OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 6, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 3
DomaČe vesti
Na oddihu v Floridi
Poznana Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, ki vodita cvetličarno na Waterloo Rd., sta se podala za nekaj tednov na oddih v solnč-no Florido, ž njima sta odpotovala tudi Mr. in Mrs. Frank Modrian. želimo jim mnogo zabave in razvedrila v prijetnem podnebju, ter srečen povratek!
Na operaciji
Mr. Frank Fortuna iz 15708 Calcutta Ave. se nahaja v Glen-ville bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
filmi iz Jugoslavije
V četrtek večer 8. januarja se feo v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. kazalo filme, ka-tere je posnel Mr, Anton Maj-narich iz Pittsburgha, ki se je 'nahajal v Jugoslaviji devet mesecev. Pričetek bo ob 8:30 uri zvečer in javnost je vabljena na udeležbo.
za
Zadnja seja odbora spominsko ploščo
Opozarja se vse društvene zastopnike in posameznike, k| so sodelovali pri odboru za spominsko ploščo pri Slov. del. domu na Waterloo Rd., da se bo jutri večer ob osmih vršila zadnjfe.
nakar se bo odbor razpustilo, ker je delo dokončano. Va-^ se na to zaključno sejo, kjer podana popolna poročila
■Odbornikov.
Vaje pri "Slovanu"
Nocoj se zopet prične z red-Ijinii pevskimi vajami pri zboru Slovan" v Slov. društvenem <iomu. Zbor se priporoča vsem onim, ki imajo posluh in veselje •^0 petja, da sa zboru pridruži-ter da gotovo pridejo no-k vajam, ker se bo pričelo Opravljati za spomladanski koncert, katerega bo zbor piri-redil v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Amerika vabi Rusijo v "malo skupščino" Z. N.
Dežele vzhodne Evrope pravijo, da je nova skupščina protipostavna
LAKE SUCCESS, N. Y., 5. j an.—Na prvi seji novo ustanovljene "male skupščine" organizacije Združenih narodov, ki se je vršila danes, je ameriški delegat Warren Austin v otvoritvenem govoru pozval Sovjetsko zvezo in dežele vzhodne Evrope, naj prenehajo s svojim bojkotom te organizacije, ki je bila -ustanovljena na predlog Amerike.
Austin je zagotovil Sovjetsko'^'
Pozdravi
Bivša Clevelandčana Mr. in Mrs. Victor Kline pošiljata iz Sončne Floride vsem prijate-jem in znancem najlepše pozdrave in voščila za srečno no-leto. Pišeta, da je tam vse 6po zeleno in v cvetju. Kdo bi Jiiiia ne zavidal!
krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Prog. ^Wenk se vabi, da se jutri ve-ob 7:30 uri udeleže redne Mesečne seje v Slov. društve-domu na Recher Ave.
zvezo, da se nima ničesar bati.
Nobenih izgledov pa ni, da bi Rusija in dežele vzhodne Evrope odnehale s svojim bojkotom.
Mala skupščina je bila ustanovljena ob priliki zadnjega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Rusija, Češkoslovaška, Poljska, Ukrajina, Belorusija in Jugoslavija pa so najavile, da bodo bojkotirale predlagano organizacijo, ker da je protipostavna, oziroma da krši ustavno listina Združenih narodov
Diskusije glede pravice veta odložene do marca
Po svojem govoru je ameriški delegat Austin stavil predlog, da se diskusije glede omejitve pravice veta, ki ga imajo velike sile v Varnostnem svetu, odložijo do marca.
Po brezplodni celodnevni seji je bilo sklenjeno, da se bo seja nadaljevala v petek, ko bo tudi razmotrivano o ameriškem predlogu za odložitev diskusije glede veta.
Poleg omenjenih držav, ki so najavile bojkot "male skupščine," se prve seje ni. udeležilo še sedem drugih držaj^'^.
Agencija za^^ritisk "a Sovjetsko .^ezo
Prisotni delegati so brez vsa-kili diskusij izvolili za predsednika male skupščine mehiškega delegata Luis Padilla Nerva.
Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je pozdravil novo organizacijo in izjavil, da bo predstavljala "zelo konstruktiven doprinos učinkovitosti Združenih narodov."
Toda z druge strani je eden najstarejših diplomatov pri Združenih narodih, sirijski delegat Faris E1 Khouri, izjavil po prvi seji:
"Vse, kar se bo tu storilo, bo z ozirom na okolščine brez vsake koristi. Mala skupščina lahko postane samo agencija za pritisk na Sovjetsko zvezo."
