kar piše uradno glasilo polkovnikov «Gazeta Polska«, ki je torej tudi poluradno glasilo vlade. »Gazeta Polska« pravi, »da hoče ostati Poljska v pogledu ruske politike popolnoma neodvisna od Francije in od Male zveze«. — »Od francoske strani se sedaj delajo poskusi, da bi se zabil klin med Zunanjega ministra Beck a in generala Rydz-Smiglyjja. — Slednicmu obljubujejo v Parizu cclo maršalsko palico. ki je Pilsudski nikoli ni dobil. Toda naj se nikdo ne moti. V septembru bo generale Rydz-Smiglyja na njegovem potovanju v Pariz snremljal tudi polkovnik Bcck, zunanji minister Poljske«. -Potemtakem pogajanja med generali za enkrat nc bodo rodila večjih posledic v kolikor tiče spremembe poljske zunanje politike do njenih sosed. Ostalo bo pri starem. Če bo pa Poljska kaj spremenila, je zelo verjetno, da si bo to pustHa drago plačati. — Tukaj trdijo, da bo prišel v Varšavo kmelu šef romanskega generalnega štaba general Somsoncvfci. Takoj nato pa bo general Ridz-Smigiy obiskal Pariz. Domači odmevi Jouhaux'se je moral udati, je pa sklenil, da bo drugega dne govoril v Delavski zbornici proti načrtu komunističnega udara. Toda drugega dne še praga Delavske zbornice ni mogel prestopiti, ker se ga čakali zunaj komunisti in ga enostavno zapodili. Joda 10. junija pa je vodstvo francoske komunistične stranke omahnilo. Dežela je bila že zvedela za načrt in so se zbali odpora. Za načrt je pa tudi zvedel francoski generalni štab, ki se je podal k Leonu Blumu ter ogorčeno protestiral, da smejo komunisti tako nemoteno izvajati svoje načrte. Generalni štab je tudi obvestil predsednika vlade, da so se nemške čete na meji začele značilno premikati in zavzemati važne položaje ter da so zaupniki z nemškega ozemlja sporočili, da je nemško armadno vodstvo obveščeno o nameravanem komunističnem udaru v Franciji in da je zaradi lega ukrenilo vse potrebne odredbe. K temu jc prišlo tudi dejstvo, da so se uprli nekateri sicialisti, predvsem poslanec mesta Rou-baix, Lebas, ki je grozil ,da bo razkrinkal načrt pred vso javnostjo, ako se avtorji ne bodo ustavili. Kakor nalašč je istega dne dospel nujni nalog iz Moskve na generalnega delegata tako zva-ne »Rdeče pomoči« S e v c r n i k a , da naj se akcija ustavi, ker ima Moskva zanesljive informacije, da je večina francoske armade še vedno proti komunistični diktaturi in da Je tudi kmetsko ljudstvo v celoti proti. Zato se je moral Thorez tik pred 11. junijem vdati. Načrt pa je samo odložen, nikakor pa ne opuščen. Udar so preložili na Jesen tega leta, hočejo ga pa prej dobro pripraviti. Kakor v Španiji, hočejo tudi v Franciji spraviti s poti vodilne osebe patriotičnih organizacij. Potem name- . ravajo akcijo proti častnikom armade, ki so proti j ljudski fronti. Končno hočejo začeti s propagando j med kmečkim ljudstvom, predvsem med hlapci in I malimi posestniki. V to svrho je določenih vseh 70 komunističnih parlamentarcev, da bodo odslej [ neprestano prirejali shode s kinemalografičnim aparatom. Ta akcija se je začela in so imeli po-s'anci v eni zadnjih nedelj v enem samom dnevu 170 takih shodov. Predsednik vlade v Bohinju Bled. 18. avgusta. Danes dopoldne ni bilo pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču nikakih političnih ali diploinat-j skih konferenc. Okoli 12 se je dr. Stojadinovič odpeljal v spremstvu šefov kabinetov Gašiča in dr. Proliča ter poslanca Voje Janiča v Bohinj. Tam je ostal na kosilu v hotelu »Bellevue«. Nato se je odpeljal s poslancem Jamčenj do izvira Savice, j okoli 6 zvečer |>a je prispel nazaj na Bled, kjer bo verjetno sprejel bana drinske banovine Lukiča, ki je včeraj prispel na Bled in se nastanil v hotelu »Zlatoubg«. . v .» - Celjski župan v Belgradu Belgrad, 18. avg. m. Župan ecljske občine g. Mihelčič, ki je včeraj prispel v Belgrad, je bil takoj pri prihodu sprejet v raznih občinskih zadevah pri ministru dr. Kreku, danes pa ga je sprejel gradbeni minister dr. Kožulj, s katerim je govoril o potrebi graditve soduijske hiše v Celju. Temu sestanku pri gradbenemu ministru sta prisostvovala tudi minister dr. Krek iu predsednik apelacijskega sodišča v Lubljuni dr. Vladimir Golja. Opoldne jc sprejel celjskega župana in predsednika apelicij-skega sodišča novoimenovani pravosodni minister dr. Niko Subotič, o istem predmetu. Minister Subotič je obljubil, da bo stvar proučil, ker smatra, da je graditev niij.no potrebna. Popoldne je celjskega župana Mihelčiča sprejel tudi notranji minister dr. Korošec, kateremu je poročal o vseli zadevali in potrebah celjske občine. Občinske volitve v savski banovini 7agreb, 18. avg. b. Kr. banska uprava savske banovine je razpisala za dne 13. septembra občinske volitve. Doslej so torej razpisane Občinske volitve v 80 občinah. Organizacija JRZ Lep zaupniški sestanek JRZ je bil v ponedeljek zvečer v Tržiču v dvorani »Našega doma«. Čez 200 tržiških volilcev in še nekaj zastopnikov sosednjih občin je napelo poslušalo jasna poročila g. ministra n. r. dr. Kulovca. Že to, da so se ljudje smeli zopet neovirano zbrati k političnemu sestanku in so bili nemoteni, je napravilo močen vlis. Po odločnih in odkritih besedah g. ministra je poslalo še bolj jasno, kale ra stran more prinesti red in zboljšanje razmer v občinah in v državi. Zaključen zaključek olimpi - jade Mednarodna olimpijado v Berlinu je pri kraju. Komisije so zmagovalcem iz celega sveta razdelile 130 zlatih, 120 srebrnih in 130 bronastih kolajn. Iz vse te velike zbirke časti je v Jugoslavijo prišla samo I (reci: enal) srebrna kolajna, prinesel jo je 39-letni sodnik Štukelj iz Maribora, sokolska vrsta pa je prišla šele na 6. mesto, komisije so, kakor povsod, ludi v Berlinu odlikovale samo tiste posameznike in iislc vrste, ki so si priborili 1. ali 2. ali 3. meslo. V ponedeljek zvečer se ie sokolska vrsta vrnila v s slavo in časljo ovenčano domovino. V St. Vidu so jih na postaji pričakovali stari, že osiveli sokolski borci, l od brzel skozi šentviško poMiijo, so se razočarani priletni pričakoval« umaknili in počasi odšli proti Ljubljani. Molče so hodili skozi Dravi je, v Kosezah so molče zavili na samotno Večno pot. Potrti So bili, kakor da so oni najbolj poraženi. Pod Rožnikom so se nekje zatekli v neznano gostilno. Ko so sedali k praznim mizam, so šc vsi molčali. Sele čez nekaj časa je najstarejši vzdihnil: »Kam smo prišli?!« Avto povozil kolesarko Kranj, 18. avgusta. Na Gaštejskem klancu je povozil neznan avtomobil kolesarko Luizo Wagner, bančno uradnico iz Stuttgarla Landhausgasse 209. ki je bila na izletu. Dobila je poškodbe na glavi in notranje, in jo je prepeljal neki privatni avto iz Kranja v bolnišnico v Ljubljano. Osebne vesti Belgrad, 18. avg. m. Reaktiviran je Peter Zor-man in postavljen za zvaničnika II. kategorije 3. skupine v kurilnici Ljubljana-glavni kolodvor. Belgrad, 18. avg. m. Prestavljena sta učiteljica Ana Volčjak iz Ziberše v logaškem okraju na llnec v istem okraju in Rudolf Sušnik, učitelj z Urica v Ziberš. Belgrad, 18. avg. m. Radi velikega števila stavkokazov med tukajšnjimi gostilničarji jr danes prenehala gostilničarska stavka. Popoldne so že skoro po vseh lokalih začeli točiti pivo, čeprav s stavko ni bilo ničesar doseženega. Sah v Zemunu Belgrad, 18. avg. m. Dopoldne se je v Zemunu igrala prekinjena partija Preinfalk-Ju-rišič iz 3. kola. Bila pa jc zopet prekinjena. Nocoj bodo igrali 4. kolo toga turnirja, v katerem *>o Lešnk igral proti Kindiju, Preiiv falk pa proti Poljakovu. Sah v Nottinghamu Nottingham, 18. avgusta. Veliki šahovski turnir, ki je po svoji močni zasedbi eden največjih turnirjev vseh časov, je v polnem razmahu. V soboto se je odigralo že (i. kolo, v katerem pa so bile do konca odigrane le Iri partije, vso ostale na odložene na nedeljo. Laskor je igral s Capa-blaneo damski gambit in partija se je kmalu bro? večjih pretresijajev končala remis, prav tako tudi španska partija med Pinejem in sedanjim svetovnim prvakom dr. limvejcm. Tretja partija, ki se je končala, je bila partija med angleškima mojstroma Winterjem in Alesandroni. Vse drtige partije so bile prekinjene in nadaljevane v nedeljo. Dr. Vidmar si je priboril v partiji i Bogoljubovem kvaliteto in jc v nedeljo pn precizni igri zmagal. Dr. Aljehin je remiziral s Thomasoni v končnici s slolpi. Zanimanje je vladalo za partijo med sovjetskim prvakom Botvinikom in češkim mojstrom Klohrom. Partija je po močnejših pre-tresljajih končala remis. Reshevsky si je v igri z dr. Tartftkowerjem priboril kmeta in zmagal Stanje |>o B. kolu je naslednje: dr. Eu\vo, Botvinik 4 in pol, dr. Vidmar >i in pol, dr. Aljehin 3 (1), Fine 2 in pol (2), Flohr, dr. Lasker, dr. Tnr-tako\ver in Tylor 2 in pol, Bogoljubov in Capa-blanca 2(1), Thomns 1 in pol (i), VViner 1 in pol, Reshe\vsky 1 (3), Alexander 1 (i). Dunajska vremenska napoved: Z za pada se bližajo motnje, toda motnje se ne bodo vzdržale, v vzhodnih Alpah še jasno, popoldne pa že po-oblačenjc. Kmetijski minister Stankovič v Ljubljani Likvidacija agrarne reforme v Sloveniji G. minister Stankovič z g. banom dr. Markom Na-tlačenom in spremstvom odhaja z unionskega vrta. Ljubljana, 18. avg. Snoči je dospel v Ljubljano minister za kmetijstvo g. Stankovič. Spremljajo ga načelnik ministrstva, oddelka za agrarno reformo in agrarno-pravno politiko dr. Josip Sokolič, načelnik ministrstva oddelka za agrarno politiko Vlado Vujno-vič in šef kabineta Branko Glumac. Včeraj zjutraj ob 6.20 je minister Stankovič dospel v Zagreb, nakar je obiskal bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča. Minister je pregledal delo komisije za likvidacijo agrarne reforme v savski banovini ter je dal podrobna navodila in navedel načrt nadaljnega dela. Obiskal je nato zagrebško Zvezo agrarnih zadrug, nato Osrednjo zvezo hrvatskih kmetskih zvez ter prostore Zadružne zveze in pa Gospodarsko društvo v Zagrebu. Ob 2 popoldne se je udeleži) zasebnega intimnega kosila pri banu dr. Ružiču, ki so se ga udeležile tudi nekatere ugledne zagrebške osebnosti ter spremljevalci g. ministra. Kmetijski minister je nato obiskal Veliko Gorico in Nove Čiče blizu Zagreba, kjer je obiskal razne kmetske zadruge in se zlasti v zadnjem kraju zanimal za živinorejsko razstavo, ki jo je priredila tamkajšnja zadruga. Nato je g. minister odpotoval do Varaždina, kjer je prav tako pregledal delo komisije za likvidacijo agrarne reforme. Iz Varaždina je g. minister odpotoval s svojim spremstvom ▼ Ljubljano. Sem je dospel snoči ob 10. Prenočeval je v hotelu »Union«. Dopoldne ob 9 je obiskal g. bana dr. M. Natlačena, nato pa je tudi tukaj pregledal delo komisije za likvidacijo agrarne reforme v Sloveniji. Pregledal j« tudi delo začasne državne uprave gozdov v Ljubljani, nato pa je obiskal v spremstvu g. bana prostore Gospodarske zveze, kjer mu je ravnatelj g. Gabrovšek razkazal razne naprave. Obiskal je dalje Zadružno zvezo, kjer so ga pozdravili zastopniki načelstva in ravnatelj g. dr. Basaj. Nato pa si je ogledal tudi Kmetijsko kontrolo in poizkusno postajo v istem poslopju. Minister Stankovič se ie nato odzval vabilu bana dr. Natlačena ter se je udeležil intimnega kosila na VTtu restavracije »Union«. Popoldne si je minister ogledal nekatere podeželske zadruge in kmetijske ustanove v okolici Ljubljane. Izjava ministra Stankoviča. Za naš list je dal g. minister naslednjo izjavo: »Nisem prvič v Sloveniji, sedaj pa sem prišel v Ljubljano, da dokončno uredimo likvidacijo agrarne reforme. Hočem pospešiti tempo te likvidacije. Ze poprej sem obiskal Petrovgrad, Novi Sad, Vukovar, Osijek, Zagreb, Varaždin in sedaj sem v Ljubljani. V vseh teh mestih imamo komisije za likvidacijo agrarne reforme. Danes dopoldne sem imel inšpekcijo tukajšnje komisije. Ugotovili smo načrt dela za likvidacijo agararne reforme na področju tukajšnje komisije (Slovenije). Po tem načrtu bo agrarna reforma izvršena do konca leta 1937.« »Kakšna načela vas vodijo pri likvidaciji agrarne reforme?« »Moja načela so, naj se izvede likvidacija agrarne reforme popolnoma po zakonih o agrarni reformi iz leta 1931, odnosno 1933. Zakon ne bo nikjer kršen in po krivici ne bo nihče oškodovan, likvidacija agrarne reforme pa bo mnogo koristila ljudstvu!« »V Ljubljani imamo važno vprašanje Kmetijske poskusne in kontrolne postaje. G. minister, prosim vas za vaše mnenje!« »Posebno sem se zanimal za tukajšnjo Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, ki sem jo obiskal in pregledal njeno delo. Zagotovljen je proračun 300.000 din iz državnih sredstev, banovina je prispevala 100.000 din, mestna občina pa je dala zemljišče. Danes je bila prav licitacija za zgradbo poslopja te postaje v surovem stanju, žal pa licitacija ni uspela, ker je bilo premalo ponudnikov. Da omogočimo čim prejšnjo zgradnjo te postaje, sem poskrbel za pospešeni rok nove licitacije, ki bo čez 10 dni, tako, da dobimo poslopje že letos vsaj v surovem stanju. Nadaljne stroške za poslovanje te prenovljene postaje bomo prihodnja leta redno vnašali v državni proračun.