Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana Vil, Zadružni 4»m — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 80. Sobota, 7. oktobra 1933. Leto VIII. To je korporativna država! [Iz koncentracijskega taborišča Oranienburg.) (Konec.) Jetniki. Do 1. junija je bilo v Oranienburgu le okrog 170 jetnikov. Potem je skoro vsak dan prihajal nov naraščaj tako, da je v avgustu narastlo število internirancev na 2.400. Večinoma so delavci iz Berlina in okolice, deloma tudi iz Mecklenburga in Anhalta. Povod za internacijo je skoro pri vseh samo prejšnja pripadnost socialdemokratični ali komunistični organizaciji. Mnogo delavcev se ima zahvaliti za internacijo denunciacijam bivšega komunista Beckmanna — edinega jetnika izmed 2.400, ki se je v koncentracijskem taborišču »spreobrnil« in ki obtežuje svoje bivše sodruge, kolikor jih le more. Tega Beckmanna kažejo žurna-listom kot dokaz, da je mnogo jetnikov z ravnanjem in prehrano tako zadovoljnih, da niti ne marajo več zapustiti koncentracijskega taborišča in da prostovoljno ostanejo v Oranienburgu. V resnici se boji ta Beckmann iti pred vrata taborišča, da ne bi dajal odgovora pred svojci in prijatelji svojih žrtev. Za plačilo njegovega izdajstva je taborna komanda tega edinega »spreobrnjenega« jetnika kot kandidata SA uvrstila med čuvaje taborišča. Drugi delavci se drže v taborišču naravnost junaško. Poleg navadnih delavcev, ki so jih samovoljno in slučajno pograbili iz srede milijonov marksističnih pristašev, je internirana v Oranienburgu cela vrsta državnozborskih in deželno-zborskih poslancev. Med najstarejše jetnike spada socialnodemokratični poslanec Gerhart Seeger. Razven teh je v Oranienburgu mnogo akademskih poklicev, med njimi odvetnik Ludvvig Levy iz Potsdama, prejšnji vodje berlinskega radia, direktor Magnus, intendant Flesch, režiser Braun i. dr. Akademiki morajo opravljati najtežja dela. K jetnikom spadajo tudi štirje »SA-Oberfiihrerji« iz Munchena, ki so jih internirali radi »nepokorščine proti Hitlerju«. S temi ravnajo lepše, imajo svoje sobe v upravnem poslopju, dobivajo hrano iz gostilne in ne pridejo v dotiko z drugimi jetniki. Razdelitev dneva. Ob polšestih zjutraj da signal s trobento komando, da vsi vstanejo. Umivanje. Ob šestih se začne ura telovadbe. Ob sedmih zajutrek: skodelica slabe kave in kos kruha. Ob polosmih nastop k razdelitvi dela. Nekaj jetnikov mora očistiti čevlje in škornje za SA-straže, drugi morajo pospraviti sobe in pomiti posodo. SA nastopi ob poldesetih k apelu: dotlej se morajo vse njihove stvari svetiti. Nekaj mož mora streči interniranim Sturmbann-Fuhrerjem, drugi lupijo krompir. Druga skupina mora puliti travo izmed kamenja na dvorišču, čistiti latrino, prenašati opeko za napravo nove latrine. Drugih možnosti za zaposlitev ni. Jetniki, ki niso komandiram na delo, smejo čakati na travniku, dokler jih SA ne pokliče k telovadbi. Poleg orodne telovadbe, ki sem jo že omenil, sta še dve vrsti telesnih vaj, ki so običajne v Oranienburgu. Osem let smo vodili Delavsko zbornico Z majhno večino proti belo-modri opoziciji. Sedaj se bodo vršile volitve, ki naj odločijo o tem, ali bo Delavska zbornica ostala še delavska, ali naj postane podružnica katoliškega in »Jutrovega« koncerna. Na vse mogoče načine poskušajo belomodri zbegati delavstvo in mu vzeti njegovo socialno institucijo, njegovo trdnjavo. Pravijo, da mora Del. zbornica priti v roke listih, ki hočejo napraviti na svetu »red in mir« po meščanskem vzgledu. Kljub vsej svoji umazani gonji pa ne morejo očitati niti ene nepravilnosti našemu dosedanjemu večinskemu zastopstvu. Naše organizacije so dokazale ne samo s svojimi načeli, temveč tudi s svojim dolgoletnim praktičnim delom, da so edine poklicane in vredne, da vodijo Delavsko zbornico. Delavci in nameščenci bodo zato izvolili 22. oktobra tako močno razredno zastopstvo in pohodili belo-mo-dre nasprotnike, da bo enkrat za vselej odločeno, da v Delavsko zbornico spadajo le tisti, ki so jim proletarski interesi najvišji. Španska vlada odstopila. Španski parlament je novi vladi L.eorouxa izrekel nezaupnico s 189 glasovi proti 91 glasom. Vlada je takoj podala demisijo. Vrše se pogajanja za novo koalicijo. Najverjetneje pa bodo imeli Španci v kratkem nove volitve. Na Čeltosiovaikem fašistične organizacij© razpuščene. Dne 4. t. m. so bile nemške fašistične organizacije na Čehoslovaškem razpuščene, ker so ogrožale javni red in mir. Razorožitev samo obetalo. Kakor vedno. Francija predlaga, da naj se razorožitev izvrši v osmih letih. V prvih štirih letih naj bo Nemčija pod stalno kontrolo mednarodne komisije ter sme zvišati