EKSPLOZIJA UNIČILA GLAVNI STAN ARABCEV
JERUZALEM, 5. jan. —Pri dveh eksplozijah, ki sta uničili arabski glavni stan v Jaffi in hotel Semiramis v Jeruzalemu, je bilo vkupno 153 žrtev, toda veruje se, da se bo to število še zvišalo.
Ob priliki judovskega atentata na glavni stan Arabcev je bilo ubitih 18 oseb, 98 pa jih je bilo ranjenih. V hotelu Semiramis pa je bilo pet oseb ubitih, 17 ranjenih, 15 pa pogrešanih.
Tako v Jaffi kot v Jeruzalemu angleški vojaki čistijo razvaline uničenih poslopij. Pričakujejo, da bodo našli še več mrtvih.
ČIANG KAJŠEK PRAVI, DA BO OČISTIL STRANKO
NANKING, 5. jan.—Kitajski diktator Čiang Kajšek je danes zagrozil, da bo izvedel čistko v vladni stranki.
Kajšek ^ izjavil, da je zelo razočaran z obnašanjem nekaterih članov stranke, ki se toliko zanimajo za svoje sebične interese, da so postali popolnoma slepi za "bolj plemenite dolžnosti napram stranki in državi."
LJUDJE BODO KMALU ŽIVELI PO 100 LET. IZJAVLJA ZDRAVNIK
V Clevelandu se je včeraj otvorila konvencija ameri-šk i h zdravnikov medicine (American Medical Association), na katero je dospelo okrog 5,000 zdravnikov iz vseh delov dežele.
Predsednik zveze dr. Edward L. Bortz iz Filadelfi-je, je ob tej priliki napovedal, da ni več daleč čas, ko bodo ljudje mladostno čili in zdravi pri 70 in 80 letih in ko bo povprečna življen-ska starost znašala 100 let.
Dr. Bortz je svojo napoved baziral na tekoča znanstvena raziskovanja, o katerih je rekel, da bodo ugotovila vzroke fizičnega propadanja in našla sredstva, da se isto kontrolira in ustavi. Predvsem se obeta učinkovite metode za boj proti boleznim, ki napadajo srce in žile, proti raku in revmatizmu.
"To je zlasti vek znanstvenega raziskovanja/' je dejal dr. Bortz. "Naš atomski vek nam je dal preci-znostne instrumente, s ka-rimi nam bo mogoče jasneje doumeti proces, potom katerega telo uporablja hranO; zrak in podobno. Danes nam je mogoče z vezati radioaktivne isotope z uži-vano jedjo in zasledovati njeno pot skozi prebavne organe v krvni tok. Tako vidimo, kaj se uporablja, kako se uporablja in kateri del hrane je neporabljen.
"Danes smo komaj začeli uporabljati največji medicinski instrument, ki smo ga, dobili, odkar je bil iz-najden drobnogled (mikroskop)."
Amerika dovolila Angliji, da oboroži grško armado
Nagrada za zajetje morilca razpisana
"Cleveland Press" je včeraj razpisal $5,000 nagrade, katero dobi tisti, ki pomaga, da bo morilec osem-letne Sheile Ann Tu-ey prijet in obsojen. List je izjavil, da je nagrado razpisal zato, da pomaga napraviti ulice Clevelanda varne za otroke in ženske.
Intenzivna preiskava umora se med tem nadaljuje. '
Policija je imela včeraj na izpraševanju sedem sumljivih karakterjev. Med osumljenci je neki moški, ki je nekemu dečku dal nacistično oficirsko bodalo, velik nož in sabljo, kakršno rabi ruska kavalerija.
Ohijski republikanci so vrgli ovire na pot Wallace-ovi neodvisni kandidaturi
N,
Morda je že prepozno, da bi se zadostilo predpisom popravljenega volilnega zakonika; nova stranka bo imela težave tudi drugod
Ena največjih zavir pri for-'*"
miranju novih strank v Zedinjenih državah leži v dejstvu, da so zakoni, ki regulirajo volitve, v vsaki izmed 48 držav nekoliko drugačni. Izgleda, da bo ta okolščina povzročila največje
Nov grob
ove odbornice
. ^fuštvo Sv. Ane št. 4 SDZ je ^^voiiio sledeče uradnice za leto "*8: Predsednica Julija Brezo-^ar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajni-^ Jennie Suvak, 1415 E. 51 _ -' En 8104, blagajničarka Jo-®Pnine Orazem-Ambrožič, za-Pisnik^ica Angela Virant, nad-^fnice: Mary Bradač, Rose L. rste in Frances Okorn, redite-Jica Mary Pristov. Seje se vr-Vsako drugo sredo v mesecu, ''ustveni zdravniki so vsi slo-^®nski zdravniki.