« O nesreči Ulriha Motzerja pod Skuto Ne mine skoro nobeno leto, da se ne bi zgodila v planinah večja ali manjša nesreča zaradi rušenja kamenja. Posebno letos, ko je tako deževno, so nevarnosti tem večje. Pretekli praznik (15. avgusta) je šla skupina treh koroških turistov s Skute proti Turškemu žlebu. Ko je trojica prišla do studenca pod vzhodno steno Skute, je priletela od vrha nekje večja množina kamenja. Ulrich Molzer, ki je hotel piti vodo, je dobil kakor pest debel kamen na desno stran glave in bil hudo ranjen. To je bil obenem tudi vzrok, da je ponesrečenec padel, vendar ne daleč in globoko. Pri padcu 6i je še močno poškodoval roko in glavo. Prisotna tovariša sta ga takoj za silo obvezala. Skupina slovenskih turistov, ki je sledila tem turistom in videla ves dogodek, je ponesrečenca prenesla na varnejše mesto, mu dala obleko in storila zanj vse, da bi mu mogli lajšati stanje, Bili so to gg. Renner Viktor iz Šiške, Jamnik Maks iz Rožne doline in Hauptman Tine iz Jarš. Nesreča se je zgodila okoli 4 popoldne. Takoj po nesreii je odšel V. Renner na Kamniško sedlo, kjer je sporočil, kaj se je zgodilo. Na Sedlu je bil tedaj Hvastija Franc, ki je s pomočjo Lojzeta Erjavška organiziral rešilno ekspedicijo. Za pomoč se jima je pridružil še g. Andromaho Mirko iz St. Vida nad Ljubljano. Ekspedicija je prispela ob 9.30 zvečer na kraj nesreče. Ker je bil ponesrečenec zelo slab, je bilo samo ob sebi umevno, da ga je treba takoj spraviti v dolino. Bilo je pričakovati tudi slabega vremena, ter je morala zato ekspedicija še bolj hiteti. Ker pa ni imela za prenos potrebnih nosil, je Hvastija takoj odhitel na Okrešelj. Tamkaj se je ekspedicija pomnožila še za 3 člane (Jaka Robnik, oskrbnik, Cokan Ludvik iz Celja in Prijatelj iz Ljubljane) in se z vsemi potrebnimi nosiilnimi sredstvi podala pod Skuto. Vsa rešilna ekspedicija je bila nekaj čez polnoč že na delu. Začelo se je tedaj trudapolno prenašanje, ki ni bilo toliko nevarno, pač pa težavno saj je imel ponesrečenec poškodovano glavo in je zato čutil vsak tresljaj nosilnice. Ob 2.15 zjutraj je bila ekspedicija že na vrhu Turškima žleba in je kljub temu, da je bila še popolna tema, nadaljevala svoje delo; treba je bilo velike previdnosti. Vendar je šlo vse po sreči, čeprav počasi in v redu naprej. Ob 6.30 zjutraj je bil ponesrečenec že v »Vili« na Okrešlju, kjer mu je zdravnik nudil prvo pomoč. Ekspedicija ga je nato kmalu odnesla proti Logarski dolini. Ko je ponesrečenec čul šumenje slapa Rinke, je izrazil tiho željo, da bi ga mogel tudi on videti. Zato je ekspediciia dvignila nosilnice in jih postavila na višje mesto, da je mogel mirno gledati in občudovati krasoto Logarske doline. Čez pol ure nato je o sv. maši, ki bo po prihodu jutranjega vlaka. Poleg dnevnega reda občnega zbora bo tudi predavanje tovariša strok, učitelja I Teuerschuha »Smernice našega prosvetnega delovanja«. Tovariši in tovari-šice naj pridejo v čim obilnejšem številu, če mogoče že prejšnji večer, ko bo po prihodu večernih vlakov prijateljski sestanek,, pevska vaja za drugo jutro pri sv. maši in prilika, dn opravijo tudi svoje božjepotne pobožnosti. Na veselo svidenje! Odbor — Gospodične učiteljice, ki so so lansko leto udeležile duhovnih vaj in tečaja Katoliške akcije, imajo letos |ioldnevno zborovanje 21 t. m. v Lich-tenthurnftvem zavodu. Začnemo ob 7 zjutraj s sv. mašo. Škofijska KA. odsek za dekleta, Ljubljana. — Koncert v Grobljah. Pevski zbor organistov in pevovodij bo imel po tridnevnem tečaju danes ob 20 v Grobljah koncert, ki je posvečen spominu Jenka in Foersterja Zato obsega spored samo pesmi teh dveh skladateljev, in sicer v prvem delil, ki ga vodi prof Tome, Jenkove: Hej rojaki, Lipa, Tiha luna, Vabilo, Molitev in Što čutiš, Sr-bine tužni? V drugem delu, ki ga vodi prof. Bajuk, Foersterjeve: Razbita čaša, Njega ni, Večerni ave, Povejte ve, planine!, Planinska, Gorenjci. — Vabimo vse bližnje prebivalce h koncertu, ki ga bo odpelo 50 pevovodij. — Spominska svečanost bojevnikov ho na Brezjah v nedeljo 23. avgusta po običajnem sporedu. Začetek slovesnosti ob desetih dopoldne. Po cerkvenih opravilih bo razgovor o akciji za Bona-čev Rpomenik in za preureditev prostora pred cerkvijo po osnutku arh. prof. Plečnika. Bojevnike vabimo, da se ludi lelos kot prejšnja leta udeleže tovariške prireditve. — Razpis za sprejem gojencev v vojno akademijo v Belgradu. Letos se sprejme do 300 gojencev za vojno akademijo z izvršeno maturo (gimnazija ali realka). Vojna akademija ima sedaj rang univerze. Rok prijav Iraja do 5. septembra 1936 Kandidati se lahko informirajo za pogoje sprejema pri vseh vojnih okrožjih, svojih gimnazijah in občinskih obiasteh, v Belgradu pa v vojni akademiji. Odziv kandidatov je bil lansko leto zelo dober in tudi izbor je bil zelo dober. Tudi sedaj se kandidati živahno interesirajo za vojno akademijo. Zalo se opozarjajo interesenti, da se pravočasno oglasijo za sprejem. — Popravek. K članku »Ob zaključku škofjeloške razstave« moramo pojasniti, da vodstvo obrtne razstave v Škofji Loki ni prodalo nikake starinske cehovske skrinjice, kol so pisali naši dnevniki, temveč samo staro kmečko skrinjo, ki je bila v zasebni lasti in je bila naprodaj. — Vodstvo L obrtne in industrijske razstave v Škofji Loki. — Povečano zdravilišče Topolščica. Gospod han dr. Marko Natlačen ie le dni potrdil načrt za povečanje že obstoječega objekta »Berče« v zdra- vilišču Topolščici. Povečanje in preureditev te zgraJbe je proračunana na 225.000 Din, ker bodo zidarska in druga preurejevalna dela v kratkem oddana, bo preureditev in povečanje končano do jeseni. Vsaj v toliko, da bo novi prizidek že pre-zimil pod streho. Nenavadna planinska nesreča. Med prazniki je bilo ogromen naval Ljubljančanov in drugih turistov na planine. Tako trdijo, da se jo samo na Triglav povzpelo med obema praznikoma okoli 1500 turistov. V približno enakem razmerju so nedeljski turisti obiskali tudi druge planine. Turisti, ki so pa v nedeljo šli k rfiovenni domu na Komni, so bili priče nenavadnemu prizoru. Tam se je paslo okoli 200 krav. Od te velike skupine se je odločila skupina treh krav, od katerih je imela prva zvonec. Krava n' zapazila prepadu pred seboj ter je padla vanj Ostali dve kravi sta sledili zvoncu ter strmoglavili v okoil 20 m globok prepad. Krave so obležale na dnu prepada s strtimi kostmi. Pastirji so takoj prihiteli in ko eo videli, da druge pomoči ni, so vse tri krave na mestu zaklali. Meso teh treh krav so deloma oddali v novi dom na Komni, drugo meso pa so spravili v Bohinj. Bohinjci in njihovi letoviški gostje so imeli tokrat poceni goveje meso Krave so bile last nekega bohinjskega kmetskega posestnika. — Vodstvo akademskega doma sv. Cirila v Ljubljani, Streliška ulica 12, sprejema nekolko-vane prošnje za stanovanje izključno do 10. sej> tembra. Vsak prosilec mora priložiti od staršev podpisano obveznico kot jamstvo za redno plačevanje stanarine. Na zakasnele prosilce se ne bomo ozirali. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčiee«. — Žrebčarna se je preselila s Sela v Ponoviče. Banska uprava sporoča: Radi preselitve banovinske žrebčarne Selo pri Ljubljani na banovinsko posestvo Ponoviče jiri Litiji preneha poslovanje uprave banovinske žrebčarne Selo z dne 31. julijem t. 1. V vseh zadevali., ki se tičejo žrebčarne, jiosluje od 1. avgusta 1936 naprej uprava banovinskega posestva in žrebčarne na Ponovičah pri Liliji. — Peti izkaz o darovih za Marijino kapelo v Planici. Gg.: Jož. in Marija Pertot v Trbovljah 50 Din, Marija Veber, Rateče, 1C0 Din; dr. Fr. Windi-scher, Ljubljana, 100 Din; svetnik Bogomir Stoja-nič, Petrinja, 30 Din; Jož, Osvald, Rateče, 60 Din; Jak. Kajžar, Rateče, 10 Din; gasilna četa Podkoren 50 Din; trije neimenovani 210 Din; Mihaela Oman, Rateče 15 Din; Valerija Kralj, Ljubljana (drugi dar), 50 Din; Mar. Pajk, Rateče, 30 Din; Hel. Kavalar, Rateče, 80 Din; Marija Petrič, Rateče, 100 Din; ravnatelj Jož. Jagodic, Ljubljana, 25 Din; dr. Alojzij Merhar, stolni kanonik, 40 Din; ravnatelj mons. Stanko Premeri, Ljubljana, 50 Din; svčtnik Jan, Zabukovec, Komenda, 20 Din; prelat dr. Matija Slavič, Ljubljana, 30 Din; univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, Ljubljana, 15 Din; župni urad Ribno 10 Din; župnik Fr. Bleiweis, Mošnje, 10 Din; župnik Viktor Čadež, Mekinje, 30 Din; župnik Fr. Zorko, Kamna gorica, 50 Din; župnik Jan. Štrukelj, Polhov gradeč, 15 Din. — Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom! Prosimo blagovoljne podpore tudi v prihodnje, — Župni urad Rateče-Planica, 17. avg. 19.36. — Piitnikov dnevni avtoizlet. V Sušak—Opatijo v 3 urah za Din 60.—. Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo. znani »Christofov učni zavod«. Ljuhliana, Domobranska cest« 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte. Rihničanje bodo igrali veliko vlogo na jesenskem velesejmu od 1. do 13 septembra na razstavi Zn naš les« na velesejmu, kjer pokažejo svojo slovito siilto robo in druge izdelke iz lesa.. Zlasti naše gospodinje jih bodo občudovale, ker še marsikatera ne ve, da si lahko s poceni domačimi izdelki nadomesti drage predmete za kuhinjo in pranje. Na loj razstavi bodo pa RibniPanom delali družbo ludi selški izdelovalci sodčkov in sodarski mojstri Inr drugi obrtniki, ki obdelujejo les, v prvi vrsti bo pa seveda privlačna razstava pohištva, ki bo lelos posebno bogata. Kmet, ki izdeluje suho robo, zobotrebce in sodčke, in pa obrtnik najbolj občutita krizo, zato naj si pa naše gospodinje tudi olajšajo težke čase z nakupom njihovih odličnih izdelkov. — šele sankcije so nas izučile, da moramo najprej mislili na lo, da čim največ svojega lesa predelamo doma, in to spoznanje je rodilo tudi veliko državno propagandno razstavo »Za naš les* na jesenskein velesejmu. ki bo od 1. do 13. septembra. Izvažamo neobdelan les ali pa polizdelke. nato pa spet uvažamo iz našega losa izdelane predmete za drag denar nazaj v državo. Razstava nas bo prepričala, da so lahko osamosvojimo in spot izboljšamo gospodursko krizo ludi s sedaj razvrednotenim losom — Dvojno romanje — z enim posebnim vlakom: 6—8 .sept. Ljubljana-Marija Bistriška-Marija Lurška fRajhenburg); postanki in ogled: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Zagreb (cel dan) Slovenski lurd (čez noč in dopoldne). Cena 90 din. Pojasnila brezplačno pošilja uprava »Po božjem svetuj Ljubljana, Wolfova ulica 1. —■ Avtoizleti: 5. do 9. septembra na Dunajski velesejem, 6. do 8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26—45. — 23. avgusta izlet v Postojnsko jamo. Do 19 avgusta nam pošljite ločen naslov, poklic, raisine podolke, ime očeta in 140 Din na naslov: »Po božjem svetu, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Sončna Dalmacija vabi! Naš lanski izlet po Dalmaciji z romanjem v Sini je nadvse leno izpadel l.ctos gremo dvakrat: 24. do 29 avgusta in 21 do 26. septembra Ne zamudite prelepega potovanja! Pojasnila pošljemo zastonj. »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Celje & Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič Fran se je vrnil z dopusta in prevzel zopet posle sodne uprave pri okrožnem sodišču v Celju. & Položaj na Savinji. Včeraj smo poročali, da stavka na Savinji še traja. Danes so se dela na Savinji zopet pričela, in sicer brez pogajanj, čeprav v zmanjšanem obsegu. - Zaradi še nerazčiščene zadeve s talnim pragom na Savinji, ki ga zahteva železniška direkcija in zaradi katerega se je vršila pretekli teden v četrtek komisija banske uprave in Železnike direkcije, je moral podjetnik za enkrat ustavili regulacijska dela in je zaradii tega odpustil okrog 100 delavcev, dela sedaj samo cca. 40 delavcev, ki so zaposleni v kamnolomu. Ko bo razščiščeno vprašanje talnega praga na Savinji, bo podjetnik zopet zaposlil ostalo delavstvo. — S tem pa še ni rešeno mezdno gibanje med delavstvom, ki je zaposleno na Savinji. Včeraj popoldne so se nadaljevala na mestnem poglavarstvu pogajanja med obema strankama. Delavstvo je šlo pred doseženim sporazumom na delo, ker jp dnhiln zagotovilo, da £C bo podjetnik držal prvega sporazuma. Ljubljana O Drugi dan tožaja za srednješolske učitelje. Včeraj je g. univ. prof. dr. Gosar v prvem predavanju govoril o bistvu modernega gos]>odarsk<3-ga kapitalizma ter o njega dobrih, še več pa slabih, senčnih strani; v drugem, tudi še dopoldanskem predavanju, pa je udeležencem pokazal razvoj modernega kapitalizma od početkov, ko so velepodjetja ustvarjali drzni posamezniki, pa do anonimnih delniških družb, Iii so najverniši tip tega strašnega pojava moderne dobe. Spet je sledila obakrat diskusija. Z obojnim predavanjem, jasnim in živahnim, smo bili udeleženci zelo zadovoljni. — Število udeležencev še vedno raste. — Popoldne nam je univ. prof. dr. Ozvald v glavnem zanimivo prijiovedoval o veliki šoteki razstavi v MUnchenu (70 dvoran!) ter o poskusu prof. Peter-sena v Jeni. Ni pa bilo več časa, da bi bili kaj zvedeli b ustroju srednje šole v tretjem rajhu. — Danes nadaljuje dopoldne prof. dr. Gosar, in sicer ob 8: Narodno gospodarski problemi modernega kapitalizma, ob 10: Socialni problemi modernega gospodarstva. Popoldne (ob 4) bo zborovalo profesorsko društvo, sekcija Ljubljana. TEL. 22-21 KINO UNION TBL. 22-21 Danes premiera! Ob 16., 19.15 in 21*15 uri Ronald Colman rePvo?eefiImu razkošne Osvojevalec Indije Indija leta 1748' Prostrana in bogata zakladnica prlrode osvojena od skromnega angleS. uradnika! Oglejte Bi tudi naš posebni film o pravkar zaključeni berlinski olimpiadi, ki nam predočuje senzacionalne rekordne uspehe v vseh športnih panogah! O Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje za petek, dne 21. t. m., ob 16 v hotelu Metropol v Ljubljani sejo kluba, na katero vabimo vse odbornike in zaupnike. Radi važnosti seje prosimo, da se je vsi tako iz Ljubljane kakor ostalih klubov s proge gotovo udeleže. — Odbor. 