vojsko na 200.000 mož in šele po osmih letih bo Francija reducirala svojo vojsko. Anglija in Zedinjene države so namreč mnenja, da ima Francija z ozirom na Nemčijo to pravico. — Kratko, volje še ni za razorožitev! Bulgarija vztraja na svoji »nevtralnosti«. Francoskemu listu »Journal de Geneve« je izjavil bulgarski ministrski predsednik Mušanov, da se Bolgarija politično ne more vezati ne s Turčijo ali Grčijo in tudi ne z malo antanto, pač pa želi gospodarsko sodelovati s sosednjimi deželami. Kandidatke liste za Delavsko zbornico potriene. Na seji dne 4. t. m. je glavni volilni odbor odobril predložene kandidatne liste za volitev v Delavsko zbor-nico. Delavci, nameščenci! Dokažite na dan volitev 22. oktobra svojo delavsko in nameščensko zavest ter volite rdeče. ¥an der Lubbe £e priznal požig. Najnovejša senzacija dvomljive vrednosti. Iz procesa v Lipskem, ki se premesti v Berlin, je razvidno, da so vsi obtoženci nedolžni in Van der Lubbe je kriv v toliko, kolikor so verjetne njegove bajke, ki jih je končno povedal. Van der Lubbe je povedal, da je v večernem mraku zlezel s ceste po okraskih palače v parlament in nesel s seboj netivo, kar ga je rabil ter zanetil v 20 minutah požar na blizu 30 mestih. Tiho je priznal, da je požigalec in dolgo časa je sodišče potrebovalo, da je izprešalo iz njega to izjavo. Gladovno stavko je še prej pričel, najbrže so ga tudi mučili, ker so pravila poročila, da je podoben skeletu. Toda priznal je. Zakaj, ali je kaj kriv ali ne in koliko, to bo morala dognati zgodovina, dasi je že danes stvar negotova. Parlament je bil v oblasti fašistov in temeljito zastražen. Požigalec pa je prišel s ceste skozi okno v parlament? Kdo to veruje? Ena je stoja v pozoru. Jetniki morajo stati v pozoru eno, dve, do tri ure. Kdor se kaj premakne, dobi zaušnico ali brco. Drugo vrsto telesnih vaj je uvedel »Sturmbannfuhrer« Pege, ki je V junija kot drugi komandant v Oranienburg. Ta Pege ukaže jetnikom, da v oddelkih nastopijo k »počepom« v štirih časih, vsak gib traja natančno dve minuti, tako da traja vsak počep osem minut. To trpi včasih po dve uri. Kdor ne izvaja brezhibno vaje ali ne vzdrži, dobi zaušnice in brce. Ob dvanajstih je kosilo — menjaje grahova in lečna juha, pomešana s krompirjem. Mesa ni nikdar. Po kosilu je odmor do pol treh. Potem je zopet delo in telovadba. Ob sedmih zvečer je večerja. Zabeljena juha. Potem je nastop v pozoru in ob devetih počitek. Ponoči vodijo posamezne jetnike k zaslišanju. »Zaslišanje« pomeni v Oranienburgu mučenje. Vsak jetnik se vra- ča od »zaslišanja« pretolčen in razbolen na gnilo slamo. Človek mora imeti v sebi mnogo življenjske sile, da prestane nekaj tednov in mesecev oranienburškega koncentracijskega taborišča. Mnogi ne prenesejo niti »šal« svojih straž. V noči na 5. avgust je izkrvavel mlad človek po imenu Erich Koh, ki si je z iglo odprl žile: nekaj SA-stražarjev mu je grozilo, da ga bodo drugi dan sterilizirali. Pred njim se je v »bunkerju« obesil za svoje naramnice 22-letni delavec Walter Klausch iz Potsdama. Od tedaj vzamejo naramnice vsakemu, ki ga obsodijo na »bunker«, kajti v Oranienburgu so »človečanski«. — Delavci in nameščenci, če si želite takih razmer pri nas, če hočete pomagati oboževalcem »etične, korporativne države«, če hočete namesto svojih svobodnih organizacij in Delavskih zbornic rajši »bunkerje«, potem 22. oktobra kar glasujte za belo-mo-dre. Ne pozabite na volitve v Delavsko zbornico! Ne tratite časa! Vsak delavec in nameščenec mora 22. oktobra voliti. Povejte mu, kako ostuden boj vodijo nasprotniki v volilni borbi proti nam. Pojasnite mu pomen Delavske zbornice. Razkrinkajte denuncijacije, laži in teror, ki se izvajajo. Delavstvo naj v svojo zbornico zmaga s poštenostjo, ki bodi temelj bodoče moči! Atentat na avstrijskega kanclerja. Dr. Dollfuss neznatno ranjen. V toi-ek ob dveh popoldan je odhajal kancler dr. Dollfuss iz avstrijskega parlamenta od seje krščansko - socialnega kluba. Ob tej priliki je streljal nanj odpuščeni fašistični vojak dvakrat. En strel je prebil samo suknjo, en strel je pa kanclerja zadel v desni laket in ga ranil. To je dejstvo, o katerem poročajo listi. S slastjo poročajo o tej vesti klerikalni in demokratski listi ter pristavljajo očitno laž, da je bil atentator v zvezi s socialnimi demokrati, kar pa uradno še ni potrjeno. Tako pravijo efialtski listi, ki hočejo s tem namigavanjem ogrditi ugled in poštenost delavskega razreda. Atentat je torej ponesrečil. Prav je. Sicer v zgodovini marsikdaj igrajo tudi atentati veliko vlogo v razvoju, ipak smo mi načelno proti njim. Atentat na avstrijskega kanclerja bi