JULIA LOUCH
^okoborba
Nocoj se bo zopet pričelo j ^0 oborbo v Centralni orožar katero aranžira Jack Gan Nastopilo bo pet parov Jianih rokoborcev, ki obetajo osetnikonn mnogo zabave. Po-
V Milwaukee, Wis., je premi-nila Julia Tomsic Louch, preje Chernolovich. Pred leti je bivala v Clevelandu. Rojena je bila na Češkem. Zapušča žalujočega soproga Josepha, dve hčeri Mrs. Mary Pinkie v Willowick, O., in Mrs. Julia Skusky vWilloughby, O., ter dva sinova v Willowick, O., Steve in Joseph Tomšič. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. tiri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. 4ma Highland Park pokopališče.
ovire tudi neodvisni predsedniški kandidaturi Henry Wallace-a.
Tako na primer izgleda, da v državi Ohio Wallace-ovo ime ne ,bo moglo priti na glasovnico.
Republikanci so namreč pred nekaj leti volilni zakonik tako predelali, da se more predsedniških volitev udeležiti le stranka, ki nominira svojega kandidata na redni državni konvenciji, za katero se volijo dele-gatje pri primarnih volitvah v
žavah. V Floridi na primer se zahteva, da se formira stranka z vsaj 35,000 registriranimi vo lilci in da se vloži lista takozva-nih predsedniških elektorjev za primarne volitve 4. maja. V Louisiani pa se mora dobiti pod pise 1000 državljanov, ki niso registrirani kot volilci nobene obstoječe politične stranke.
V New Yorku bi Wallace mogel priti na glasovnico kot kandidat kake že obstoječe legalne stranke, na primer American Labof Party, ali pa na podlagi nominacijskih peticij, katere bi podpisalo najmanj 12,000 volil-cev, pod pogojem, da je vsak okraj v državi zastopan z najmanj 50 podpisi.
GOVERNER HERBERT SE JE V SOBOTO OŽENIL
Ohijski governer Thomas J. Herbert se je prošlo soboto oženil z Mildred Stevenson iz In-dianapolisa, kjer se je vršila poroka. Dvojica se je takoj po poroki z letalom podala v Florido, kjer bo ostala do konca meseca.
Gov. Herbert je bil vdovec, njegova nevesta pa je od svojega prvega moža pred leti dobila razporoko. Herbert jo je spoznal pri svojem zdravniku, pri katerem je bila za osebno tajnico.
Kam so se podali težko oboroženi ameriški marini v Sredozemlju?
WASHINGTON, 5. jan.—Zedinjene države so dale Angliji dovoljenje, da lahko grški monarhistični vladi izroči lend-lease vojaško opremo, ki jo imajo angleške vojaške sile v. Grčiji.
Ta poteza, da se podpre mo-*
narhistično vlado v civilni vojni, ki divja v Grčiji, je bila razkrita v poročilo državnega oddelka glede prodaje surplusne-ga vojaškega fnateriala.
Državni oddelek je izjavil, da še niso odrejeni "predmeti in
količina" angleške lend-lease opreme, ki bo izročena grški armadi. Razkrito pa je, da ima Anglija na razpolago okrog 1,500,000 pasov proti-avionske municije in municije za lahko orožje, ki bodo takoj izročeni grškim monarhistom.
Angležem se je tudi dovolilo, da izročijo Turčiji municijo, ki so jo dobili pod lend-leasom.
Ameriški marini se podali "nekam" v Sredozemlje
Razkritje glede vojaške opreme je prišlo istočasno, ko je okrog 800 do 1,000 ameriških marinov odpotovalo "nekam" v Sredozemsko morje in sicer iz pristanišča Morehead City, N. C.
Poedinosti glede marinov so bile obvite s pravo vojno tajnostjo.
INDIJSKA DIVIZIJA PADLA V PAST
KARACHI, Pakistan, 5. jan. —Poročila iz Kašmirja pravijo, da so muslimanska plemena uspela spraviti v past pri mestu Jamma, eno indijsko divizijo in da sedaj oblegajo mesto.
Poročilo pravi, da so muslimani v nenapovedani vojni proti Indijcem presekali vse prometne zveze z Jammo.
FETRILLO BO PRIŠEL PRED KONGRESNI ODBOR
WASHINGTON, 5. jan. — Kongresnik Fred Hartley je danes izjavil, da se bo "carja glasbenikov" James C. Petrilla poklicalo pred kongresni odbor, da pojasni svojo prepoved v zvezi z gramofonskimi ploščami.