0 Namesto vcnca pok. gospodu Janku Petri-ču, mestnemu župniku pri Sv. Petru v Ljubljani, so darovali župljani s Kodeljevega znesek Din 176 Don Boskovemu odseku Vinc. konference za reveže. 0 Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. t. m. popoldne po razporedu, ki bo 23. t. m. objavljen v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 27., popravni višji tečajni izpiti pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bo 2. sept. od 10—12 v lanskih učilnicah. Vpisovanje v I. razred bo v ravnatelievi pisarni 2. sept. dopoldne za začetne črke A—H, popoldne za črke I—L, 3. sept. dopoldne za črke M—Š, popoldne za črke T-—Ž. Vpisovanje tujih učencev bo 4. in 5. sept. dopoldne in popoldne v ravnateljevi pisarni. Vsi izpiti in vpisovanja bodo v dosedanjem šolskem poslopju v Vegovi ulici. Kdaj bo otvoritvena služba božja in začetek rednega pouka v novem šolskem poslopju za Bežigradom, bo pravočasno objavljeno v dnevnikih. O Druga počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici danes, v sredo, dne 19. t, m. ob 18. z avtobusom pred Mestni dom. Starše vabimo, da pridejo po svoje otroke. Maribor □ Državna trgovska akademija v Mariboru. popravni izpiti na tem zavodu se bodo vršili od 26. do 29. t. m. Završni izpit v septemberskem roku bo pričel 4. septembra, dopolnilni in privatni izpiti pa pričnejo 26. avgusta. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 dopoldne. Dijaki in dijakinje, ki žele vstopiti v 1. razred naj se najkasneje do 30. avgusta prijavijo ravnateljstvu. — □ Izlet na Dunaj. Mariborski Putnik priredi ob priliki dunajskega jesenskega velesejma s posebnim vlakom izlet na Dunaj. Odhod iz Maribora 6. septembra povratek 10. septembra. Vozna cena za III. razred 240 din, za II. razred 300 din. •— Informacije in prijave pri »Putniku« n Naval na bolnišnico. Mariborska bolnišnica je v ponedeljek doživela rekord. V teku tega dne se je v bolnišnici prijavilo 97 bolnikov, od katerih je bilo sprejetih 82. Ne spominjajo se, da bi kdaj toliko ljudi na en .dan v bolnišnici iskalo pomoči. □ Nov avtobus. Mestna podjetja bodo prihodnje dni stavila v promet nov avtobus, ki bo vozil na progi Glavni kolodvor—kasarna kralju Petra. □ Prebrisana sleparka. K pletilji Mariji Volh v Trubarjevi ulici je 11. t. m prišla mlajša ženska ter jo prosila za stanovanje in hrano, češ da dobi v neki tukajšnji tovarna službo uradnice in da ji bo nato plačala stanovanje in hrano. Naslednjega dne si je pri gospodinji izposodila 50 din pod pretvezo, da rabi denar za kolelce za neko prošnjo. Še istega dne je lahkoverni gospodinji izvabila še plašč in dežnik, nakar je odšla in do danes še ni vrnila. Izdajala se je za Nado Kunstelj, doma iz Škofje Loke. □ Zopet avtomobilski karambol. Med Hočami in Slivnico je nek tovorni avto, čigar lastnik in šofer je oblastem že znan, zavozil v osebni avto, ki ga je šofiral lastnik barvarne in čistilnice Friderik Wasmayer iz Gradca. Ko je šofer tovornega avtomobila videl, kaj je zakrivil, se je z največjo naglico odpeljal proti Mariboru. Škoda na osebnem avtomobilu znaša okoli 5.000 din. □ Nezgoda gluhonemega kolesarja. Na odcepu Tržaške in Ptujske ceste je šofer Henrik Ce-rar hotel prehiteti slikarja Franca Punčuha iz Ranč, ki se je s kolesom peljal proti Ptuju. Na odcepu je kolesar, ki je gluhonem, preslišal znake, ki jih je dajal šofer in zavil čez cesto. V istem trenutku pa je že Cerarjev tovorni avto zadel v kolesarja in ga podrl na tla. Punčuh je pri padcu z a dobil poškodbe na obrazu in roki. Šofer ga je takoj naložil na svoj avto in ga odpeljal v bolnišnico. Ptuj Vlom v trgovino. V noči od 14. na 15. t. m. so neznani storilci vlomili v trgovino g. Franca Zagorska v Dornavi pri Ptuju. Nepridipravi so odnesli iz trgovine razno blago v vrednosti okrog 3800 dinarjev, med leni tudi nekaj gotovine, ki so jo slučajno v trgovini našli. Za storilci še do sedaj iii sledu. Orožniki iz Ptuja so uvedli preiskavo. Nesreča v rudniku. V rudniku v Medvedieah se jo dogodila v soboto 15. 1. m. na vse zgodaj nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Rudar Jožef KroSI je padel z odra v globočino 10 m na trda tla in sc pobil na glavi tako hudo, da je obležal nezavesten. Ptujski reševalci so ga nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je eno uro pozneje na poškodbi umrl, ne da bi se zavedel. Gospodarstvo Donos neposrednih davkov Slovenija plača 14 % vseh neposrednih davkov v državi Iz Belgrada poročajo, da je znašal lani donos neposrednih davkov 1801.1 milij. din, od česar odpade na posamezne vrste davkov: splošni davki: zgradarina, zemljarina in pridobnina 1210.0, rent-ni davek 36.5, davek na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju računov 14.0, uslužbenski davek 136.4, uslužbenski davek državnih uslužbencev 117.8, davek prodajalcev srečk, agentov in potujočih obratov 2.4, vojnica 4.1, skupni davek na poslovni promet 295.7, luksuzni davek 27.9 in obresti 16.3 milij. din. Po podatkih za 1935 se je razdelil donos neposrednih davkov sledeče; banovine na 1 prebiv. % vsega milij. Din Din donosa Belgrad 301.3 1270 16.3 donavska 460.2 200 24.7 savska 430.7 166 23.1 dravska 261.6 233 14— drinska 110.1 65 5.9 moravska 88.5 61 4.8 vardarska 76.4 46 4.1 primorska 47.7 54 2.6 zetska 47.0 51 2.5 vrbaska 37.6 37 2,— Shodi trgovcev in obrtnikov V Belgradu je te dni zasedalo osrednje predstavništvo zvez trgovcev. Poleg tega se je v Belgradu sestal pletium glavne državne zveze obrtniških združenj. Po teh sejah so se sestali vodilni člani obeh organizacij pod predsedstvom g. Ne-deljka Savica in Milana Stojanoviča ter so izdali tale komunike: Predstavniki Osrednjega predstavništva zvez trgovcev in plenuni glavne državne zveze obrtniških zadrug so ugotovili ua skupni seji dne 16. t. m. po razpravi o položaju našega mestnega gospodarstva, da so obrtniki in trgovci žrtve istega nerazumevanja, pa tudi ignoriranja in se borijo z istimi in vse večjimi težkočami. Zaradi tega se postavlja neobhodna potreba, da trgovci in obrtniki povedejo skupno akcijo za zaščito ogroženih interesov gospodarstva v mestih. Skupščina je ugotovila, da so resolucije, ki so bile sprejete po trgovcih in obrtnikih v katerih so zahtevali nujne ukrepe za olajšanje težkega položaja gospodarstva v mestih, posebno pa malih mestnih gospodarstvenikov, ki so steber današnjega gospodarskega in družabnega reda, ostale brez odmeva na merodaj-nih mestih. Z ozirom na tak položaj in na nevarnost, ki preti mestnemu gospodarstvu, sta vodstvi zvez trgovcev in obrtnikov smatrali, ker dosedanji način povdarjanja zahtev z resolucijami in pred-stavkami ne daje rezultatov, za svojo stanovsko in patriotično dolžnost, da se sestanejo in posvetujejo v nadaljnih korakih radi dosege boljših re-zliltatov. Po izčrpni debati so sklenili, da sc bodo v svrho opozoritve na težavni položaj mestnega go-spodastva v vseh krajih po vsej naši državi enega in istega dne vršili shodi trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ua katerih bodo prečitani referati in sprejeti isti skleki. v katerih bodo spojene vse zali-teve, postavljene na letošnjih trgovskih in obrtniških kongresih. Ža primer kakšnih ovir sta pooblaščeni predsedstvi Zveze trgovcev in glavne drž. zveze obrtniških zadrug, da skupno skleneta vse potrebne sklepe o nadaljnih akcijah. Letina pšenice 1936 Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o letošnjem pridelku pšenice, katerega ceni po začasnih podatkih na 28,768.200 met. stotov. To je rekordni pridelek, katerega ne poznamo že od leta 1928 sem, ko smo imeli rekordno žetev z 28,112.362 met. stot. Letošnji uspeh je tako velik, da daleč presega vse najbolj optimistične ocene našega pridelka in ga bo sprejeti z majhno rezervo, ker naša kmetijska statistika še ni na višku. Vendar je treba takoj omeniti, da je bil povprečni donos na 1 ha manjši kol leta 1928. Leta 1928 je bila požeta površina 1 milij. 895.235 ha, letos pa 2.146.882 ha in je znašal povprečni pridelek tedaj 14.8 met. stota, letos pa 13.35 met. stota na 1 ha. Če računamo vse naše potrebe (za prehrano in setev) na okroglo 20 milij. met. stotov, potem nam ostane za izvoz še okoli 8 milij. met. stotov. Dobro je, da nimamo znatnih zalog od lanskega leta, ki bi še bolj povečale pritisk in tlačile ceno. Zato bo vnovčevanje letošnjega pridelka zadalo še mno- Ta tabela nam kaže, da je Slovenija, preračunano na 1 prebivalca, najbolj obremenjena pokrajina v državi po neposrednih davkih, z izjemo Bel- Žrala. Toda pri Belgradu je treba vpoštevati, da lelgrad nima banovinskih dajatev, dočim znašajo pri nas doklade samo za banovino 50%, 5% za ceste in 5 za zdravstvo, tako da znaša že banovinska doklada na neposredne davke 60%. Celo bogata Vojvodina plača relativno manj neposrednih davkov kot Slovenija. Lanski odstotek našega deleža pri državnih neposrednih davkih je narastel od 12.1 v letu 1934 na 14%. Sicer nam pa daje naslednja tabela pregled o tem, koliko neposrednih davkov je plačala Slovenija od uvedbe novega zakona o neposrednih davkih. Pripominjamo, da je po štetju leta 1931 znašal naš delež pri prebivalstvu vse države 8.2%. vsa država milij. Din od tega Slovenija milij. Din 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 2.005.8 2.323.4 1.771.9 1.676.3 2.141.0 2.210.0 1.861.1 205.2 225.9 199.9 225.0 248.7 276.1 261.6 10.2% 9.7% 10.2% 13.4% 11.6% 12.1% 14.0% go skrbi merodajnim faktorjem, ker lahko prevelika ponudba ubije cene, na irugi strani pa Prizad ni tako močan, da bi lahko odkupil velik del presežka. Zaradi tega se izdajajo tudi že dovoljenja za direktni izvoz v one države, s katerimi nimamo prednostnih carin (torej razen za Avstrijo. Češkoslovaško in Nemčijo). Za te države si je obdržal izvoz Prizad, ker bi drugače nastale težkoče pri obračunu. Žal niso bili doslej objavljeni podatki, koliko smo pridobili s temi prednostnimi carinami in smo navezani le na slabe cenitve, edino oporo nam nudi državni zaključni račun za leto 1934-1935, ko se navaja med dohodki na račun obratne glavnice glavne državne blagajne kot dohodek od preferen-cijala s Češkoslovaško vsota 39.24 milij. Din. V svrho pregleda našega žilnega trga navajamo naslednje podatke v naših letinah v zadnjih letih in izvozu v teli letih, vse v milij. met. stotov: letina izvoz dom. por 1931—1932 26.7 4.1 22.6 1932—1933 14.5 0.3 14.2 1933—1934 26.3 0.2 26.1 1934—1935 18.6 1.2 17.4 1935—1936 19.9 0.2 19.7 povprečno 1931— 1936 21.2 1.25 20.0 Da je domača poraba lako velika leta 1933 do 1934 in da je bila tako majhna naslednjega leta, je pripisovati prenosu velikih rezerv iz lega leta v naslednje leto. • Bilance Narodna šuniska industrija v Zagrebu izkazuje pri glavnici 14.5 milj. izgube za 1935 v znesku 1,59* milj. din (1934 1.2 milj. din, pa je vpoštevati, da je poslovno leto 1935 obsegalo tudi zadnje tri mesece 1934). S tem je skupna izguba narasla na 4.27 milj. Slavija d. d. za lesno industrijo izkazuje za 1035 pri glavnici 5 milj. din izgube 0.08 milj., (1934 0.031, skupno za zadnja leta 2.06 milj. din). Konferenca Centrale industrijskih korporacij na Bledu. Centrala industrijskih korporacij iz Belgrada je za 23. avgust letos sklicala na Bled v hotel Toplice konferenco industrijskih organizacij, kateri bodo poleg članov tajništva prisostvovati tudi zastopniki posameznih industrijskih tvrdk. Na konferenci bodo obravnavali vsa aktuelna vprašanja za industrijo, zlasti pa bodo zanimive razprave o zakonskem predlogu za minimalne mezde v naši državi, o katerem bo tudi industrija izrekla svoje mnenje. Tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič je objavil tole tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov: Cl. 18. odstavek 2. pod c): Ko je denarni zavod, radi tega ker dolžnik pravočasno ne odgovarja svojim obveznostim, primoran, da z gotovino odkupi svojo reeskontirano ali zastavljeno terjatev, tedaj zavod ni dolžan izvršiti