tudi, če bi bil dr. Dollfuss postal žrtev atentata, ne imel političnega pomena, ker je kancler dr. Dollfuss samo vidni predstavnik avstrijske reakcije, za katero se skriva avstrijsko plemstvo, kapital in še živeči stari avstrijski in mlajši častniki. Vodilna sila so le ti in poizkušam atentat utegne samo povečati agresivnost ter črne reakcije. Iz osebnega maščevanja izvršeni atentat izrablja reakcija proti delavstvu. Tako grozi reakcija predvsem dunajski občini, ki jo vzorno vodijo vso dobo po vojni socialni demokrati. Atentat je torej reakcionarcem dobrodošel povod za nastopanje proti delavstvu prav tako kakor so Nemci izrabili požig parlamenta v svrho izvedbe svojih reakcionarnih namer. Politika reakcije je torej povsod do skrajnosti nemoralna in je naravno, da taka politika ne more imeti bodočnosti. Socialnodemokratične shode prepoveduje avstrijski kancler. V Grazu in okolici je bilo sklicanih v nedeljo šest shodov, ki jih je oblast prepovedala, češ, da so politični. — Seveda, delavstvo ne sme delati politično! Polet v stratosfero. Ruski polet z balonom v stratosfero je dosegel višino okoli 19.000 metrov. Polet se je posrečil. V tej višini je presegal mraz nad 67° C. Polet je trajal od približno 8. ure zjutraj do 5. ure popoldan. Kdor Je za brezposelno in starostno zavarovanje. Kdor |e za (o, da pride delavstvo tudi v okrožnih uradih (OUZD) do svoje besede, bo 22. oktobra volil rdeče. Doma in po svetu. Zbliževanje balkanskih narodov. Srečanja balkanskih vladarjev, ki se vrše te dni, pravijo, da napovedujejo pričetek sodelovanja med balkanskimi državami. Titulescu, rumunski zunanji minister, potuje v imenu Male antante v Rim, da tam razgovarja z Mussolinijem o politiki Male antante in zbližanju balkanskih držav. V političnih krogih pričakujejo, da Bolgarija opusti svoje nevtralno stališče zlasti z ozirom na ureditev srednjeevropskega problema, v katerem hoče kolikortoliko soodloče-vati tudi Italija. Italija se namreč boji, da utegne nastati močna zveza petih ali šestih držav in sicer Francije, Poljske, Jugoslavije, Rumunije, Čehoslova-ške in Bolgarije ter hoče v tej konstelaciji tudi sodelovati in si že vnaprej zagotoviti svoj vpliv. Začetek propadanja je demoraliza-cija. V javnem delovanju je nujno potreba nekaj morale. Če te ni, delovanje ne more imeti povoljnih uspehov. #• W0K P* »Slovenec« proti samoupravi in svobodi občin. — Dnevnik našega političnega katolicizma se v svoji štev. od 4. t. m. navdušuje za to, da naj avstrijski klerikalci s silo razženejo socialdemokrate in jim vzamejo Dunaj, čeprav sta dve tretjini volilcev za socialiste. Isti dnevnik je sposoben, zagovarjati občinsko samoupravo in zvezo z delavci tam, kjer klerikalci upajo na goljufiv način prevzeti občinsko upravo. Politični katolicizem je povsod za teror in diktaturo — seveda pod pogojem — da ima sam batino v rokah. Avtomobilska industrija se poteguje za naše tržišče. Naše ministrstvo trgovine in industrije ie svoj čas razpisalo pogoje za ustanovitev tovarne avtomobilov v naši državi. Javilo se ie na to več inozemskih autoindu-strijskih tvrdk, od katerih so *e h končnemu natečaju pripustile tvrdke Berlier, De-loyer in Saurer, ki so poslale svoje generalne ravnatelje na konferenco, ki se ie v to svrho pri ministrstvu vršila. Odločitev, kateri tvrdki se bo dala koncesija za tovarno, še ni padla. Tvrdke zahtevajo, da naša1 država jamči za odkup najmanj 800 avtomobilov letho. To bi šlo, če bi še imeli isto konjunkturo kakor pred dvemi ali tremi leti. Toda medtem, ko smo prejšnja leta uvozili iz inozemstva povprečno 1500, da celo po 2500 avtomobilov letno, smo jih leta 1931 uvozili le 250, a leta 1932 cela samo 150. Zato te garancije država zaenkrat ni mogla prevzeti in skuša doseči potom dogovorov manjši penzum. Razen,tega zahtevajo tovarne, da so proste vseh državnih, banovinskih in občinskih davščin in da imajo za materijal, ki bi .ga tu ne mogle proizvajati, carine prost uvoz. Kapaciteta novoustanovljene tovarne Delavsko zbornico bi radi razbili ljudje, ki neizvoljeni in proti volji in interesom večine članstva komisarijo po okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Na vsak način so hoteli preprečiti volitve v Delavske zbornice, nekateri od njih so že sanjali o komisarskih plačah; ko so jim pa ti upi splavali po vodi, hočejo sedaj, da bi se napravile ločene zbornice za delavce in posebej za nameščence, hočejo torej, da bi se razbilo edino javnopravno razredno zastopstvo vseh onih, ki žive le od svojih tedenskih mezd in mesečnih plač. Jutri bedo mogoče predlagali, naj se napravijo ločene zbornice za rudarje, kovinarje itd. Ljudje