ANGLEŠKI KOMUNISTI NAPADAJO PREMIERJA
LONDON, 5. jan. — Angleški komunisti so danes začeli z ostrimi napadi proti delavski vladi in sicer vsled govora pre-mierja Attleeja, ki je izjavil, da "nova oblika imperializma" ogroža Evropo, pri čemur je očitno mislil na komunizem.
"Daily Worker" piše, da Att-lee s to parolo o "rdečem impe-rialzmu" poskuša zaslepiti angleško ljudstvo in prisiliti Angleže, da bi podprli ameriške napore,( da se v Evropi obnovi kapitalizem.
MATI IN ŠTIRJE OTROCI ŽIVI ZGORELI
MIDLAND, Mich., 5. jan.— Mrs. Ethfel Miller je s svojimi štirimi otroci živa zgorela, ko je Toda obrežni stražarji poskušala iz goreče hiše rešiti
vsaj najmlajše dete, dve leti starega sina. Iz hiše se je rešil le mož Mrs. Miller, ki je skočil skozi okno.
pravijo,so marini bili opremljeni za pravo vojno, vključno s
tanki in topovi, Dve transportni ladji, nakrcani z malini, sta od-pluli dve uri pred naprej naznanjenim odhodom.	i
Soglasno z mornariško objavo glede prihoda in odhoda ladij je misija marinov, da ojača-jo posadko bojnih ladij v italijanskih in grških vodah, toda marini so poleg ostale opreme imeli tudi opremo, ki se je uporablja pri kopnih operacijah.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-
.	XI	_
rokoborb se bo tudi \ahko\tmlnih člankov! Širite "Enako-potom televizije.	pravnost!"
Potem pa so republikanci šli in spremenili tudi zakon glede predsedniških primarnih volitev. Zanesli so namreč vanj določbo, po kateri mora taka nova stranka šest mesecev pred primarnimi volitvami položiti formalno zapriseženo izjavo, da ni "prevratna v principu ali praksi", predno more priti njeno ime na glasovnico.
Razen ako se odkrije kako drugo določbo volilnega zakonika, ki bi Wallace-u odprla pot, bo ta zadnji predpis očividno onemogočil, da bi njegovo ime v jeseni prišlo na glasovnico, ker je šestmesečni rok že potekel.
Na težave ene ali druge vrste bo Wallace-ova kandidatura- naletela tudi po raznih drugih dr-
"Cleveland Press", ki ni sicer niti malo' naklonjen Wallace-u, je pred nekaj dnevi v uredniškem članku ostro ožigosal ma-hinacije proti novim političnim strankam. List poudarja, da je premišljeno metanje ovir na pot novim strankam v nasprotju načeli demokracije in opozarja, da mora vsaka nova stranka, ki eventualno lahko postane ve činska, enkrat biti nova, oziroma tretja stranka.
Glavno krivdo, da se je ohijski zakon spremenil na tak način, da tretja stranka drži vo lilne glasovnice, pripisuje list bivšemu bossu republikanske stranke v državi Ohio, notorič-nemu Ed Schorr-u iz Cincinna-tija.
V NEW YORKU SO NAŠLI EKSPLOZIV ZA PALESTINO
NEW YORK, 5. jan.—Po odkritju zaloge 65,000 funtov, eksploziva TNT, je policija našla še nadaljni material, ki je bil namenjen za Palestino, med njimi minske detektorje.
Policija pa še vedno ne ve, kdo je lastnik eksploziva, kdo ga je nameraval odpraviti v Palestino in komu je bil tam namenjen.
NEMCI TUDI STAVKAJO
HAMBURG, 5. jan.—Več sto nemških pristaniških delavcev je danes zastavkalo, zahtevajoč zajamčene plače, in dodatne odmerke blaga, na katere s svojimi znamkami niso upravičeni.
MARSHALL BO GOVORIL TRGOVINSKI ZBORNICI
PITTSBURGH, 5. jan. —Državni tajnik George C. Marshall je nocoj sprejel vabilo, da govori ob priliki 74. kongresa pitts-burške trgovinske zbornice, ki se bo vršil 15. januarja.
IZ
da
PRINCESA IZ EGIPTA POROČI AMERIKANCA
WASHINGTON, 4. jan Princesa Emina Toussoun Egipta je danes naznanila, se je odrekla svojemu naslovu in da bo poročila Kornelija Bretsch-a, uradnika pri zvezni stanovanjski administraciji, katerega je spoznala med vojno, ko je služil kot častnik v mornarici.