s 50% kompenzacijo svojih terjatfev z nabavljenimi starimi terjatvami zavoda v smislu čl. 18 uredbe .ampak ima pravico zahtevati plačilo vsega dolga v gotovini. — Nadalje je dano čl. 21. uredbe tole tolmačenje: Denar iz novih poslov se more plasirati tudi v tekoče račune z odpovednim rokom ne daljšim kot Iri mesece, a ua podlagi vrednostnih papirjev in menic navedenih v čl. 21 uredbe. Češki kliringi. Od konca julija do srede avgusta se je češkoslovaški aktivni 6aldo v prometu z našo državo zmanjšal od 136.2 na 130 milij. Kč. Nadalje se je zmanjšal aktivni saldo v prometu z Italijo od 28.4 na 26.3 milij. lir, v prometu z Romunijo (zamrznjene terjatve) od 73.9 na 57.8 milij. lejev, dočim ie klirinški saldo narastel od 98.8 na 100.7 milij. Kč. V grškem kliringu se je češkoslovaški aktivni saldo zmanjšal od 52.4 na 51.6 Kč, v prometu z Bolgarijo pa od 4.1 na 3.1 milij. Kč. Narastel pa je klirinški aktivni saldo v prometu s Turčijo od 88.1 na 89.4 milij. Kč, v prometu z Nemčijo pa od 25.6 na 26.6 milij. Pasivni saldo v prometu z Avstrijo se je povečal od 27.5 na 33 inilij. šilingov. Financiranje nomškn-jugoslovanskn trgovine. ^Frankfurter Zeitung» z dne 14. t. ni. prinaša notico pod tem naslovom, v kateri pravi med drugim, da se je pokazala potreba banke, ki bi pomagala medsebojni izmenjavi blaga. Z ozirom na vesti v raznih listih, po katerih namerava Dres-dner banka v Berlinu prevzeti neko jugoslovansko banko, ima list poročijo s pristojne strani, da se že dalj časa vlečejo pogajanja, premišljevanja in razgovori, da bi se zlasti z ozirom na večkrat nastopajoče daljše kreditne dobe pristopilo k preureditvi s pomočjo bančnega zavoda. Do kakšnih dokončnih rezultatov pn doslej še ni prišlo. Glasovi, po katerih bi biie znane že podrobnosti kakor tudi sestava uprave novega zavoda, se morajo označiti kot prazna ugibanja. Italija jc prodala svoje petrolcjske interese v Iraku. Iz Londona poročajo, da je uprava Mossul Oilfields odkupila od italijanske petroiejske družbe AGIP njene delnice te družbe. Italijanski zastopniki v upravnem odboru bodo izstopili, na njih mesto pa pridejo zastopniki lraq Petroleum Co. — Kot znano, je imela Italija v svojih rokah 25.6% prednostnih delnic ter 79.6% navadnih delnic petroiejske družbe, ki izkorišča mosulska petrolejska polja. Približno enako število delnic je imela Anglija, nekaj pa tudi nemški, švicarski, holandski in francoski kapital. Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk jesenskega ljubljanskega velesejnia za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice a Uiti 2 Izkoristili 50% popust na železnici: a) Ce je vozna karta do Ljubljane veljala do Din 25 dobi obiskovalec pri velesejinski blagajni legitimacijo za Din 10 in ima z njo pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) če je karta veljala do Din 60, dobi obiskovalec legitimacijo za Din 15 in ima z njo pravico na Iri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) če je karta veljala čez Din 60 dobi obiskovalec legitimacijo za Din 25. ki daje pravico na šest dnevnih in šest večernih obiskov velesejma Za Ljubljančane in tudi tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija Din 25 in velja za 13 dnevnih in 13 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten obisk velesejma stane Din 10. Botto Dne 18. avgusta 1936. Denar V zasebnem kliringu jo avstrijski Šiling na ljubljanski borzi ostal nei/premeiijen na 8.51' do 8.63. (ločini je na zagrebški borzi neznatno popustil 1,1 a 8.4050—8.5950. na belgrajski na je beležil 8.53—8.63. Grški bnni so beležili v Zagrebu '-'O.l.-! do 29.85, v Belgradu 29.75 blago. Angleški funt je v Ljubljani beležil 238 dn 238.25, v Zagrebu 238 denar in v Belgradu 237.20 do 238.80 Španska pezela je beležila v Zagrebu (1.20 blago, v Belgradu 6.25 blago . Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.35 do 13.55. v Zagrebu sploh niso notirali, dočim so v Belgradu popustili na 13.2562—13.4562. Italijanske tire so beležile v Zagrebu 3.18 blago, v Belgradu 3.20 blago. Na ljubljanski borzi je I > i I o eksekiitivno prodanih 600 kom. temeljnih delnic Ljubljanske kreditne banke po 60. Ljubljana. -— Tečaji s p r i m o ni. Amsterdam 100 Ii. gold . . . 2967.43- 2982.03 Berlin 100 mark...... 1754.20-1768.08 Bruselj 100 belg ..... 735.6,1- 740.67 Curih 100 frankov .... 1424.22—1431.29 London 1 funl ......2l9.09-- 221.il Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—4369.33 Pariz 100 frankov.....'.»7.71— 289.15 Praga 100 kron.....180.11— 181.51 Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 1,105.591 Din. Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.2025, London 15.4175, Newyork 806.75, Bruselj 51.70, Milan 24.175, Amsterdam 208.35. Berlin 123.35. Dunaj 57.20, Stockholm 79.5, O.slo 77.45, Koponhagen 68.85, Praga 12.675. Varšava 57.70. Budimpešta 61, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hel-singfors 6.79, Buenos-Aires 0.855. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—83, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 364—865, begluške obveznice 66—67, 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip banke 86—87. Zagreb. Državni papirji: agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 363 den., 9. in 10. 360—3*16, begluške obveznice 68 den., 8% Blerovo posojilo 82.50 den., 7% Blerovo posojilo 73.38—73.75 (73), 7% posojilo Drž. hip. banke 86—#6.50, 7% stat«, posojilo 82—83 (82). — Delnice: Priv. agrarna banka 232 den., Trboveljska 130-140, lsis 20 den., Osj. sladk. tov. 135 bi. Bolgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84 den., agrarji 18.25—48.75, voj. škoda promptna 364.50—365 ( 365.50, 865), begluške obveznice («.75 do 69; 68—68.50 (68.25), 8% Blerovo posojilo 83.50 do 84, 7% Blerovo posojilo 73.50—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 80 den , 7% stab. posojilo 83.25 do 83.75. — Delnice: Narodna banka 6350 hI., Priv. agrarna banka 232—233.50. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca vzdržana. — Proniel srednji. Somlior. Oves bč., sreni., slav novi 82.50 do 85. — It ž bč. nova 102.50—105. — J e č 111 e 11 bč., srnin., novi, 63-64 kg 92.50—95, bar. pomladni 67-68 kg 127.50—132.50. — Koruza bč., areni., garant, kval. 92—— Fižol bč. uzančni 150 do 155. — Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet slab. Strašna smrt 18 mesečnega otroka Celje, 18. avg. Danes sc je ob 10 dopoldne zgodila na občinski cesti na Zg. Hudinji pri hiši posestnika Brenceta strašna nesreča, pri kateri je postal žrtev 18 mesecev star otrok in sicer hči posestnika Brenceta Ljudmila. Ob omenjenem času je vozil hlapec posestnika Skaleta z Zg. Hudinje Ačko Janez s konji zaboj leša proti Lahovni. Na občinski cesti tik posestnika Brenceta se je igrala kraj ceste Brencetova hčerka Ljudmila. Konji so šli naprej, hlapec je pa ostal zadaj kakih 15 m. — Otrok seveda konjev ni opazil, oziroma si ni znal pomagati in so ga ročice, na katerih so pritrjene vajeti potegnile pod voz in je dobil otrok hude poškodbe. Iztaknjeno ima desno oko, dalje raz-grebeno desno lice, poleg tega ima pa še nad desnim sencem veliko rano. Otrok je živel po nesreči še kakih 15 minut. Ta nesreča naj bo v opozorilo neprevidnim voznikom, naj vozijo po cestah pravilno in pazijo ludi na svojo živino, ker sc vidi, kaj se lahko vse zgodi zaradi neprevidnosti. Radio ntrnmmmmmmmwmmmmmm Programi Radio Ljubljana i Sreda. 19. dvi/uslti: 12.00 Po sloviMLskili planinah (plošče) 12.4") Poročila. vremenska naipoved, HUMI Na-1 pove v! '"ji v a, »imred, obvestila 13.15 Vso motfoce kar kdo j iiofio (po željah) 14.(iu Vreme, bor/.ni tečaji lo.na N»»-poved 0-asa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila 10.30 Na<;. ura: Primož Tru-bar (ob priliki •'»•*»" obletnice njegove smrl.i (gdč. Zora La.mpretovn 1!» 50 Mladinska ura: ("'rtiče in zgodbo. Spi*al u. (»ustav Str niša 30.10 Ob 150-lotfiici prvega v/jpona na Motit Jtlanc (g. dr Oskar Ueyn) 20.30 Prenos simfoničnega koncerta i/. Hogankc Slati.ne. Dirigent g. ravnatelj M. j Polič 22 00 Narjmved Črtna. vremenska napoved, poro-j (MIm. <|Hired 22.20 Koncert plesne glasbo. Vmov Ifadij-; skti j a/z. Dragi programi: Srrrtu, 10 rirr/usln flrli/rnrl t: 'S l.-nncorl iv.vujH u .lovnn Motcrnnjac 20.00 Niirnilne prsmi poje c. Grlm, 2ll.:ui ItiunoristiAnc novim? 21.no l.iiiika clnsbn Itrlfirarl II: Krnško^coi-s-ki snmosliHii. prcdiivniije publicista Mitnojloviča ~ 'Atir/rrb: 32.1.') StoJkovtŠ-Sipčn-niti poje narodu r pesmi — Dunaj: 'JI IH! Pisan pnnrrain 32.1(1 Koneert nuliiskeKa orkstrn 58.25 do l.nn Dimniška nitr/.lkii. — BuilimprHii: 1S.&5 lin .lanmhnr imje eliransk pesnil s spi-(>ni1ieviMi.ieiu orkestru -Jtf.r*(» Kop ccrt snlonskeffn »rkrstrn — licrliu- 22.30 I.nliVn orkestralna irtnsbn. Milmi: 21..111 Koneert nibnlneen orkm.tr« 22.15 l/nhkn irlnsbn — lllm: 20.m Orkestralni koncert 21.50 •Turneja IHi ilnli.innsklli pl.ižnh, muzi. ketnn Ln tor p relacij a 1'iiii/a: 17.tn Koncert ti it imrfi 19.55 rnlikn irtnshn Vnrfnvn: 22.25 Orkestralni koncert -2:1.00 l.iibkn (finsbn. Naznanila Litehliana 1 Nočno službo imajo Ickanic: mr. Lcustck, 11 es ldeva eesta 1. mr. Baliovoc, Kongresni! trg 1J hi mr. Koillotar, Vlfi. Kulturni obzornik O Bunjevcih (Bunjevci proslavljajo dvestopetdesetletnico naselitve v Vojvodini.) V nedeljo, 16. avgusta, se je v središču vojvodinskih Bunjevcev, v Subotici, vršila zanimiva proslava, ki je bila zamišljena kot jubilej dvestopet-desetletnega bivanja Bunjevcev v ravninskih predelih ob Donavi in Tisi. Ob lej priložnosti bom skušal vnekaj kratkih potezah predstaviti Bunjev-ce, predvsem vojvodinske, njihovo življenje in navade, pa tudi njihovo zgodovino. O Bunjevcih je do danes napisano zelo mnogo razprav in knjig. Že pred sto leti lahko beležimo prve pisane podatke o njih. Celo Vuk Ka-radžič je pisal o njih. Takoj moram omenili, da so mnenja posameznih znanstvenikov zlasti glede njihovega porekla zelo različna. Pred šestimi leti je belgrajski vseučiliščni profesor dr. Jovan Erdelja-novič objavil (izdala Srpska kraljevska akademija) obširno razpravo onjih. Po njegovem mnenju živi v Jugoslaviji približno 400.000 Bunjevcev. V Podo-navju jih je samo okrog 100.000, dočim so ostali naseljeni v severni in srednji Dalmaciji (250.000) in v Hrvatskem Primorju in Liki (56.000). Največje težave povzroča znanstvenikom poreklo Bunjcvcev. Veliko število zlasti starejših srbohrvaških znanstvenikov je mnenja, da se Bunjevci imenujejo po reki Buni (Bunji) v Hercegovini oziroma po kraju istega imena. Med temi so tudi Vuk, Jovan Cvijič, Jovan Radonjič. Drugi zopet pobijajo to trditev (Daničič). Na drugi strani pa je bunjevski govor zgovoren dokaz, da so Bunjevci, oni ki so naseljeni v Vojvodini, kakor tudi tisti v Dalmaciji, iz iste jezikovne skupine, da so štokav-sko-ikavskega narečja in mlajše izgovarjave (dr. Erdeljanovič) in da so potem takem prišli iz za-padne Bosne in Hercegovine, deloma pa tudi iz Dalmacije, dasi je ugotovljeno, da je n. pr. v jeziku podonavskih Bunjevcev zelo malo sledov čakav-skega izgovora. Omenjene razlike pa so večji del le privzete v teh par stoletjih po preselitvi. Sicer pa imamo na razpolago dolgo vrsto zgodovinskih dokazov, kako so se vršila preseljevanja iz Bosne v Dalmacijo že v 13. stoletju in pozneje in kako so nastala mešanja v jeziku oziroma izgovorjavi, Prav tako so se ljudje iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije selili tudi v Podonavje. To so predniki današnjih katoliških Bunjevcev v Vojvodini. Prvič so omenjeni že 1. 1622. Vendar današnja proslava temelji na poročilu Paje Kujundžiča, ki je pred 45 leti pisal, da je 1. 