iz istega tabora nastopajo proti tistim obrtnikom, ki hočejo ločene obrtne zbornice. So za skupne tr-govsko-industrijsko-obrtne zbornice, ker vedo, da bo kapital tem uspešneje branil svoje interese, čim bolj bo strnjena njegova fronta? Pri Delavski zbornici pa hočejo ločenje, razbitje, da bo proletarska stvar čim bolj ogrožena. Prijatelji iz istega tabora hočejo n. pr. oddvojitev slovenskih grafičnih delavcev od enotnega grafičarskega sa-veza, dočim na drugi strani propagirajo integralno nacionalno edinstvo. Tako, vidite, so njihovi nameni prav prozorni. Na vse mogoče načine hočejo razbiti enotnost in skupnost vseh delavcev in nameščencev. Delavstvo jih dobro pozna in jim ne bo sledilo. Svarimo zlasti nameščence, da spoznajo, da beli ne žele nič dobrega nameščencem, temveč ravno nasprotno. Rdeča glasovnica je simbol enotnosti vseh, ki trpe pod izkoriščanjem kapitala. Kdor želi sam sebi dobro, bo glasoval rdeče! avtomobilov naj bi znašala okroglo 1000 avtomobilov letno. Ker ravnatelji niso imeli kcnčncvelfavnih .polnomočij, so za iste pri svojih firmah zaprosili, se bodo pogajanja še vršila. Kje bi se ta nova tovarna ustanovila, danes še ni znano. Dr. Breitner Hugon, bivši finančnik dunajske občine, je prevzel vodstvo dunajske občinske centralne hranilnice. Zaradi tega je odložil soc. demokratski mandat v dunajskem občinskem svetu. Še ena kulturna slika iz Nemčije. V raznih koncentracijskih taboriščih uganjajo fašisti prave svinjarije. Ni lepšega izraza za njih početje. Tako so v nekem taborišču prisilili cel trop ujetnikov, da so na travniku z zobmi pulili travo. To travo so pa fašisti prej da so zadostili svojemu sadizmu. Ta dejstva potrjujejo priče, ki so jih sporočile amerikanskim listom v Buenos Airesu. Kdor še nima dovolj, naj le pridno podpira in hvali fašistično kulturo, ki ni v bistvu nič drugega kakor nemoralni barbarizem. General Goring v sanatoriju. Go-ring se zopet zdravi v sanatoriju. Bolezen se izraža v strahu pred atentati. Svoje straže je neprestano zamenjava} in nekatere dal celo zapreti, ker jih je sumil, da pripravljajo atentat nanj. — Tak mož je »voditelj« fašizma. Slovaški separatistični kmetje so sklicali v Nowy Tark protestno zborovanje proti čehoslovaški vladi. Ko je hotelo orožništvo intervenirati, je bilo obsuto s točo kamenja in je bilo prisiljeno uporabiti strelno orožje, pri čemur je bil en kmet ustreljen. Ranjenih je bilo na obeh straneh več oseb. Čehoslovaški železniški minister, socialni demokrat Bechyne, je na velikem shodu v Olomoucu najavil energične mere vlade proti razdiralnemu delu iredente, hakenkrafler-jev, čeških fašistov in slovaških separatistov. Oton Habsburg bi rad prišel nazaj. Tri nižjeavstrijske občine, Ra-gelsdorf, Hain in Manau, so imenovale Otona Habsburga (sina zadnjega cesarja Karla) za svojega častnega občana. Ta je potem vsem trem občinam poslal zahvalno pismo, ki je bilo potem pri neki heimverovski paradi ob navzočnosti velikega števila avstrijskih aristokratov in generalov (med njimi je bil tudi Maks Hohen, sin bivšega prestolonaslednika Franca Ferdinanda) prečitano. V pismu pravi Oton Habsburg, da se smatra kot dediča cesarja Karla in samo čaka, kedaj ga bo njegov »ljubljeni« narod, ki ga »željno« pričakuje, zopet poklical nazaj, da bo odpravil krivice revolucionarnih zakonov. Liste, ki so to pismo ponatisnili, so avstrijske oblasti zaplenile. Ko volkovi zavohajo mrhovino, začno zavijati. Ven z Izakom. Šlezviški vladni komisar je odredil, da se mora iz verouka o Starem zakonu izločiti zgodba, ki pripoveduje o Abrahamovi daritvi svoje sina Izaka. Židom se ne more priznati tolikšne duševne veličine. (Sicer pa te zgodbe ni škoda, je precej neokusna; Op. ur.) Ali si 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti Maribor. Za ustavitev občinskih rubežev kuluka v Mariboru. Mestna občina mariborska rubi. z zaostali kuluk delavcev in nameščencev. Prava tortura ije taka., rubežen za prizadete, ki nimajo često niti za kruh. Občinski odbornik Ošlak je vsled tega stavil sledeči predlog: »Organi Mestne občine mariborske iz— terjav,-ajo, in rubijo že nekaj mesecev kuluk za leto 1931. od delavcev in nameščencev. Ker je ta del našega prebivalstva predvsem davčno in tudi materijelno več nego izčrpan, in ker zlasti občinski proračun ne predvideva iz tega naslova nobenih dohodkov, vsled tega predlagamo: občinski svet sklene ustaviti m odpisati! celoten zaostali davčni znesek iz naslova za osebno delo. Dokler ni o predloženem meritorno sklepal finančni odbor in občinski svet,, naprošamo g. župana, da s takojšn;o veljavnostjo ustavi vsako nadalnje izterjevanje tega davka.