TRUMAN BO OSEBNO NAGOVORIL KONGRES
WASHINGTON, 5. jan. —Iz Bele hiše je bilo naznanjeno, da 'bo predsednik Truman v sredo (jutri) osebno prečital svojo poslanico na kongres, ki se snide k rednemu zasedanju. Govoriti bo začel ob 1.30 popoldne ter bo govoril kakih 40 minut. Celotni govor bo oddajan po radiju.
STAVKA BANČNIH UPOSLENCEV V ITALIJI
RIM, 4. jan. — Vsled stavke bančnih uposlencev, italijanski delavci niso včeraj dobili svoje plače.
Stavke se je udeležilo okrog 60,000 bančnih uposlencev, ki zahtevajo, da se obnovi njihov lanski sporazum, po katerem so dobili začasno zvišanje plač. "
DEMOKRAT IZVOMEN ZA ŽUPANA V TOLEDU
TOLEDO, O., 5. jan.—Demokrat Michael V. Disalle je danes pri volitvah v mestni zbornici porazil bivšega župana Lloyd E. Rouleta s 5 proti 4 glasovom.
PREZIRATELJI KONGRESA PRIDEJO PRED SODNIKA
WASHINGTON, 5. jan.—Federalni sodnik David A. Pine je danes , ukazal desetorici holly-woodskih pisateljev, ki so pri zasliševanjih glede "rdeče aktivnosti" v filmski industriji bili obtoženi preziranja kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, da pridejo v petek v Washington.
SPECIALIST ZA RAKA NA POTI V MOSKVO
STOCKHOLM, 4. jan.—Sloviti švedski specialist za raka dr. Elis Berven je po klicu iz Moskve včeraj odpotoval v sovjetsko prestolnico. Švedsko časopisje mnogo ugiba, za koga je bil pozvan dr. Berven, ki je izjavil, da to tudi njemu samemu ni znano.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Za otroško bolnišnico
V našem uradu, je izročil Mr. Frank Fraithoffer $10 za otroško bolnišnico, katero vsoto je prejel ob priliki smrti njegove matere Mary Fraithoffer. Darovali so: Mr. in Mrs. Ta vzel, 17651 Lakeport Rd., $5 in Mr, in Mrs. James Slabe, 1164 E. 167 St., $5. Prispevateljem se izreka iskreno zahvalo.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
--$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter Apfil 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ROOSEVELTOV KOLEGIJ—
ŠOLA ZA VSE
Zed. države so napravile značilen progres v svojem prizadevanju dosege cilja splošne izobrazbe*. Število in raznoličnost šol v tej deželi je večja kot kdaj prej. Študentje prihajajo iz čezdalje širših plasti ljudstva, ki tvori naše prebivalstvo. Vkljub temu niso Američani še dokončno odpravili iz svojih šol predsodke in diskriminacije. To je najti v vodstvu ljudskih in privatnih šol ter kolegijev. Naprimer, mnoge šole liberalne umetnosti omejujejo število študentov kateresibodi vere, plemena, ekonomskega ozadja, pripravljalne šole in jemljejo celo samo gotovo število študentov iz tega ali onega geografskega predel j a.
Ena posledica tega "kvotnega" sistema je, da talentirani mladi ljudje pogosto nimajo dostopa v kolegije, v katere bi se radi vpisali: Medtem ko nekateri obsojajo ta sistem kot nedemokratičen, ga drugi smatrajo potrebnim, •a večina ga sprejme brez ugovora. Vendar je le malo Američanov, ki ne bi z veseljem pozdravili kolegija, ki kakor Roosevelt College v Chicagu, ne bi vprašal nikogar po verski, rasni ali drugi pripadnosti.
Samo pomislite kaj to pomeni v mestu kot je Chicago s svojo številno in raznoliko populacijo izhajajočo iz mnogih narodnostnih ozadij—poljske, češke, litvinske, nemške, mehiške, irske—in predstavljajočo vse vere, vsa plemena.
Roosevelt College je bil ustanovljen leta 1945 in je bil tako rekoč izid kontroverze v kolegiju Zveze mladih krščanskih mož (YMCA) v Chicagu. Kontroverza je nastala^ ko je nadzorni odbor vprašal dr. Edward J. Sparklinga, predsednika kolegija od leta 1936, naj poda poročilo o ver-t:kem in plemenskem izvoru študentov, da se bo moglo na podlagi tega poročila uvesti na kolegiju kvotni sistem vpisovanja bodočih študentov. Dr. Sparkling je čutil v tem vprašanje, "kateremu ni bil kos." Odgovoril je: "Mi ne vodimo takih rekordov." Na zahtevo je nato podal ostavko ter s tem prepustil zadevo zavodu samemu v rešitev. Sledilo je glasovanje in izid je bil, da so odstopili od YMCA člani fakultete in študentje. S pomočjo nekaterih zainteresiranih posameznikov je bil zatem ustanovljen Roosevelt College.