1686. bilo v Subotici bunjevskih družin, ki so bile »starosidioci«, to je že zdavnaj tamkaj naseljene. Prav tako tudi sam najbolj znani bunjevski kulturno-prosvetni delavec Ivan Antunovič poroča, da so Bunjevci bili naseljeni v Bački že v prvi polovici XVII. stoletja (»Ras-prava o Bunjevcih i Šokcih«), Konfesionalno so Bunjevci, kakor sem že zgoraj mimogrede omenil, katoliki. Vsekakor je sporno dr. Erleljanovičevo mnenje, da »je tudi v Po-donavju bilo že v prvi polovici XV. stoletja dose-ljeno dosti našega naroda iz Bosne — «heretikov», vsekakor pravoslavnih, ki so brez dvoma nasilno pokatoličeni«. Temu njegovemu mnenju se je uprlo več znanstvenikov. Sicer pa v posebnem poglavju o veroizpovedi njihovi sam dr. Erdeljanovič kasneje trdi, da vsa izročila iz preteklosti »izrikom vezuju ime Bunjevci za katolike, a da se ne zna ni za jedan podatak, koji bi se mogao tako lumačiti, da je bilo i pravoslavnih Srba, koji bi sebe nazivali Bunjevcima ili bili tako nazvani oi drugih«. Čisto razumljivo jc, da so bili tuji (posebej madžarski) vplivi na Bunjevce, naseljene v Podo-navju, sorazmerno močni. Vendar je tudi res, da so Bunjevci v omenjenih pokrajinah do danes obdržali svoj jezik, ki ima razne posebnosti, o katerih pa na tem mestu ne morem obširneje razpravljati. Kar zadeva asimilacijo, je celn rpn; H« «o Bunjevci asimilirali lepo število predvsem vojvodinskih Slovakov, deloma pa ludi Madžarov. Posebno poglavje so tudi bunjevske narodne navade in njihovi prazniki. Zlasti za božič in ženi-tev vezani narodni običaji se pri vseh Bunjevcih, pri onih v Dalmaciji in v Podonavju, medsebojno krijejo. Posebej dr. Erdeljanovič razpravlja o »slavi«, ki je špecijalno srbska navada, ki je pa deloma udomačena tudi pri Bunjevcih tako v Dalmaciji kakor v Podonavju. To pa ne more biti nič Jrugega, kakor dokaz, da so se Bunjevci že takrat, ko so pred preselitvijo živeli skupaj v zapadni Bosni in Dalmaciji, medsebojno mešali s pravoslavci. Da je temu res tako, je dokaz še dandanašnja delitev prebivalstva v zahodni Bosni, severni Dalma-ciij in Liki. — Podonavski Bunjevci imajo že nekaj čisto svojskih narodnih navad, ki jih bom v naslednjem čisto na kratko omenil. Taka navada je n. pr. t. zv, »dožinjaifcija«, to je praznovanje končane žetve, ki je v navadi pri vseh Bunjevcih. Iz klasja spleto venec, ga prineso gospolarju, ki ga potem varuje do prihodnje žetve. Seveda je s to proslavo zvezana pogostitev, ples in podobno. Ob tej priložnosti tudi polivajo gospodarja, gospodinjo in žanji-ce z vodo. — Druga posebna navada se imenuje »kraljice«, samo s to razliko, da je ta navada razširjena samo med Vojvodinci (tudi med pravoslavci) in deloma v Sremit in Slavoniji. Za binkošti gredo za kraljico izbrano dekle z drugimi dekleti in fanti od hiše do hiše, plešejo in pojo. Po mnenju znanstv. dr. Edmunda Schneevveisa (»Grundriss des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbo-kroaten«, 190 ss.) je ta navada znana v večjem delu Evrope. Istega porekla jc tudi divji ples žena v Duboki na srbskoromunski meji, o katerem je bilo zadnji čas tudi v Sloveniji precej govora. — Tretja bunjevska navada se imenuje »divan«, t. j. posebno posedanje deklet in fantov v določeni hiši ob večerih. Dekleta najamejo sobo, jo plačajo, dobijo godca, ki prihaja ob določenih večerih, mladina pa se zabava na njih. Te navade pa dalmatinski Bunjevci nimajo in so jo vojvodinski po vsej verjetnosti šele po naselitvi v nove kraje od drugih privzeli. Še besedo dve o bunjevski narodni pesmi, ozi- roma o pelju istih, ki jc čisto sorodno s podobnim peljem dalmatinskih Bunjevcev. Junaki bunjevskih narodnih pesmi so večji del isti ko v zapadnih pokrajinah naše države, Liki in Dalmaciji. Kosovski ciklus ni vplival. Pač pa je zelo v časteh kraljevič Marko. Jasno je, da so Bunjevci te pesmi prinesli pred stoletji s seboj iz svojega starega bivališča. Vendar jih v prvolni obliki niso ohranili, ampak so jih enostavno prilagajali novim razmeram. Zelo bogata je bunjevska lirska narodna pesem, tako pred vsem svatovska in kraljična (za praznovanje zgoraj omenjene navade »kraljice«. Nekatere so v deselercu, druge zopet v osmercu, pomešane s pe-tercem. Do sedaj jc natisnjenih že nekaj zbirk bunjevskih narodnih pesmi (Blaž Raič, 1923). Sploh je treba pripomniti, da so Bunjevci zelo veseli ljudje in da se lo posebj krepko izraža v njihovi narodni pesmi. Po mnenju istega dr. Erdeljonoviča so Bunjevci dobili svoje ime od pravosiavcev v Dalmaciji, kjer ime Bunjevec še danes zveni nekako posmehljivo. Tako so jih pravoslavci imenovali radi nerazumljivega (latinskega) jezika, ki je v rabi v njihovih katoliških cerkvah. Na drugi strani pa so katoliški Bunjevci imenovali pravoslavce »rkači« radi njihove »grške« vere. Vojvodinski Bunjevci imajo tudi svoje prosvetne delavce in pisatelje in so pretrpeli hule boje radi svojega jezika. Izdali so že lepo Število knjig v svojiem jeziku, imeli so svoj časopis in sploh zelo razvito prosvelno-kulturno življenje. Danes jc položaj zanje seveda še toliko lažji. Imajo tudi svojega slikarja Andreja Kujundžiča. Najslavnejše bu-njevsko ime je vsekakor Ivan Antunovič 1815 do 1888). ki je bil katoliiki duhovnik in največji bunjevski prosvetni delavec v Vojvodini. L. 1870 je začel izdajali »Bunjevačko-šokačke novine«. Posebnost je tudi bunjevska narodna noša, na katero so deloma vplivali tudi Madžari, ki je pa sila zanimiva, zlasti ženska. Treba je omeniti, da so v leno oziiu Bunjevci zadnjih sto let že zelo mnogo izgubili in se vse bolj prilagajajo madžarskim vplivom. T. P. Glas ljudske Irontes »Duhovniki in redovnice morajo popolnoma izginiti!" (Poročila potnikov o marksističnih grozotah v Španiji) Profesor Cook, ruvnatelj newyorškega muzeja lepih .umetnosti, ki je bil nedavno z dvema drugima profesorjema v Barceloni, poroča v listu »New York Herald Tribune«, kaj počenjajo marksistični morilci in požigalci. »Razen katedrale in samostana Pedralbes je v Barceloni vse porušeno. Cerkev Santa Ana na trgu Catalogna s čudovitim stebriščem in z grobom Migdela Boliere, je kup ruševin. Slavne ul-tarske slike iz 15. stoletja od Vermeja, ki je bil najslavnejši španski gotski slikar, so izginile. Santa Maria del Mar, najčistejša umetnina katalonske gotike, ie v ruševinah. Najdragocenejše altarske podobe so uničene^JCerkev San Pe-dro de las Puellos ima le še zidove, gotska cerkev E1 Pino leži v razvalinah; betlehemsko cerkev Rambla so požgali. Merceda, Santa Matlro-na, Carmen, samostani de los Eecolapsios, San Augustin, Carmelitas in samostan Plaja de Bla-sco de Garay — so porušeni. Nadškofijska pa- šo jih našli zunaj mesta: pet je bilo mrtvih, ena pa je umirala. Po nekaterih krajih so komunisti s strojnimi puškami strel j uli duhovnike. Njih trupla pustijo večinoma ležatai na cesti in so vsa strašno pohabljena. Časih pa jih zmečejo z živalmi vred na kup in jih zažgo. V nekem samostanu blizu Barcelone so zaprli 30 redovnic in nihče ne more zvedeti, kaj se je /.godilo z njimi. V največji barcelonski bolnišnici so ustrelili 16 usmiijenk.c Neki Anglež, ki je bival že 17 let v Barceloni, je videl, kako so v kanneličanski cerkvi kar poželi 20 duhovnikov s strojno puško. V Runcli so umorili tudi dva laška duhovnika, v San Sebastianu pa redovnico, ki ]e bila prav do zdaj v Lurdu. — Očividci imenujejo številna mesta, kjer ni ostala nedotaknjena niti ena cerkev in niti en samostan in katoliški zavod. Splošno so pa vsi opazili, da so bile ženske tiste, ki so najbolj divjale pri umorih duhovni- Oddelek španskih marksistov na fronti obstreljuje letala in vpepeljena. To je najhujša eča, Kar jih je sploh Španija laču jc izropana umetnostna nesreči pretrpela. V saragoški katedrali so našli slavnim kipom Matere božje del Pilar, ki je znan z imenom Filarica, težko bombo, ki 6e pa ni razpočila. Vsi angleški potniki soglasno izjavljajo, da je bilo komunistom največ do tega. da so hostije skrunili in uničevali. Kadarkoli so napadli kako cerkev, so najprej planili na tabernukelj, pograbili svete hostije, jih pred cerkvijo vpričo ljudi razmetali po tleh in jih pohodili. S cest so izginili duhovniki in redovnice. Redovnice hodijo od hiše do hiše in prosijo služb kot služkinje. V Madridu vsak dan preiščejo hiše, če so kje duhovniki ali redovnice. Družine, ki vedo o njih, da imajo svojce v semenišču, so še posebej zastražene. Vsi taki in sploh vsi verni katoličani so zmeraj v smrtni nevarnosti. Nihče ne ve, koliko duhovnikov in redovnic so zaprli, mučili in pobili. »Po vrsti ustreljeni...« Pariški dopisnik lista »Dailv Mail« poročaj »Duhovnikov ne obglavljajo na ducate, marveč kar na kupe. Videl sem, kako so komunisti nekega duhovnika v neki madridski cerkvi prav pri oltarju napadli in ga na tla pobili. Neizmerno so ga mučili, vsega strašno pohabili in mu odsekali glavo. Neki smrkavec jo je nasadil na ' — V Va- ______________________________P« vrsti postrelili. V Taragoni so ustrelili ^30 du iki drog in ja nabodel na ograjo ob cesti. — V lenciji so redonvice nekega samostana kar vrsti postrelili. V Taragoni so ustrelili 30 hovnikov in jih sežgali. Škofa iz Jeana, Bazulta v Jimeneza so na begu prijeli in ga zaprli v njegovo cerkev. Iz barcelonskega dominikanskega samostana so odgnali šest redovnic. Drugi dan samec ponjo in jo poišče med tovarišicami, ki | čebljujo, se kopljejo ali počivajo in jo prisili, : če treba, jo tudi kavsne, da odleti nazaj v I gnezdo. j Družabnih čednosti pu golob,je niti mulo ne j vsebujejo, še ne zmenijo se ne, da bi se branili i zoper kukega sovražnika, ki bi ga mogli prepoditi, če bi složno nastopili. Čc starši zapustijo mladiče, bodi radi smrti, bolezni, hipne muhe — poginejo od lakote. Čeprav še tako obupno kričijo, ne pride nikoli kak sosednji parček na pomoč. Golob 6koraj ne more skrbeti sam zase. Kur spotoma pobere, nekaj zelenjave, nekaj zrnc, je komaj za nameček. Ker golob ni požrešen, mu zadošča pest koruze ali žita. In tudi to rad deli z vrabci ali s kokošmi — pa ne zato, ker je mogoče velikodušen, marveč zato, ker ni toliko pameten, da bi spoznal, da je vse tisto, kar mu kdo vzame, izgubljeno zanj. Pes, na primer, se tega kur dobro zaveda. Goloba radi dajemo za zgled nedolžnosti in krotkosti Pa je prav. da ga razkrinkamo. Go-lobje so tako hudobni, kolikor le morejo biti spričo svojega malenkostnegu orožju. Drug z drugim se večkrat skavsajo. V vsaki skupini je vedno kak hudoben, močan samec, ki je za tirana. Čeprav golob prav tako skrbno pazi na jajčeca, kakor kokoš, vendar mladiče neusmiljeno pomeče iz gnezda, če je za drug zarod premalo prostora. Nedavno sem pobral takega revčka, ki je bil slep. Zaman sem ga skušal dati nazaj k staršem ali ga podtakniti drugemu parčku. Sicer golobje niso tako hudobni ko kokoši, ki svoj zarod tudi uničijo in zato niso temu mladiču ničesar hudega storili, vendar se tudi zmenili niso več zanj. Nekateri golobje so prav svojevrstno ustvarjeni, tajco na primer golob z veliko golšo. Ta golob si more golščo tako napihniti, da glavica kar izgine za njo. Ta umetna golšča ga ovira pri iskanju hrane in pitanju mladičev. Zato podtakne mladiče drugim vrstam golobov. Časih, ko se ti golobje sprička.jo, prehode golob golobu golščo, ki se razpoči ko balon. Nuvzlic oviram, ki jih ima ta golob radi golšče, je pa nanjo vendarle tako ponosen, da ga izguba golšče usmrti. Imamo še goloba, ki kar kozolce prevrača po ozračju. Nenadoma šine naravnost v nebo in proizvaja take umetelne polete, kakoršne so iznašli naši veliki letalski akrobati: navpično pade nizdol, hipoma zavije v stran, se prekucne, obstane, se vrtinci ko sveder v zrah, se preobra- kov. V poslednjih dneh so teroristi zasedli Esco-rial in odvedli iz njega It duhovnikov v Madrid. Kaj se je z njimi zgodilo — nihče ne ve. Žive sežigajo Iz severošpanskega mesta Huesce poročajo, da so v Arngonu pomorili mnogo duhovnikov. Župnika iz Abrega, dona Salillasa so s sireli ranili in je umrl na poti v bolnišnico. Župnika Castela je rdeča ljudska fronta na poti iz žup-nišča v cerkev ustrelila in ko jc še živel, so ga dali na kup drv, jih polili z bencinom in zažgali! Dona Paolina Rejona, starega in napol slepega župnika iz Torresa, so z bajonetom popolnoma prebodli. V Guereji de Galle.jo so anarhistične tolpe umorile župnika Feberja, lekarnarja in še dva vaščana. V Ebru je župnika Anzelma neki komunist v spovednici ustrelil. Z ognjem nad vasi! Posebni poročevalec »Diaria de Lisboa«, ki je uporniške čete spremljal na južno bojišče, sporoča svojemu listu o bojih za Badajoz in o zlodejstvih rdečih miličnikov. Vse kraje, Bismark nasprotuje, ki so jih morali komunisti izprazniti, so pred odhodom zažgali. V Fuentu de Cantosu so rdeči zločinski požgalci 51 hišnih posestnikov in dvoje otrok zaprli v cerkev in jo zažgali. Tu je 12 oseb zgorelo, a druge so na begu ustrelili. V drugem kraju so hoteli komunisti radi maščevanja za letalski napad prav tako sežgati ujete talce v ječi. Le s težavo so to preprečili treznej-ši sodrugi. Ko so kasneje uporniške čete zasedle V sobolo, 19. avgusta 1876 Politični pregled Na Češkem so nemški liberalci 13. t. m. v II e bu napravili ljudski shod, ki je enoglasno izrekel, da samo osebna zveza (Personal-Union) med Cislo in Translo bi bila bolja, kakor po-novljenje zavržljive pogodbe ogerske, To je se- daj splošna misel pravih liberalcev nemških, ki pa taKo radi federalistom očitajo, da hočejo razkosati državo. Madjarski listi natolcujcjo škofa štrosma-jerja veleizdaje, ker je baje za srbske ranjence daroval 30.