« Prepričani smo, da bo občinski svet ta predlog odobril, vočigled dejstvu, da se- je šele pred kratkim kupil Mastni grad za ceno, ki ni bila najnižja. Treba je kazati razumevanje na vseh straneh . .4, *. V wa , ti Vsled tega so stavili del. zastopniki na četrtkovi seji sledeči predllogs »>Na zadnji občinski seji ste bili inter-pelirani zaradi neke časopisne notice, ki Vas spravlja v zvezo z nakanami nekaterih občinskih delavcev. Olb tej priliki so se čutili občinski delavci žaljeni od nekaterih interpelantov in so se na to sestali k zborovanju in sklenili obširno resolucijo,. v kateri prosijo, da jih zaščitite, potem ko ste se prepričali, da s>o njihove navedbe točne. Ker vršite preiskavo in zaslišanje v pravcu zadnjih interpelacij radi časopisnih vesti, Vas prosimo, da vršite preiskavo tudi v pravcu resolucije, ki je bila iznesena od večine občinskih delavcev ter date tem delavcem slednjič po končani preiskavi, zadoščenje. Izlet v mesečni noči. V torek se je nad Pohrežjem razlila izredno lepa mesečina. Ta poetična noč je izvabila bivšega župana črkostaves Karla Stržino, da se je podal z večimi spdrugi na nočni izlet proti pokopališču. Pridružili so se mu sodrugi Belak Martin, Trstenjak Franc, Špelec Miroslav, Papež Edvard, Kocjan Jože in Narat Ferdo. V bližini pokopališča so našli končno vljudno prenočišče,. kjer so v prijateljskem kramljanju prebili noč do ranega jutra. So-drug Karol Stržina je vzbujal pri tem spomine in pripovedoval, kako je med vojno z redkimi zavednimi in dovolj korajžnimi Slovenci hodil iz Maribora v bližnjo okolico nabirati podpise za znano manjšinsko deklaracijo. Mesečina je lila skozi okence in delala družbo zbranim sodrugom, dokler ni tudi ona ugasnila ter je začela svitati jutranja zora, ki je vlila pobrežkim izletnikom v žile nove korajže in veselja do dela in življenja. Bil je zanimiv izlet in zanimiva noč, ki bo ostala Udeležencem in vsem Pohrežanom še dolgo v spomin. Tone Maček: 11 SCUcai Kuftt& Naslednje jutro sta šla s sestro Julko okopavat domač vinograd. K praznim kolom: sta sadik fižol. Mihec je pasel pri vrhu med grmovjem! kravo. Franceta je spočetka bolela glava. Presneti »dalmiatinec«, si je mislil, tega pa že ne bom več. Parkrat je potegnil z roko po bogati rosi, ki se je svetlikala po travi in je potegnil z njo preko čela. Od vzhoda je vela sveža sapa, ki mu je težko glavo kmalu popolnoma olajšala in ohladila, tako da je začel prisluškovati gostobesednemu pripovedovanju zgovorne Julke o temi, kako sta se Čuikarjeva Micka in njen Jurka zadnjo nedeljo sprla dioli na fari, ker je Micka v gostilni preveč rada z drugimi plesala, kako se Zavškova Meta ponaša s svojim! Janezom, ki ji je za god kupil svileno ruto, kako je pri Jernej-čevih večen prepir v hiši, ker se milada in stara ne razumeta, in druge take vaške senzacije. Naenkrat se mu je vse to, kar je dosedaj tvorilo njegov svet, zazdelo tako majhno, malopomemb-no, vendar ljubo kakor so mM bile še ljube otroške pravljice, v katerih resničnost že davno ni več Verovali a jih je še vedno rad slišal. V Julkinih! očeh je njen starejši brat precej pridobil na ugledu, odkar si je upal tako daleč v svet. S tem v zvezi je skrivoma gojila tudi male sebične nade. Mogoče ji France kupi tu in tam za kak predpasnik, če bo dobro zaslužil. Mogoče jo vzame kedaj celo s seboj v Hrastnik in ji pokaže ta čudoviti svet. Mati je medtem pripravlja Francetu vse potrebno za pot: očistila mu je obleko, zakrpala in zlikala tisto malo perilb in mu vše lepo zložila v kovček. Potem: je šla; v shrambo in prinesla vrečico, v kateri je še bilo nekaj, pšenične moke, ki je preostala od praznikov in ki jo je hranila za prežganje. Zamesila je iz nje testo za kolaček, da ne bo šel njen sin čisto brez popotnice od doma. Saj to je samo posojeno, gotovo ji bo vrnil, ko dobi prvi zaslužek, o term je bila uverjena. Zdaj pa zdaj se ji je izvil iz prsi težak vzdih. Nihče ne ve, kako je. materi težko, kadar jo zapuščajo njeni otroci. Ostaneta ji sicer še dva, a kdo ve za kako dolgo. A ona bi tako rada imela vse okrog sebe. Kaj čemio, če ni mogoče; naj se zgodi božja volja —. Ko se je prihodnje jutro prebujala prva zarja, je bil zajtrk že na mizi; prijetno je dišala prežganka, v katero so pomakali koruzne žgance. »Julka ti bo pomagala odnesti kovček do postaje,« je dejala mati. »Tega že lahko sam nesem;, saj ni težak.« »Ali te je sram z menoj iti?« se je užaljeno našobila Julka. »Kaj pa obračaš besede. Seveda mi je ljubo, če greš z mienoj. Hotel sem: ti prihraniti trud.« »Jaz tudi grem,« se oglasi Mihec. »Kaj pa še. Vsi borno letali zdoma?