Začetek je bil težak. Razredi so se sestajali k učenju v nekem uradnem poslopju v downtown Chicaga. Nov kolegij je imel malo denarja in nobene knjižnice. V dveh letih pa je vkljub težžavam narastlo število fakultete (profesorjev in inštruktorjev) nad štiristo, študentov pa je bilo v rednih in delnih razredih nad pet tisoč.
Uradi, v katerih se je kolegij začel razvijati, so postali pretresni, zato je ustanova kupila zgodovinski Auditorium hotel in Theater Building v Chicagu. Ta stavba, najstarejši kulturni center mesta, je bila med vojno največje mestno središče za postrežbo vojakom. Zdaj je že v predelavi. Iz hotelskih sob nastajajo razredni prostori, gradijo se laboratoriji in instalirajo naprave, iz prejšnje velike jedilnice je nastala čitalnica in šola goji tudi upanje, da ob priliki odpre tudi teater.
Da zavaruje načela nove šole, je vključil kolegij v svoj nadzorni odbor zveznega sodnika, časnikarskega Prednika, število delavskih voditeljev, financirja, število vzgojnih ljudi, časnikarskega poročevalca ter člane fakultete. Študente in člane fakultete se spodbuja naj sodelujejo pri javnih zadevah. Leta 1946 je bil ustanovljen vzgojni delavski oddelek, ki s sodelovanjem delavskih unij vodi razne natečaje in razrede.
Ustava Rooseveltovega kolegija je edinstvena v zgodovini ameriške vzgoje. Zagotavlja vstop, dokler ni vpisna lista izčrpana, vsakemu študentu, ki napravi potrebni izpit. Pleme, vera, narodnostni izvor, družabno stanje in finančni status ne pridejo v poštev. Tudi študentovske organizacije ne smejo izbirati svojih članov na podlagi plemenskega, verskega ali narodnostnega ozadja.
Navdušeni študentje sami so pričeli s kampanjo, da zberejo $3,000,000. Kolegij ni bil deležen kakih velikih darov od strani privatnikov, vendar upa, da bo mogel vzdržati nizko šolnino, ki omogoča višjo izobrazbo mnogim čikaškim državljanom iz nižjih slojev. Večino izdatkov se krije z dohodki, dalje z letnimi nakazili od strani posameznikov in skupin ter z malimi prispevki ljudi iz vseh krajev dežele, ki cenijo demokracijo in akademsko svobodo
UREDNIKOVA POSTA
V POMOČ TRŽAŠKIM SLOVENCEM
(Piše Erazem Gorshe, preds. dram. dr. "Ivan Cankar")
Cleveland, O. — Prejeli smo pismo od Šentjakobskega prosvetnega društva "Ivan Cankar" v Trstu, ki ga priobčamo tukaj na željo društva v ameriških slovenskih listih. Tudi naše dramsko društvo "Ivan Cankar" je že sklenilo, da jim prispevamo $100 podpore od naše prihodnje predstave, komedije v treh dejanjih "Zadrega nad zadrego", ki jo poda naše društvo v nedeljo 25. januarja, pričetek ob 7:30 zvečer, v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. Tem potom iskreno vabimo vse clevelandske Slovence, kot tudi iz sosednjih mest in trgov, da se v velikem številu odzovete našemu vabilu in posetite to predstavo, ki je prva v seziji 1947—48. Vstopnina je samo 75c za osebo, davek vštet, kar je zelo nizko za današnja razmere.
Igralci dramskega društva "Ivan Cankar" se že delj časa pridno vadijo in učijo te igre, ki obeta biti res nad vse komična. Za sedanje razmere, ko marsikoga tare kakšna nadloga in čmernost, je nekaj zabave in smeha zelo koristna reč, da se človek pošteno razvedri in raz-
veseli, obenem pa pomaga dobri stvari.