(MX> gld. Dasi to po nobeni postavi ni prepovedano, se vendar i/. Zagreba poroča, da Štrosmajer Srbom ni nič daroval in da je šel na Dunaj le zarad svcfje stolnice, o kteri se je hotel posvetovati s stpvbenim mojstrom Schmidtom, in zarad nekterih mašin za kmetijstvo. Pruski kancelar je sprožil nekako vojsko zoper svetovno razstavo pariško. Rekel je, da take razstave, če so preveč pogoste, zguibe vso veljavo. To je res, ali ravno pariške so bile dozdaj najbolj sijajne, in upati je, da tudi prihodnja 7.a dosedanjimi ne bo zaostala, čc ji tudi te pokrajine, so dali takoj več komunistov po prelcem sodu ustreliti. Enako so storili tudi v Los Santosu v Sierri Moreni, ko so ta kraj zavzeli po ljutih bojih. Skrivnost golobov Golob je navzlic svojemu krasnemu poletu in čudovitemu daru za najdbo krajev, kar je ko nalašč za to, da bi letal na velika potovanja, vendarle zagrizen lenuh in pustolovec. Njihov edini smoter življenja je menda razplojevanje, saj leže samica večkrat že nova jajčeca, čeprav prejšnji mladiči še niso godni, tako, du so golobje kar nori na razmnoževanje. Par golobov, ki sem jih dobil pred letom, imajo že 32 potomcev, drugo leto jih bo 512 in kasneje 8000, zakaj mladiči ležejo že jajčeca, ko imajo komaj 1—8 mesecev. Teh 8000 golobov bi potrebovalo tolikšno množino piče, da me je kar strah izračunati. „. Navadno se golob ji zakon razrlruzi samo s smrtjo. Leto za letom vidiš en in isti parček ne-razdružno skupaj. Vendar so tudi tu izjeme. Golobje si z neumornimi ljubezenskimi paradami preganjajo dolgčas po strehah in cestah. Človek bi mislil, da mladiči, ki obletavajo svojega očeta in svojo mater, kar s poljubi obsipavajo roditelje. V resnici pa zahtevajo še h rune od njih. A ne tako, da bi odpirali kljune, ko drugi ptiči, marveč tako. da jih vtikajo v gol-tanec svojih staršev, ki iz svojih golšč bruhajo že pripravljeno kašo zanje. Odtod je to slepilo, ki je navidezno kot poljubovanje, »ko dva go-jobčka se kljunčkata!« Golobje se malo zmenijo za to, da bi si delali gnezdo. Samec prav veličastno znosi nekaj sla-mic skupaj, ki so zmeraj predolge in pretrde. Ko se vpričo tovarišev na vso moč pobaha z njimi, jih slednjič prinese samici. Ona pa, ker ga noče žaliti, se trudi z njimi, da jih upogne in jih skrivši potlači v kak kot. Slednjič pa znese golobica jajčeca na gol kamen in jih izvali. _ Valjenje je strogo urejeno. Mati sedi na jajčecih od treh ali štirih popoldne do desetih ali enajstih dopoldne. Ves ta čas pa se samec šo- Eiri in stopica okrog, da bi svojo soprogo za-nvnl ali db io straži, ko da ne bi zaupal nje- nemu pustolovskemu nagnjenju. Ob enajstih jo nadomesti on in obrne jajčeca, ona pa si preteguje peruti in pozoblje zrnca, ki so jih blagovolili člani kolonije blagohotno pustiti na tleh. Če se samica ob določeni uri ne vrne, poleti I Domače novice (Konfisciran) je bil zadnji »Slovenec« zavoljo nekega dopisa iz Dolenjskega, v katerem je bil grajan poštar iz Zatične. ker se je branil dati slovensko prejemnico. Mi smo mislili^ da bo vsled tega dopisa po nosu dobil oni poštar, ne pa mi. (Seje mestnega odbora 17. t. m.) se je vde-ležilo 20 odbornikov. G. župan naznani, da vlada premembi hišnih številk ne nasprotuje in da se smejo vsled dovoljenja cesarjevega ulice od Maliča do Latermanovega drevoreda imenovati Franc Jožefove ulice .. G. Jurčič vpraša, bi H ne bilo g. župana volja dnevnega reda in drugih reči, ki se med odbornike razdeljujejo, tiskati in predlagati tudi v slovenskem jeziku? Narodni odborniki sicer znajo nemški ravno-tako kakor slovenski, a slovenski jezik je pravi in prvi deželni jezik in mora imeti veljavo tudi v javnem življenju. G. župan obljubi, da hoče na to vprašanje prihodnjič odgovoriti. Učilnica katoliškega zavoda v Barceloni: kup razvalin- Duhovnike so poželi z mrtvaškimi ragljami ča, se spusti kot list z drevesa in leta tako kar tjavendan, zdi se, da brez potrebe. Velika uganka je golob-pismonoša. Ta golob vsebuje skrivnost spominjanja za določeno kraje. Vemo, da se bo tak golob, ki ga pošljemo z vlakom v zaprti košarici iz Genta v Hamburg in ga ondi izpustimo, v nekaj urah vrnil po 450 km dolgi poti in bo med tisoč strehami našel streho svojega doma in 6vojega golob-njaka. — Kakor so dognale teorije novejših raziskovanj, je to radi nekih napol zaokroženih kanalov v ušesu, ki menijo o njih, da so nekakšni sprejemniki radia, ki z njimi golobje občutijo nekakšno izžarevanje valov. Mogoče je to res, zakaj, dognali so, da se golob zmede na svoji poti, če se približa kaki veliki radio oddajni postaji. (Maurice Maeterlinck.) Gamelin v Varšavi. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin ie v Varšavi položil venec na grob neznanega vojaka in se vpisal v častno knjigo Zamorra umorjen! Po vsem svetu znanega gol-mnna v žogobrcu, Znmorro, so španski marksisti ustrelili • Vražja ženska To je stara bavarska zgodba, a mogoče je hla resnična: Neki kmet v bavarskih hribih ie osu mil svojo ženo, da rada vidi velikega hlapca, Poklical je hlapca k sebi in se je resno z njim porazgovoril. lllapec se je zaklinjal, da je vse le sumničenje, a gospodar je dejal, naj žena sama odloči, koga ima rajši. — Zmenila sta se s hlapcem, da bosta navidezno streljala drug na drugega. In res: zagrmelo je pred hišo in gospodar in lilapec sta se zgrudila na tla, češ, kakor da sta mrtva. Čakala sta, h kateremu »truplu« se bo vrgla žena in koga bo objokovala. Tako bo vsaj vse pojasnjeno... Ko sta strela že zamrla v gorovju, je ženi zares planila iz hiše. In kaj je storila? Oba je z viška premotrila, namignila je malemu hlap-čiču, ki je bil že pritekel s polja in dostojan' stveno povedala: »Lej, Pepe, zdaj se pa lahko midva vza-meva!« Seveda sta oba »mrliča« kaj živa skočila ne noge. Zgodba molči o lem, kaj je gospodar na redil z ženo in s hlapčičem... Zdajle mu pa še ne smem povedati, da je zarubljenl Novi državljanski zakonik (Nadaljevanj«.) Odredbe sedanjega o. d. z. o pravnih osebah so očitno nezadostne (§§ 26 in 27 o. d. z.), predosnutek obravnava to materijo izčrpno in obširne} po švicarskem Vzorcu (§§ 42-102 prcdosnutko). Korporacije so po predosnutku zajednice več oseb, ki po svojih organih in neodvisno od teh o$eb samostojno delujejo kot pravna telesa, osebnost pa pridobivajo korporacije kakor tudi samostojni zavodi m fondi (»zadužbine«), namenjeni odrejeni svrhi, z vpisom v javni register. Brez vpisa pa pridobe osebnost korporacije in zavodi javnega prava, cerkveni fondi kakor tudi tiste korporacije, kj jim svrh^ na obstoji v pridobivanju. Osebnosti ne morejo pridobiti korporacije, zavodi in fondi, ki so s posebnimi predpisi prepovedani, ali ki jim je svrliu protipravna ali nemoralna ali ki se poslužujejo protipravnih ali nemoralnih sredstev. Juridične osebe uživajo tudi zaščito časti, imena, kredita, pismene in poslovne tajnosti. Če organi pravne osebnosti delujejo kot taki, jo obvezujejo s pravnimi posli kakor tudi z ostalim svojim obnašanjem ter odgovarjajo razen lega tudi osebno za jjpsledice njihovega delovanja. Pravna oseba je domača, ako ima svojo upravo (sedež) v tuzemstvu brez ozira na državljanstvo njenih članov in organov, in brez ozira na to, kje se nahaja njena imovina. O društvih je rečeno, da so to zajednice oseb, ki se posvetijo politični, znanstveni, umetniški, dobrodelni, družabni ali drugi negospodarski svrhi, a osebnost pridobivajo, čim je volja, da obstojajo kot korporacije, s sprejemom statuta postala očitna. Sledijo podrobni predpisi o tem, kaj morajo statuti vsebovati, kdaj in kako se mora društvo prijaviti banski upravi, ki ga vpiše v društveni register, da se vsebina vpiše uradoma objavlja v časopisih, o notranji organizaciji društva, o funkcijah skupščine, o glasovanju, o upravi društva in njegovem članstvu, o prestanku in likvidaciji in o .društvih brez osebnosti. Za osnovanje fonda (»zadužbine«) je potrebno, da se izvestna imovina z dovoljenjem nadzorne oblasti trajno nameni odrejeni svrhi, a ustanoviti se mora v obliki javne listine ali z naredbo poslednje volje. Tudi fondi se vpisujejo v poseben register. Fond se more pod izvestnimi pogoji preklicati, nujni dediči in upniki ustanovitelja morejo fond izpodbijati kakor darovanje, kar velja tudi za osebe, ki so zaradi ustanove prikrajšane v pravici do nujnega vzdrževanja. Nadaljnji predpisi govorijo o upravi ustanove, o nadzoru, spremembi organizacije in svrhe, o postanku in likvidaciji. Poglavje o zakonskem pravu odgovarja v glavnem našim sedanjim predpisom, vendar so izvršene nekatere bistvene reforme. Določila §§ 45 in 46 o. d. z. o zaroki in o pravnem učinku odstopa od zakona so našla obširnejšo, izčrpno redakcijo ter je semkaj prenesen tudi predpis § 1247 2. stavek o obljubljenem darilu za slučaj poroke. Novota so predpisi, da zahtevki na povračilo daru zastarajo v skrajšanem roku od enega leta in da se povračilo ne more zahtevati v slučaju smrti enega zaročenca od preživelega zaročenca, razen tedaj, ako liz okolnosti izhaja, da je. povračilo opravičeno, ali ako je darovatelj tretja'oseba. Predosnutek veleva, da more zakon skleniti moška oseba po dovršenem 17. letu, ženska oseba pa po dopolnjenjem 15. letu, kar predstavlja važno razliko od sedanjega predpisa, ^icu»uii|u vuuiu * ... li.iv/ v.1 -1, 'j v '--1------ ki je za oba sjjola enako določal samo izpolnjeno 14. leto. Reči moramo, da je novota gotovo umestna, %aj se med mladostniki, ki se po predosnutku ne bodo mogli poročiti, pri nas itak niso sklepali zakoni. Olede privoljenja skrbnika v zakon varovanca je sedaj določeno, da je tako privoljenje potrebno samo od strani skrbstvenega sodišča, ne pa tudi od strani skrbnika; tega mora sodišče samo zaslišali, preden izda privoljenje. Errori in persona po § 57 o. d. z. se dodaja, da jc privoljenje zaročenca v zakon neveljavno tudi tedaj, če se zmota liče bistvenih svojstev, ki drugega zaročenca predstavljajo za drugo osebo kot pa resnično jc. Predosnutek izpušča in s tem stavlja izven veljave sedanje predpise (§§ 63 in 64 o. d. z.) o tem, da ne morejo sklepati zakona duhovniki in redovne osebe (menihi in sestre), ki so položile slovesne obljube brezzakonstva, nadalje kristjani z osebami, ki niso krščanske vere. Komisija je bila očividrio mnejna, da §§ 63 in 64 nasprotujejo čl. 11 ustave, vendar je treba smatrati, da je umesten dosedanji predpis, da sc ne more sklenili zakon med osebo krščanske in židovske vere, o čemur je dala dokaze najnovejša zakonodaja posebno v Nemčiji. Vsekako je potrebno, da se predosnutek v tem oziru korigira, saj menda nimamo interesa na tem, da bi bila naša država neko zatočišče drugod iz stvarnih razlogov preganjanih Židov. Tudi nc čutimo potrebe, da bi bila naša država drugim vzor demokratizma v taki meri, da bi bili ogroženi interesi slovanske rase. Kar pa se tiče ustave, se naj opomni samo to, da more predpis § 64 o. d. z., čc je že protiustaven, veljati kot protiustaven še naprej do spremembe ustave, saj jc bil v polni veljavi vse do sedaj, t. j. že 6 let po proglasitvi ustave. Dočim je ostalo ori zakonskem zadržku zaradi sorodstva stanje neizpremnjeno, določa pred- Lepa Mari$anska slovesnost v Rajhenburgu Prijazni Rajhenburg je slovenski Lurd. V veličastno baziliko lurške Marije z veseljem prihajajo pobožni romarji iz vse Slovenije, posebno še iz bližnjega zelenega Posavja. Kakor doma se počutijo verni obiskovalci v tej krasni cerkvi naše ljube Gospe, ki ji je prijazen in gostoljuben oskrbnik g. duhovni svetnik Tratnik. V nedeljo, dne 9. t. m. so prihitele k lurški Gospej vrle Marijine hčerke iz videmske in leskovške dekanije. V sončnem dnevu se jih je do 2000 pripeljalo na okrašenih vozovih. Z njimi so prišli njihovi skubni duhovni voditelji, med njimi ljubeznivi g. videmski dekan Mcdvešček in organizator lepo uspelega shoda, agilni g. dekan Anžič iz Škocijana. Mariborsko škofijsko vodstvo Marijinih družb je zastopal stolni kanonik g. dr. Žagar, ljubljansko pa stolni vikar g. Alojzij Košmerlj. Pred mašo so dekleta poslušala govor o svetem vzoru Marijinega življenja, ki mu mora zlasti v naših dneh vedno bolj sličiti ludii naše živlienie. Med sveto mašo je bilo ljudsko petje in je po veličastni cerkvi lako mogočno in obenem prisrčno donela svela pesem, da ®o bila vsa srca toplo ubrana v iskreno pobožnem razpoloženju. Po maši pa se je vršilo na lepem prostoru pred cerkvijo ob okusno pripravljenem Marijinem ollarju lepo uspelo ma-rijansko zborovanje. Uvodne besede je spregovoril voditelj shoda g. dekan Anžič. Potem pa so nastopale zastopnice posameznih družb ena bolj pogumno in nrlločnn kot druga. Dobro uro so govorile in razvijale vsake po svojem srcu in vsaka na svoi način smernice značajnega, krščanskega osnutek v pogledu zadržjka zaradi svaštva, da nc more soj>rog skleniti zakona samo z osebo, ki jc z bivšim soprogom krvni sorodnik v pravni čili, tako da ni nobenega zadržka, da sc poroči mož na pr. s sestro pokojne žene. § 66 o. d. z. je potemlakem nekoliko predrugačen. 