« se zopet obregne Julka. »Ti moraš kravo izpustiti na pašo,« je velela mati. Mihec se je začel kujati. France je vstal in prijel za kovček. Tudi mati je vstala: »Mašne bukvice je mati položila v kovček, tole pa deni v žep.« Stisnila mu je v roko rožni-venec obenem s srebrnim goldinarjem, ki ga je bogve odkod dobila. ; »Ali mati, to bi vi sarmi rabili, jaz bom! že kako, mi bo pa Janez posodil za prve dni.« »Le vzemi, nihče ne ve kaj še pride.« Naenkrat je težko izkušeno ženo posilil jok; obrnila se je proč, da skrije solze. , »Kaj pa jočeta? Saj ne grem. v Amieriko! Vsako drugo nedeljo pridem domov.« »Saj se n,e jočem:,« se opravičuje mati in obrne k sinu svoje blago, uvelo lice, ki ga je zopet ozarjal prisiljen smehljaj. Julka je priganjala: »Končajte že enkrat! Skrajni čas je že!« »Torej z Bogom mati, dobro gospodarita ta čas!« »Bomo. Ti pa na Boga ne pozabi!« Z obranka je kričal za njimi Mihec, ki je držal kravo na povodcu: »Da ne pozabiš na orglice, ki si mi jih obljubil !« »Že dobro. Le priden bodi!« Na postajo sta prišla še ravno ob pravem času. Od: daleč se je že slišalo sopihanje prihajajočega vlaka. Hitro je dvignil France svoj kovček na platformo in- še sami skočil za njimi v voz. Julka pa je porinita za njim še vrečico, v katero mu je mati pripravila par krompirjev, nekaj fižola in suhega sadja. Rdeča glasovnica pomeni: Zahtevamo svobodne volitve v okroine urade (OUZD), Zahtevamo samoupravo vseh socialnih inštitucij. Koncert koroških pesmi priredi v prid brezposelnih pomočnikov, pevski zbor pekov, pod vodstvom g. Ci-bica, v soboto, dne 7. oktobra ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Po koncertu prosta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbora pekov. Prijatelji lepe koroške pesmi in neprisiljene zabave so prisrčno vabljeni. Vstopnina: sedeži Din 8, 5; stojišča Din 3. S »Trboveljskim slavčkom« prispe v soboto zvečer v Maribor tudi naš najpopularnejši skladatelj g. E. Adamič, ki bo imel pred koncertom uvoden govor o turneji »Trbovljskega slavčka« po Čehoslovaški republiki in Dunaju. Vstopnice za koncert se dobijo v predprodaji pri Zlati Brišnik in Ho-ferju, zvečer pred koncertom pa pri blagajni. Toplo priporočamo vsem so-drugom in sodružicam, da se udeležijo koncerta mnogoštevilno. Iz delavskega športa. Ker se vrši v letu 1934 delavska olimpijada v Pragi, zato je dolžnost vseh delavskih športašev, da se ■zanjo že sedaj pripravljajo. V »Svobodi« se mladi delavci lahko izurijo v vseh -panogah -športa; tudi za duševno izobrazbo obstojajo razni odseki, kakor pevski, šahovski »n dramatični. Naši nogometaši pa se -bodo že sedaj v nedeljo merili v prvenstveni tekmi. Pripravljeni ,so. dobro in videli bo-mo, če se jim vsaj 'letos posreči, v drugem razredu zasesti častno smesto. Pozivamo torej vse sodruge, da se udeležijo nedeljske tekme proti SK Ptuju, ki se odigra na igrišču »Svobode« ob 10. uri dopoldne. Podpirajte delavske športaše moralno in materijelno. Mariborsko gledališče. Sobota, 7, oktobra ob 20. uri: »Roksi«. Red' C. Nedelja, 8. oktobra ob 20. uri: »Voda«. Premiera. Nove abonente sprejema gledališka blagajna (tel, 2382) še nadalje. Uprava gledališča prosi vse abonente, da čim prej dvignejo svoje izkaznice, Prva ponovitev veseloigre »Roksi«, pri kateri se je občinstvo ob premieri izvrstno zabavalo, se vrši v soboto, 7. t. m. za red C. »Vodo«, znano Vombergarjevo komedijo bodo uprizorili kot tretjo letošnjo, premiero to nedelj®. 8. t. m, ob 20. um. Imenovana komedija spada med najboljše slovenske dramske tvorbe veselega značaja ter žanje povsod velike uspehe. Nova dramska novost v Mariboru. Pisec delavske kolektivne drame »Kriza« in satire »Groteska sedanjosti«, Rudolf Golouh, je napisal novo dramsko delo »Od zore do mraka«, ki se bo igralo bodočo sezono v mariborskem gledališču. To delo je zamišljeno kot satira na današnjo človeško družbo. Nastopajoči akteri so v nji same živali, ki predstavljajo posamezne družabne sloje in razrede: lev predstavlja proletarijat, lisica diplomacijo, slavec pesnika, osel malo-meščana k t. d. V času od zore do mraka se izvrši v gozdu cel tragikomičen družabni prevrat, v katerem je nazadnje zmagovalec —- osel, ki ga bo baje igral Milan Skrbinšek. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. I to, koc coJMU - ‘Mm Ali res ni nikogar, ki bi se malo bolj pobrigal za notranje življenje najmlajše generacije, ji posvetil toliko skrbi, da bi imela mladina v trenutkih, ko zgublja ravnotežje, oporo in zatočišče, ki bi jo vzdržalo nad propadom? Par dni poprej se je zagnal v valove Drave dijak gimnazije. In te strahotne žrtve niso v stanu razgibati sta-rišev in pedagogov, da bi z vso strogostjo, objektivnostjo in psihologič-nim umevanjem ter ljubeznijo do mladine preiskali jedro teh tragedij? Nekdo je gotovo moralno odgovoren za vse to, kar se dogaja na naših vzgoje-vališčih mladine, oziroma vsaj morali bi imeti nekoga, ki bi v polni meri odgovarjal za usodo mladine, katero izročajo stariši in država šolskim zavodom, da nam ustvarijo iz mladine bodoče nosilce družbe, naroda in države. Zato je vsa javnost upravičena zahtevati jasnosti in pojasnila o gornjih tragedijah in mislimo, da bo ista tudi prejela od vrhovne prosvetne instance, ministrstva prosvete. Stariši ne morejo živeti še naprej v strahu, da bodo na šolskih zavodih kar ena za drugo pokale samomorilne kroglje samokresov, in se po šolskih klopeh razlivala kri, mesto da bi tam rastla življenjskih bojev sposobna mladina. Knjige »Cankarjeve družbe” ''BSiiiiSBBlUlBBiiliBgBIiiiggSKiigSiiggS^^lSSEiSSdiiSSSiiiBBIlilBBiKiSBKdBgBil V oktobru mesecu izidejo za leto 1933-34 4 krasne in nadvse zanimive knjige te družbe, in sicer: 1. KOLEDAR »CANKARJEVE DRUŽBE« m leto 1934, Id bo zelo lepo ilustriran tn poln zanimivih razprav, povesti in spisov. 2. Ivan Molek: »VELIKO MRAVLJIŠČE«. Roman, poln dogodivi&ia slovenskega izse- ljenca, nekako nadaljevanje romana istega pisatelja, ki ga je izdala »Cankarjeva dražba« lanL 3. Ivan Vuk: »ZGODBE PONIŽANIH«. Povesti in črtice Iz delavskega življenja, kjer bo vsak naiel kos samega sebe. 4. Sigma: »NAŠ SVETOVNI NAZOR«. Teorija in razvoj dialektičnega materijalizma. Dra- gocena knjiga za vsakega mislečega, po izobrazbi in osvoboditvi strmečega delavca in delavke. Pripomba: Mesto Zoičenkovih satir in humoresk, ki so bile prvotno namenjene kot tretja knjiga letoinfe izdaje knjig »Cankarjeve družbe«, bo izšla knjiga Ivana Vuka »Zgodbe ponižanih«. Knjiga je zelo lepa, da jo bo vsak član z veseljem in z zadoščenjem čital. Zato, kdor še ni član, naj pošlje takoj članarino 20 Din. Položnica se dobi pri vsaki pošti. Na njo naj zapiše št. 13703 »Cankarjeva družba«, Ljubljana in odpošlje tako 20 Din. Ali pa v znamkah na naslov »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Poštni predal 290, ter svoj točen naslov. — In v oktobru dobite 4 lepe knjige, od katerih bo že vsaka posamezna vredna 20 Din. slavilnega večera. Iskrena hvala pevskemu in tamburaškemu odseku za izkazano pozornost ter za poslovilne besede našim funkcionarjem, kojih vztrajna borbenost in značajnost mi bosta porok, da se bo nadaljevalo skupno solidarno delo po marksističnih načelih, ki so in ostanejo živa resnica kljub vsemu ogrevanju naših nasprot- nikov za Hitlerjevo zvezdo, ki je simbol suženjstva. — Družnostl Delpin. Tukajšnja podružnica »Svobode« je začela z rednimi pevskimi vajami. Tudi mešani zbor je imel eno vajo, katere uspehi so jako razveseljivi, samo želeti je, da pride v četrtek zvečer k vaji še več so-dmužic. Sodrugi! V volilnem boju » »Delavsko zbornico" zbirajte naročnike za »Delavsko Politiko"! Židovsko vprašanje pred Društvom narodov. Na 77. zasedanju Društva narodov se je kljub protestom nemških delegatov priznala Židom pravica in svojstvo narodne manjšine. Dr. Beneš je nato plediral za to, da morajo dolžnosti zaščite narodnih manjšin vršiti brez razlike vse države, male in velike, Namesto izvajanja — izpremembo obrtnega zakona. »Privatni Namještenik« piše: Z obrtnim zakonom so večinoma urejeni odnošaji med nameščenci in delavci na eni strani ter delodajalci na drugi strani. S tem nameščenci niso popolnoma prepuščeni svobodni pogodbi, to je svobodni volji delodajalcev. S tem zakonom je določeno za nameščence: izplačevanje plač, odpovedni roki, razlogi za odpust in izstop, dopusti, odpravnine, sodelovanje itd., kar jamči nameščencem minimalne pravice, in pogodba velja le, če nudi nameščencem več pravic, kakor jih nudi zakon. Seveda bi bili za uveljavljenje tega zakona potrebni mnogi pravilniki ali izvršilne naredbe, ki bi jih moralo izdati ministrstvo trgovine in industrije. In kakor so se delodajalci protivili določbam zakona glede pravic nameščencev, tako so se protivili tudi izdanju izvršilnih naredb. Zaradi tega je nastal spor zaradi teh pravilnikov. Pred tem sporom se je razvil čisto pravni spor o tem, če niso nekatere določbe obrtnega zakona med seboj v nasprotju (n. pr. glede odpovednega roka) in v nasprotju z našim splošnim pravom, oziroma sodnim postopkom. Ta odpor delodajalcev in ta pravni spor so povzročili, da je ministrstvo za trgovino in industrijo s svojim odlokom II. broj 27.404 z dne 5. avgusta t. 1. odredilo izpremembo obrtnega zakona z novim zakonom ter pozvalo interesirance, da