Kot razvidite iz naslednjega pisma, tržaški Slovenci nujno potrebujeja nekaj pomoči, da spet oživijo slovensko besedo, slovensko kulturo in zavest v Trstu, ki so jo do malega iztrebili italijanski fašisti. Vemo in razumemo, da so tudi ostali primorski in drugi Slovenci slične podpore potrebni, vendar za enkrat dajmo najprvo pomagati tržaškim Slovencem, da se postavijo na noge v kulturnem udejstvovanju, da bodo še vodili odpor proti fašistom, ki jih je še veliko v Trstu. Tem potom apeliramo, da tudi drugi pomagate tržaškim Slovencem, kolikor morete. Apeliramo na številne tržaške Slovence v Ameriki, da se organizirate med seboj in izberete nekaj podpore svojim rojakom v Trstu. Ko je enkrat vse uničeno, kot je to slučaj tržaških Slovencev, je ja-ko težka pot slovensko aktivnost zopet oživeti in spraviti v akcijo. Vendar je potrebno, ker v Trstu je meja in ta meja mora biti živa in močna slovenska zavednost! -
ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO "IVAN CANKAR" V TRSTU
Bratskim slovenskim prosvetnim društvom, preko kulturnega društva "Ivan Cankar" v Clevelandu, Ohio
Ob priliki obiska našega rojaka Stankota Ban, živečega v Ameriki, pošiljamo potom njega tovariške pozdrave vsem našim Slovencem v daljni tujini.
Gotova Vam je znan trnjev pot in trpljenje, ki ga je prestalo primorsko ljudstvo v zadnjem četrtstoletju pod Italijo. Strahovito je tujec pustošil po naši domovini, zlasti na kulturnem polju ter ugonobil vse naše šolske in prosvetne ustanove. Tudi pri sv. Jakobu, v najbolj obljudenem in pristo proletar-skem predelu mesta Trsta, kjer je slovenski živelj imel kar sedmero kulturnih društev, je fašizem razdejal in zatrl delovanje teh ustanov, katere si je narod zgradil z vso ljubeznijo. Edini ogenj, ki je tlel pod pepelom tega uničujočega požarja je bila mala skupina pevcev, ki je gojila našo besedo in pesem v najtežjih okoliščinah zasledovanja in preganjanja. Z ogromnimi žrtvami je ta skupina zavednih Slovencev vztrajala vso ono strašno dobo do osvoboje-nja. Iz tega jedra se je nato razvilo naše prosvetno društvo "Ivan Cankar" v Trstu, katero je dedič vseh od fašizma uničenih šentjakobskih prosvetnih društev.
Ime našega društva vam jasno pove kdo smo. Ivan Cankar ije za nas Slovence gojitelj naše zavednosti, prapor v borbi za narodno svobodo in za pravice delovnega človeka. Štejem) blizu 400 članov, imamo mešan in moški pevski zbor, dramsko družino, knjižnico in v zadnjem času ustanavljamo za naše mla-
dince tamburaški zbor, za naše najmlajše pionirčke pa lutkovno gledališče. Naše delo se vrši v najtežjih okoliščinah, prav na partizanski način. Smo brez društvenih prostorov. Pomagamo si kot pač moremo. V vrtu za gostilno se vadi v enem kotu dramska skupina, v drugem je teoretski tečaj tamburaške-ga zbora. Pravijo "teoretski" ker denarja še nimamo dovolj za nabavo tamburic; v tretjem ima sejo upravni odbor itd. Samo pevski zbor ima vaje v nekem proletarskem, italijanskem krožku, kateri mu nudi prostor en večer tedensko. Odkod vsa ta naša revščina? Poleg naših kulturnih ustanov nam je fašizem razdejal tudi naše slovensko gospodarstvo. Slovenci smo v podstrešjih, v pritličjih, čevljar, ogljar in le redek je še mali trgovec. To je vse, kar je ostalo od slovenskega gospodarstva v Trstu. Težko je upravnemu odboru reševati problem, ko je treba nabaviti omaro, klop, glaske itd. Naš revni živelj da kar pač more, a naše potrebe so mnogo večje. Prepričani smo, da nas ^oste razumeli in vsaka vaša najmanjša pomoč bo žela našo največjo hvaležnost.
Naša največja tragedija pa je naša mladina. Rojena v dobi fašizma, ni videla v šoli niti ene slovenske knjige. Petindvajset let so jim zabijali v glavo, da v Trstu ni Slovencev. Mnogi slovenski starši so se v obupu vdali in otroci so jim prinesli italijanščino na dom. Drugi spet, bolj zavedni, so naučili sami svoje otroke slovenščino po do-
in so pri volji žrtvovdli nekaj dolarjev letno za obrano obojega.