8 67 o. d. z. je brisan, tako da prešuštvo ne bo več zakonski zadržek. V pogledu oklica nameravanega zakona sc sedaj določa, da oklic n« več predpostavka za veljavnost zakona (gl. § 69 o. d. z..), vsebovati mora še podatke, ali sta zaročenca polnoletna ali mladoletna in ali sklepata zakon prvič ali ponovno. Oklic izvrši pristojni dušni pastir v cerkvi, kakor se je to vršilo do sedaj, vendar se dovoljuje, da se oklic izvede po dušnem pastirju tudi pismeno, ako on to smatra za umestno. V takem primeru mora biti pismeni oklic nabit na vidnem mestu božjega hrama najmanj 10 dni. Ako zaročenca v dotačnem kraju nista dosti znana, sme se oklic objaviti na njune stroške v tu- in inozemskih časopisih. Predosnova določa potemtakem, da pri sklepanju poroke sodelujejo organi cerkve, a samo v primeru, ako ti organi odrečejo svoje sodelovanje pri oklicu ali pa pri sami poroki iz kateregakoli razloga, se izvršita oklic in poroka pred upravno oblastjo prve stopnje, torej pred okrajnim poglavarjem (tako imenovani zasilni civilni zakon). Torej ni uspela struja med pravniki, ki je hotela izključiti vsako cerkveno sodelovanje. Takšna ureditev sklepanja zakona, kot jo ima predosnutek, za nas ni nobena novota, dočim pomeni za druga pravna področja bistveno spremembo sedanjega stanja, na pr. za Hrvatsko, kjer poznajo samo ccrkvcno poroko in kjer ni predpisa o zasilni civilni poroki, ali pa za Vojvodino in Prekmurje, kjer je možna zopet samo civilna poroka (t. j. pred upravnim oblastvom). Različno od sedanjega § 8.3 našteva predosnutek taksativno vse neoprostljive zakonske zadržke, s čemur odpravlja mnogo težav, ki so obstojale zaradi nejasnega predpisa. V poglavju o pravnih posledicah veljavnega zakona, ki se prav tesno naslanja na naš o. d. z., je posebno povedano, da,, je žena dolžna vzdrževati moža sorazmerno s svojim imovinskim stanjem, ako on nima imovine in postane nesposoben za delo. Na novo je predpisano, da žena v tekočih potrebah gospodinjstva zastopa moža, da njena dejanja obvezujejo moža, razen če. ona prekorači primerne meje, a ie o znano ali je moralo biti znano tretji osebi ki je z njo sklenila pravni posel. Mož zopet sme jaravico zastopanja žene omejiti ali odvzeti, prj zlorabi ali nesposobnosti žen. Zadržek po § 56 o. d. z. se ne preiskuje več uradoma, tožba, da se zakon proglasi za neveljaven, zastara v enem letu od zaznanja za zadržek, najpozneje po izteku pet let po sklenitvi zakona. Iz poglavja o ločitvi zakona od mize in postelje izhaja, da ^ostanejo za rešitev sporov o ločitvi pristojna redna sodišča (na Hrvatskem so za to pristojna posebna cerkvena sodišča). Izrecno je prepisano, da se morejo v slučaju sporazumne ločitve sporazumi o vzdrževanju pre-drugačiti pravdnim potom, ako so se razmere žnatno spremenile, kar Velja sploh za vse sporazumne in sodne odločbe, ki se tičejo zakonskega vzdrževanja. Razloge za ločitev brez sporazuma tudi predosnutek našteva samo primeroma in pravi, da je ločitev možna razen. iz . razlogov, iz katerih se sme zahtevati razvod (razveza) zakona tudi tedaj, ako so iz drugih razlogov zakonske razmere postale takšne, da se od tožnika ne more opravičeno zahtevati, da nadaljuje zakonsko življenje Razveljavljena so sedanja določila o tem, da se more zakon med katoliki razvezati le s smrtjo, kakor tudi predpisi §§ 12—114 o. d. z. o razvezi zakona s proglasitvijo za mrtvega. Razveza (razvod) zakona dopušča se brez ozira na veroizpoved zakonskih drugov, torej tudi pri katolikih ter se s Iem stavlja izven veljave predpis § 115 o., d. z. Taka razširitev dopustnosti razveze zakona je morda najvažnejša sprememba, ki jo prinaša predosnutek. Določilo sedanjega § 115 o. d. z., ki našteva razloge, iz katerih morejo nekatoliki zahtevati razvezo zakona, je v glavnem prevzeto v predosnutek, vendar je — jx> češkem vzorcu — na novo redigi-rano in nekoliko dopolnjeno. Tako jc storitev kaznivega dejanja vzrok za razvezo — brez ozira na prisojeno kazen — samo tedaj, ako kaznivo dejanje izvira iz nizkotnih ali nečastnih nagibov, ali ako je izvršeno v okolnostih, ki izdajajo spa-čen značaj, razen ako je bil drugi zakonski drug sporazumen s kaznivim dejanjem ali je pri njem sodeloval na katerikoli način. Vzrok za razvezo jc tudi, ako je en zakonski drug duševno obolel in ako je bolezen za časa zakona trajala najmanj tri leta in je na taki stopnji, da je duševna vez med soprogi prestala ter je vsak izgled na vzpostavitev te vezi izključen. Končno je razveza za moža tudi tedaj, čc se je en soprog vdajal nerednemu življenju, ki težko ogroža čast, moralo ali imovino rodbine. Pri neodoljivn mržnji ni potrebno, da s epredhodno v vsakem slučaju dovoli samo ločitev zakona, nego je sodišču prepuščeno, da izreče ali razvezo ali pa ločitev. življenja, zbrana dekleta in ostalo občinstvo pa so jim pazljivo sledili, Videlo se je, koliko zdravja in plemenitega, svetega stremljenja je v vrstah naših Marijinih družb. V njih kipi čisto, Bogu posvečeno življenje, iz njih raste našemu narodu rod žena, ki mu bodo z lučjo svojega zgleda, s svojo značajnostjo in ljubeznijo pripravile lepšo in svetlejšo bodočnost. Zborovanje se je zaključilo z Marijino pesmijo. Popoldanski počitek je trajal do 2 pop. Tedaj so se dekleta zopet zbrala v mogočni baziliki, kjer jih je stolni kanonik g. dr. Žagar s toplo in prepričevalno besedo vnemal za apostolsko delo, ki je velika in svela potreba naše dobe. Po govoru pa se je razvila po lepo urejenem prostoru okrog cerkve veličasna marijanska procesija. —• Družba za družbo je korakala Za svojo ponosno zastavo, belo oblečena dekleta so nosila na okusno ozaljšani nosilnici kip lurške Marije, pobožna pesem je veselo donela pod nebo, vse je bilo polno radostnega navdušenja, kakor da se je razlila nad cerkvijo in njeno prijazno okolico vsa topla ljubezen Marijinega srca. Gledalci lepega sprevoda so imeli vtis, da so v resničnem Lurdu pod daljnimi Pireneji. Slovesnost je zaključil blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil dobrim dekletom in vsem vernikom voditelj procesije g. kanonik dr. Žagar. — Ko so se dekleta s svojimi duhovnimi voditelji vračala domov, so jim obrazi žareli od veselja. Marijina ljubezen je v dušah močneje zagorela, krščanska odločnost se je okrepila, zavest močne skupnosti je prinesla novega poguma. Bil je res lep dan, ki ga je naredil Gospod v svoji dobroti in po priprošnji ljube nebeške Matere. — Želja mnogih ie bila. nai bi se taka slovesnost ponovila vsako leto. Naj živi marijanska mise ' Naj žive in procvitajo naše Marijine družbe! Spoti Jugoslavija : Grčija v lahki atletiki Velik mednarodni dvoboj ob 15 letnici jugoslovanske lahhoatletske zveze 22. in 23. I. m. v Zagrebu Jugoslovanska lahko atletska zveza v Zagrebu, v kateri so včlanjeni vsi lahko atletski klubi naše države, proslavlja v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. 15-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki prireja velik mednarodni miting, dvoboj Jugoslavije in Grčije, ki smo ga v drugi obliki na vsakoletnih balkanskih igrah dosedaj še vedno izgubili, ludi letos nimamo veliko izgledov na zmago v celoti, vendar so v nekaterih panogah moči tako izravnane, da se obetajo lepe in zanimive borbe. V nedeljo so se ob priliki lahko atletskega prvenstva Zagreba vršili tudi nekaleri izbirni nastopi, danes v torek pa bo v Ljubljani še en tak nastop, da se potem končno določi, koliko atletov pride v drž. reprezentanco in kateri, posebej še je za nas važno, koliko bo od lega Slovencev. Naši reprezentance bodo po sklepu JLAZ-e stanovih v konviktu Krizina, hrana pa Sa zanje v Palače hotelu. Program je precej obsežen, tekmovanje traja dva dneva in bodo gotovo doseženi prvovrstni uspehi. — Zveza je za svečano priliko svojega jubileja pričela izdajati ločno opisano delovanje v vsem tem času. Ta historijat zanimivo kaže razvoj in naprelek naše lahke atletike, ki je posebno v zadnjih letih, odkar so res aktivno posegli zraven tudi Slovenci — vidno napredovala in pridobila na ugledu. O sestavi naše reprezentance, enako tudi od gostov, bomo še poročali. __r Zanimiva in zgovorna statistika lav uspeh na olimpijadi je res najboljši? Cigt Te dni, ko je bil Berlin — veliko olimpijsko žarišče in so dnevno padali rekordi drug za drugim, ko so zastopniki najrazličnejših narodov tekmovali za prvenstvo med najboljšimi, so bili vsi svetovni listi polni tabel o stanju zlatih, srebrnih in bronastih kolajn in točk, ki so jih dosegle posamezne države. Prveinftvena pažnja je veljala zmagovalcu Nemčiji in Ameriki, ki sta bili v teh tabelah tako daleč pred'vsemi ostalimi, da se uspehi manjših držav kar niso več opažali vidneje. — Nemčija in USA sta, po doseženem uspehu res iJaleko najboljši pred vsemi drugimi — vendar sa slika bistveno spremeni, če upoštevamo pri vseh teh tabelah važne in morda najbolj odločujoče či-nitelje, ki pokažejo res pravo sliko — ne samo v najvišji številki točk, ampak ono, ki upošteva tudi važne okolnosti, iz kakšne množice športnikov so zrastli svetovni rekorderji. Ni vseeno, če izhajajo iz milijonskega naroda, kjer je izbira toliko in toliko večja ali iz majhnega, kjer se ludi šport ne goji v tolikšnem obsegu. Pri tem merilu je na prvem mestu Finska, ki je iz tri'in pol milijonskega števila vsega prebivalstva izbrala tako elito, da si je priborila povprečno računano na en milijon prebivalcev skoro 10 točk. Le malo za njo je Estonska, — ki šteje komaj en milijon in 100 tisoč ljudi (na 1 milijon 9.85, Finska pa 9.92 točk). Tretja je zopet severna država Švedska (6 milij. 100 tisoč preb.) — na 1 milij. preb. 5.72 točk. V tako sestavljeni statistiki si sledijo za prvimi tremi še: 4. Švi- ca (pribl. 4 milij. preb. — na 1 milij. 5.44 točk.), j niki, 5, Avstrija (6 milij. in pol., na 1 milij. 3.22 točk) ' in Holandska (skoro 8 milj. preb., na 1 milij. 3.03 točke). Madjarska, ki je v celoti tretja, je v tem seznamu šele sedma (preb. 8 milij. in pol,- na 1 milijon 2.54 točk), osmi so Norvežani (2 milij. 800.000, na 1 milij. 2.49 točk), deveta Nova Zelandija s svojim poldrugim milij. preb. in 2.05 na 1 milij. in šele deseta zmagovalka Nemčija (65 milij. — na 1 milij. 1.95 točk). Celo ČSR (14 milij. 700 tisoč — na 1 milijon 1.22) je pred USA, ki je šele na 14 mestu (122 milj. 700 tisoč preb. — na 1 milij 0.80 točk). A vendar je račun pravilen. Japonska z 90 in pol milij. preb. je po teh računih 22. — le malo prei Jugoslavijo — kar res izgleda malo čudno. Jugoslavija je tudi v tej razpredelnici na 24. mestu s svojimi skoro 14 milij. preb. in 0.15 točk na 1 milij. — Če bi upoštevali uspehe le Slovencev posebej, bi po teh računih zlezli precej blizu ČSR in USA. — Tabela sicer ne upošteva tekmovanj zadnjega dneva olimp. iger — kjer je Nemčija osvojila res še 5 zlatih kolanj in tudi nekatere druge države — vendar se po številkah vi-Ji, da sta prvi dve državi Finska in Estonska tako daleč • pred drugimi — in celo še vse države do šestega mesta po »odstotkih« močno pred vsemi ostalimi. Zato sc gornje navedbe niso z uspehi zadnjega dne mnogo spremenile. Navdušeni čitatelji si po tem vzorcu lahko izračunajo pravo končno sliko, ki bo jx>dob-na tej in prav gotovo nič manj zanimiva. Sicer pa je tu Ji brez zamotanih računov dovolj verjetno in jasno, da so severnjaki vedno res najboljši šport- Medklubshe kolesarske dirke Kolesarsko društvo »Zarja« — Zg. Kašelj pri Ljubljani— razpisuje za nedeljo, 23 t. m. velike med klubske kolesarske dirke pod prcdscdslvoni požrtvovalnega predsednika g. Plankarja. Dirke sc vrše za A in B skupino s startom in ciljem v Zg. Kašlju. Skupii>a A vozi progo Zg. Kašelj — Vransko in obratno (100 km) s startom točno ob 11. uri, skupina B vozi progo Zg. Kašelj—Trojane in obratnd (70 km) s startom ob 11.10. Dirke bodo zelo zanimive, saj bodo nastopili poleg znanih dirkačev še olimpijca Gartncr in Valant ter zagrebški vozači Prosinek, Ormož, Brandt itd. Pravico starta ima vsak verificiram vozač za 1. 1936. vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Vozi se strogo po cestno-policijskih predpisih in se je strogo držati cestnega reda. Prijavnina za vsako točko znaša 10 Din in 10 Din za starino številko, kateri znesek se po oddaji številke vrne. Po zaključeni dirki se vrši velika vrtna veselica v dobro znani gostilni g. Franca Groda v Zg. Kašlju, kjer se bodo tudi razdelila darila. Dirkači bodo nagrajeni z lepimi in praktičnimi darili Po razdelitvi daril sc bo vršila prosta zabava, šaljiva pošta itd. — Dirke se vrše v vsakem vremenu. 15 letnica SK Diska v Domžalah V okviru proslave 15-Ietnicc SK Diska sc jc vršil 16. avg. v Domžalah pokalni brzoturnir, na katerem so nastopila sledeča moštva: SK Avstrija, Celovec SK Grafika, Ljubljana SK Domžale, Domžale SK Disk, Domžale. Tekme, osobito zadnja, so bile odigrane v ostrem stilu ter so dale sledče rezultate: Grafika : Disk 4:1 Avstrija : Domžale 5:2 Disk : Domžale 5:0 Grafika:Avstrija 2:1. Pokal si je kol zmagovalka turnirja osvojila Grafika, tolažilnega pa SK Disk. Tekmam je prisostvovala mnogobrojna publika, ki jc z zanimanjem zasledovala poteku igre ter burno aplavdirala uspehom. Želeti bi bilo, da v bodoče sodijo take tekme zvezni sodniki, ker potem nc bi prišlo med igralci do medsebojnih obračunov. Kolesarska podzveza. Za incdklubske koledarske dirke kol. društva »Zarja«, Zg. Kašelj, sc določi podz.vezni delegat g. Gregorčič. Sodniki gg. Lazar, Pogačar in Se lan. Tehnična komisija: gg. Schvveitzer, Teršan in Pccn. - Pozivajo se vsi vozači in funkcijonarji, da 'se' dirke v čini večjem številu udeleže. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani V svoji posodi najugodneje Telefon 2059 /\ PRIiMOG karbopaketb DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica Jt. J. Uovmt Na Miklošičevi cesti Stev. 17 nova palača Vzajemne zavarovalnice, otvori z današnjim dnem tvrdka JAVORNIK IVAN mesar in prekajcvalec itd. svojo novo podružnico v najfinejši in najmodernejši opremi z najboljšo in naj- točnejšo postrežbo__Za obilen obisk sc cenjenemu občinstvu priporoča Davomik Ivan mesarija Ljubljana, dne 19. avgusta 1936. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ženi-tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50w Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamlro. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Cijub-IJana, Krekov tre 10- (d) 1 I Tiran 1 1000 Din kavcije položim za stalno mosto sluge v trgovini, razna-šalca peciva ali kaj sličnega, Stranjšak Viktor, Fram pri Mariboru, (a) Postrežnical Pridno dekle, vešče vseh gospodinjskih del, meščanske kuhe, Išče zaposlitve med pol 10 in 14 uro. Za plačilo zadosten obed ln malenkostna denarna nagrada. Vprašati: Dr. Eberl, Breg 20/111., med 9 ln 10 uro. (a) 1 ilužbodobe Trgovskega pomočnika starejšega, zmožnega voditi trgovino z mešanim blagom, s kavcijo, sprejmem. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Trgvoskl« št. 11982. (b) Dobro šiviljsko pomočnico takoj sprejme Gorjanc, Nunska 3. (b) Pekovskega pomočnika ki bi raznašal tudi kruh, aH pa raznašalca kruha iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12037. (b) Viničarja s 4 do 5 delovnimi močmi sprejmem. Dr. Kovačlč, Počehova 11, Maribor, (b Zlatarskega pomočnika mladega, za specljalna zlatarska dela sprejmem. A. Stebler, draguljar — Sombor. (b) Dva mizarska pomočnika* za furnirana dela, samo kvalificirana, sprejmem. Gerdon Nace, Stična, ko-, lodvor. (b) Išče se poštena Slovenka za kuharico ln gospodinjo. Pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod zn. »Do št. 1« 12026. (b) Vajenca (-ko) sprejmem. Krznar Kenk, Židovska ulica 3, Ljubljana. (v) Denar Hranilne vloge vseh hranilnic ln posojilnic vnovfiujem po najvišji ceni in prott takojšnji gotovini. Rudolf Zore LJUBLJANA, GledallSka 12. Telefon Stev. 3B-10. Priložite znamke. Hranil, vloge Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Tri do štiri dijake sprejmem v vso oskrbo. Vračunam tudi živila. M. Prijatelj, Koroška c. 26, I., 8, Maribor. (D) šestošolec išče stanovanje, event. proti Inštrukcljl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 12.023. (D) IC335B Univerzalni stroj rabljen — ln stiskalnico (poke) kupim. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod 1212. (k) Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem po najviijib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 kTiiMg'jiiii ODDAJO: Lokal se odda! Polzve se: Golob, Florl-janska ulica 28. (n) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje udobno, oddam. Spodnja Slaka, Beljaška ulica 32 (č) Sončno separirano sobo takoj oddam. Levstikova ulica 2. (s) irrremi Pianino I prvovrsten, prodam ; tudi za knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« 11.777. [jJBIffl Vsakovrsten les tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Ko-zarje-Dobrova pri Ljubljani. (1) Vsem letnim oblačilom perilu Itd., smo znižali cene do skrajnosti. Pre-sker, Sv. Petra cesta 14. Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. In Stari trg. Kolesa ponlkljana ln pokromana, vseh nemških znamk — radi direktnega uvoza Iz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih conah. — Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (i) Marelčno žganje (pristni destllat) razpošiljamo po pošti, s povzetjem, franlco, lit. steklenica 40 Din. »ALKO«, Ljubljana. (i) Žensko kolo, železno ogelno napisno tablo, žlmnico na peresih (Federmatratze) ln roza cvetoče oleandre poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.007. (i) la sveže bosanske slive debelo, namizno, 2.50 do 2.76 Din kg franko voz-nlna, košare po 4B kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P 1 c c o I . LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. I Živali ii 15 angorskih kuncev različno starosti, z 8 različno urejenimi kletkami vred ugodno prodam. — Kranjc Andrej, mlin — Hinje. (j) KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je uveljavit. Izvršuje ga »MATERIAL« Zahvala Vsem, ki ste darovali vence, cvetje ter spremili na zadnji poti našo nepozabno sestro, svakinjo in teto, gospodično Anico Celcer izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo tukajšnjemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Š t. 11 j v S1 o v. g o r., dne 17. avgusta 1936. Žalujoči ostali. Zahvala Vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast in spoštovanje prerano umrlemu prečastitemu gospodu Jankotu Pefriču šentpetrske in u župniku in z nami sočuvstvovali ob prebridki izgubi našega dragega brata in strica, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo. Prav posebno zalivalo smo pa dolžni: prevzv. gospodu škofu, g. stolnemu dekanu dr. Kimovcu, g. mestnemu županu dr. Adlešiču in mestnemu svetu, ostali prečastiti duhovščini, Prosvetnim društvom iz Škofje Loke, od Sv. Petra, Šmartna in Hrušice, Šentpetrskeinu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, g. finančnemu inšpektorju Zajcu in g. tehniku Gajšku za prelepi govor ob grobu, in vsem, ki so rajnega gospoda pokropili, ga spremili k večnemu počitku in molili za blagor njegove duše. Prav tako se iz srca zahvaljujemo župniku iz Kostanjevice, g. duh. svetniku Golobu, g. mestnemu županu inž. Likarju in g. zdravniku dr. Sajetu, ki so ob nenadni smrti tako požrtvovalno nudili svojo pomoč. Bog bodi vsem najobilnejši plačnik! Žalujoči sestri Marjeta in Marija ter ostalo sorodstvo. Tinček in Tonček v Atlantidi 133. Mladenič. Hc^v £ Nasproti jim je prilezla velika želva.. Cip jo je pogladil po glavi in dejal: »Dovolita, da vama predstavim svojo staro prijateljico želvo Greto Garbo!« Želva je svoje drobne oči žalostno upirala v Cipa. »Zakaj pa je tako žalostna?« se je začudil Tonček. »Še vedno žaluje za svojim ljubljenim možem želvežem Harijem Pielom,« je povedal Cip. »Ali je že dolgo od tega, kar je umrl?« je bil radoveden Tinček »Seveda,« je resno pokimal Cip. »Umrl je v loncu za juho ob času vesoljnega potopa na Noetovi barki 1« »Ne, veš kaj,« ga je ogorčeno zavrnil Tinček, »to je pa male preveč! S takšnimi bajkami naju pa ni treba vleči za nos. Ne smeš pozabiti, da nama je vse, kar vidiva v Atlantidi, že itak dovolj čudo vito in neverjetno.« »Moja častna beseda, da je do zadnje pike res vse, kar sem vama povedal,« je zagotavljal Cip. Tinček pa je samo maloverno majal z glavo... Komaj deset korakov dalje so naši trije dečki srečali prečudnega ptiča z ogromnim kljunom. »Kdo pa je spet to?« je pobaral Tonček. »To je pa moj mladi prijatelj marabu. Star je šele 800DTetk' »No, ta je pa spet debela!« se je zasmejal Tinček. »Kako moreš trditi, da je star osem tisoč let? Ali imaš nemara njegov krstni list?« »To ve pri nas vsak otročaj, ki komaj iz zibke prileze,« je ponosno odgovoril Cip. 4- Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oziroma brat, svak, stric, bratranec, gospod Miro Gregorc prometni uradnik drž. žel. na postaji Trebnje dne 18. t. m., previden s tolažili svete vere. Pogreb bo danes ob petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trebnje, dne 19. avgusta 1936. Žalujoči rodbini: Grcgorc-Rebernik. Alja Rahmanova: 32 Tovarna novega človeka Roman. »Tovariš,« je vprašal tedaj živahen, temnook dečko, »to se torej pravi, da zahtevate nekakšno pravilo za zakon? To se torej pravi, da ste proti sovjetskim zakonomj ki vendar izrecno ne zahtevajo nobenega pravila? Kolikokrat pa bi se smeli po vašem pravilu ženiti? Če pa se kdo žene naveliča? Ce je dober komunist, se da od nje takoj ločiti in se poroči s tisto, ki v človeku vzbuja občutke. Tako, kot pravite vi, pa se kratko in malo pravi, da hočete pridigati zopet stari zakon? He?« Tovariš Krasnov je govornika prestrašeno pogledal. V njem se je začel vzbujati strah, da je zašel vendarle predaleč, da bi ga utegnilo to predavanje drago stati. »Tovariš doktor,« je bilo čuti hripav glas čisto od zadaj iz zadnje klopi, »tovariš doktor, naš politruk je že sedmič oženjen; po vašem cenjenem mnenju torej ni pravi komunist? He?« Doktor Krasnov ni našel besede, da bi odgovoril na vsa ta vprašanja; izjavil je, da j« večer s predavanjem zaključen in je zapustil govorniški pult. Zdaj je za gotovo vedel, da bodo prenesli vse"bino njegovih izvajanj politruku in da mora pričakovati velikih neprilik. »Hudič naj jih vzame vse,« je dejal sam sebi, ko je Sel domov; »kakšna tarantela me je vendar pičila, da sem jim govoril o tej stvari! Vedno sem mislil na Lje-nina! Če je on dejal isto kot jaz, se mi vendar ne more nič zgoditi, sem menil. No, in na politruka in na drugo zakonodajo sem čisto pozabil. No, zaradi mene naj si rode stotisoče golih nesrečnikov, naj si nakopljejo vse mogoče lepe bolezni, kaj pa me briga? Tega pač ne bom spremenili Vse, kar moreni doseči, je kvečjemu to, da si pokvarim svoje lastno življenje!« In tovariš Krasnov je začel po vsem telesu trepetati, tako zelo ga je prevzel občutek, da gre nasproti grozni nesreči, ki se ji ne more ogniti, ker je že prepozno. 12. Ko se je Tamara prebudila, je sklenila, da obišče Ano Ivanovno, profesorjevo ženo. To, kar je čutila zanjo, je bilo prav svojevrstno čustvo, ki bi ga bilo težko opisati. Toda eno je bilo gotovo: o ljubosumni zavisti ni bilo v njej nikakšnega sledu. Tamara je imela doslej le nekajkrat priložnost, da jo je videla, toda to ji je zadoščalo za prepričanje, da je treba Ano Ivanovno prištevati med najfinejše, najboljše ljudi, ki so živeli na tej zemlji, in da je svojega moža bolje razumela, kot je to ona domnevala. Tamara si je bila tudi v svesti, da ji ne bo stopila nasproti kot sovražniku, temveč kot svojemu bližnjemu, ki je z njo zvezan po usodi. Saj je vendar prav zaradi ljubezni do svojega moža v teh letih sama mnogo preveč trpela, da bi je ne razumela. Tamara se je odpravila ob uri, za katero je natančno vedela, da ima profesor na univerzi predavanje. In kakor je prav za prav vnaprej vedela, se Ana Ivanovna tli niti najmanj čudila njenemu prihodu, nasprotno, zdelo se je, da jo je skoraj pričakovala. Pozdravila je Tamaro s prijaznim, zmedenim smehljajem, ki je napravil njen ne-lepi obraz ljubek in privlačen. Prosila je svojega gosta, naj stopi bliže, se ukvarjala s samovarom, pripravila skodelice za čaj in odrezala nekaj kosov kruha. Molče je opazovala Tamara njene kretnja in v srcu se ji je budilo za Ano Ivanovno toplo čustvo, pomešano z globokim sočutjem, kot vedno, kadar sta bili skupaj. Ko je bil čaj pripravljen, sta prišla v obednico otroka šestletni Borja, zelo podoben očetu, z istimi ve- likimi, sivomodrimi očmi, in mala, komaj dveletna Sonja, ki je spominjala bolj na svojo mater. Borja je prišel oborožen z veliko slikanico in ne da bi bil izpregovoril eno samo besedo, je sedel Tamari na koleno. Iskreno jo je pogledal in dejal: »Teta, brati že znam!« Počasi, kazaje z malim prstkom, je bral vrsto. Po vsaki besedi je počakal in pogledal Tamaro, da bi ga pohvalila. Potem ji je povedal z važnim obrazom, da ga njegov oče vsak večer uči četrt ure branja. Vse otrokovo vedenje je Tamaro očaralo, obenem pa vzbudilo v njej otožnost. »Poleti se peljemo na letovanje in papa je obljubil, da se bo vozil z menoj v čolnu!« ji je razodel Borja in jo potem vprašal, če zna tudi ona veslati. »O, seveda znam!« mu je odgovorila in se spomnila pri tem svoje mladosti, v kateri je prebila po cele dneve na zelenih jezerih svoje ožje domovine. »Potem pridi tudi ti k nam na letovišče in vozili se bomo skupaj z očetom v čolnu! Ti boš veslala, oče bo krmaril, mati bo sedela s Sonjo, jaz pa bom na vrvici vlekel za seboj majhne čolničke. Zelo bo lepo! Ali boš pa tudi res prišla?« «Seveda pridem!« je rekla Tamara in božala Bor ji mehke, lahno valovite lase. Da je bila skupaj z njegovimi otroki, jo je še bolj bolelo, kakor če je stala njemu nasproti. In zopet to čudno čustvo! Vse, kar ga je obdajalo, je napolnjevalo njeno čud z ogrevajočo ljubeznijo in likratu z razjedajočo bridkostjo. Zakaj ni smela imeti teh otrok? Zakaj ni smelo biti njeno, po čemer je tako zelo hrepenela ... njeno in njegovo? Tedaj jo je splašil Borja iz razmišljanja. »Teta,« je dejal, »popravi mi, prosim, mojo jadrnico! Mati nima časa, ker ves dan šiva, oče pa je vedno na univerzi!« C <0 o h }} ffl »■"rt 2 |fl h •S! <8 g o & ,g a m 8 8 'S Si C . « • a c ■s .s (8 QQ y m » « 2 Ii 2» o H p >> mm. n a • , s® 6 -m a m " (Q & C Z 50 4) B ■« o 0', <5 Ji Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Čefc Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cenčič.