stavijo tozadevne predloge. Prav dobro vemo, kaj ta odlok pomeni in kakšne predloge bodo delodajalci stavili na ta poziv. Vemo zaradi njihovega dosedanjega stališča, da bodo gotovo predložili zahtevo po enomesečnem odpovednem roku ter da je dopustna odpoved vsakega koledarskega meseca, da za vse trgovske nameščence velja 14 dnevna odpoved službe, dasi pravica do odpravnine omeji samo na osebe, ki imajo zaupanje delodajalcev (česar pa delodajalci ob taki priliki nikdar nočejo priznati), da se sodno postopanje otežkoči, zlasti dokazovanje itd. To nam je znano, ker so si delodajalci doslej zakon razlagali v tem smislu ter tudi vodili spore z nameščenci pred upravnimi in pred sodnimi oblastmi, in poleg tega so po svojem časopisju pisali proti bremenu odpravnine ter pričeli organizirati najhujšo reakcijo: z organiziranjem »špiceljstva«. Ni dvoma, da bo naša zveza parirala delodajalske zahteve: zveza bo razkrinkala njih tendenco ter postavila jasne predloge, da se ohranijo sedanje osnovne pravice nameščencev v delovnem razmerju, ki jih določa obrtni zakon. To pa ni dovolj. Uveljavljanje in izpremembe zakona pa ni pravni proces, marveč je to že reguliranje družabnih odnošajev, ki so izraz stvarnih sil. Privatni nameščenci morajo ob tej priliki pokazati svojo družabno silo, to je, koliko so se pripravljeni boriti za svoje že pri-bojevane zakonite pravice. Naša zveza, oziroma nje podružnice bodo organizirale najširšo akcijo v svrho obrambe pravic nameščencev, ki jih nudi obrtni zakon. Vsi nameščenci in nanmeščenke morajo zvezo v tej borbi izdatno podpreti ter se akcije v čim večjem številu udeleževati za obrambo name-ščenskih pravic v sedanjem obrtnem zakonu. in ne kakor doslej, ko te dolžnosti nekatere velike države-zmagovalke niso bile dolžne vršiti. Na predlog Holandske delegacije je bil nato sestavljen poseben odbor pri Društvu narodov, ki bo imel nalogo organizirati pomoč beguncem iz Nemčije. To seveda nemški delegaciji nikakor ni bilo po volji. Prav isto, kar velja za nameščence, velja tudi za pravice delavstva. Delodajalci so tudi proti delavskim pravicam po obrtnem zakonu vpri-zorili enako reakcionarno akcijo, proti kateri mora tudi delavstvo solidarno nastopiti. ‘°’ borze dela pod delavsko upravo, belo-modro glasovnico. 100.000 delavcev stavka v Zedinjenih državah ameriških. V Philadelphiji so poleg tovarniških delavcev vstopili v stavko tudi peki, tako, da je mesto brez kruha. Kljub Rooseveltovi gospodarski reformi je v Zedinjenih državah še vedno 11,000.000 delavcev brezposelnih. Sto delavcev je zgorelo. V bližini Los Angelesa je izbruhnil velik gozdni požar. Brezposelni delavci so bili poslani, da ga skušajo lokalizirati. Pri tem se je večja skupina delavcev znašla okrog in okrog obkoljena od ognja, iz katerega niso mogli uteči. Preko sto delavcev je zgorelo, druga stotina je pa zadobila težke opekline in bodo mnogi od njih še v bolnici umrli. Hotel »Nacijonal« v Havani so revolucionarne vladne čete končno po trdem boju zavzele. Od obleganih kontrarevolucionarnih oficirjev, ki so se v hotelu zabarikadirali in več dni kljubovali oblegovalcem, je bilo 130 ubitih, 200 vojakov in civilnih oseb je pa bilo v boju ranjenih. Preostale oficirje so zaprli v trdnjavo. Bati se je, da bodo vsi obsojeni na smrt. Predsednik Kube, Saumartino je že pred par dnevi neznano kam izginil in se smatra, da je najbrže ubit. Sicer ga pa nič ne pogrešajo, ker je ljudstvo, pijano zmage nad oficirji, priznalo vso oblast poveljniku revolucijonanih čet Batistiju. Na več krajih po deželi je prišlo do spopadov s komunisti, ki razvijajo živahno propagando. Trbovlje. Izlet. V nedeljo, dne 8. oktobra priredi tukajšnja »Svoboda« skupno s »Prijateljem prirode« izlet na Mrzlico; vabimo tudi člane bližnjih podružnic, da se po možnosti udeležijo tega izleta. V slučaju slabega vremena odpade izlet. Šahovska prireditev »Svobode«. Šahovski odsek tukajšrvje »Svobode« je iprire-dil v 'pondetjek, dne 25. septembra zvečer v dvorani Delavskega doma lerpo uspelo simultanko. Igral ie g. Ivan Kosi, visoko-Soleč in član šahovskega kluba Trbovlje, z 11 šahisti (razen enega vsi člani »Svobode«). Rezultat 6 zgubljenih, 3 dobljene in 2 remis je lep uspeh za aaš mlad šahovski odsek. Odsek razpolaga z izbornimi šahisti in bo v bodoče priredil po možnosti še več sličnih prireditev. Omemlbe vredno ie, da je »Jutro« poročalo, da se ie igralo s ša- PERJE sivo, čehano, kg 25*— Polpuh beli, kg 95*— Puh sivi, kg 100’— Puh beli, najfinejši kg 220*— vse kemično čiščeno! Eksportna hiša |„Luna“, Maribor & histi, ki »niso včlanjeni v šah-klubu Trbovlje«. To ‘poročilo postavlja