Kolegiji in univerze v tej deželi ne plačujejo davkov, ker vrše važno funkcijo v našem javnem življenju. Mnogo pa je že bilo poskusov, da se to odpravi v posameznih krajevnih upravah ako bi vzgojne ustanove ne hotele zavreči svojega stališča diskriminacije pri vpisoyanju dijaštva. Krajevne uprave pa očividno dosedaj niso napravile tega pritiska na vzgojne ustanove in vse izgleda, da je način Rooseveltovega kolegija zaenkrat edino delujoč v kolikor se tiče enakopravnosti prilik do dosege višje izobrazbe. Njegov domala zagotovljen uspeh je znanitelj zmage vsem Američanom.
—Common Council
mače. Sedaj ni lahka stvar za šolstvo in kulturne ustanove v Trstu, ker moramo orati to ledino. A vse bomo premagali, ker naša volja je brezmejna, ker se zavedamo zgodovinske dobe našega slovenskega naroda.
Mi. tržaški Slovenci smo po mirovni pogodbi in proti naši volji odcepljeni od našega matičnega telesa, Jugoslavije. Razočaralo nas je do dna srca tako ravnanje z nami. Ni čuda, če pomislimo, da smo se skupno s zavezniki borili za iste človečan-ske pravice. Ves naš slovenski živelj je bil povezan kot borec, aktivist ali podpornik v naši "Osvobodilni Fronti". Ogromne so bile naše žrtve, a zavedali smo se, da od te borbe je bilo odvisno življenje ali smrt našega malega naroda. Zmagala je pravična stvar. Večina naših bratov je osvobojena in si že čvrsto gradijo svojo domovino. Tržaški Slovenci pa nismt^ deležni tiste svobode, za katero so se tako srčno borili. Velik je bil naš up in še večja naša vera. Že pred 100 leti je naš največji pesnik Prešeren zapisal v svoji "Zdravijici" geslo naše borbe:
"Naj žive vsi narodi,
ki žele dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo izgnan".
To je kar razumeva docela naše pošteno, človekoljubno slovensko srce. To je geslo, za katero so padli naši najboljši in za katero se bomo mi še nadalje borili na vseh poljih, ker to je poslanstvo naše krvi v tej zgodovinski dobi.
Prvi pogoj da rešimo naše naloge je predvsem ta, da Slovenci doma in v tujini ohranimo našo krepko skupnost in enotnost. V tem smislu iščemo stalnih stikov z vami, ameriški Slovenci. Čimbolj bomo povezani medsebojno a tem da si do-
pisujemo o našem kulturnem delovanju, da si pomagamo v vsakem oziru, toliko bolj bo plodovito naše delo in narod vam bo hvaležen. Radi bi torej vedeli o vašem delovanju v cle-velandskih in drugih slovenskih kulturnih krožkih, o vaših uspehih; radi bi, da si medsebojno pomagamo, da skupno popravljamo napake, da se pogovorimo kot bratje in sestre, da si ob
priliki stisnemo našo delovno roko.
Naj živi naš zavedni slovenski živelj v Ameriki! Smrt fašizmu, svoboda narodu Za upravni odbor:
Fran jo Valetič, preds. Josip Medved, tajnik Naslov: šentjakobsko prosvetno društvo "Ivan Cankar" San Marco 21, gostilna "Spe-ranza". Trst (Trieste).
Ameriški trški tabor v zraku
Američani nimajo le tradicije —in pravice — svobodnega govora; imajo tudi tradicijo svobodne diskusije—to je tradicija, ki izvira iz trških taborov ali mitingov prvih naseljencev Nove Englandije. Navadno so se zbrali na trgu vsi kvalificirani volilci ter "govorili o stvareh, ki so zadevale vse." Spočetka so bili ti trški tabori tudi občinska oblast ali uprava. Pa tudi potem, ko so pričeli voliti občinske odbore in upravo, je ostala tradicija tabora, na katerem se je rešetalo in reševalo javne zadeve občine in se je nudila vsakomur prilika, da je povedal svoje mnenje o predstoječih problemih ali potrebah občine.
Tu in tam v današnji Novi Englandiji je še sedaj najti ostanke te stare tradicije. Še vedno nudijo trški tabori državljanom, oziroma občanom priliko, "da povedo odprto, kar mislijo." Razlika je danes ta, da državljani in občani predstavljajo razne narodnosti in veroizpovedi. Toda izvor nima pomena pri tem, svobodno razpravljanje daje slehernemu občanu pravico, da pove svoje. Vzpostavili in uvedli so to tradicijo prvi ameriški naseljenci Nove Englandije in ostala je v ded-ščino vsem ter se jo posebno
IMENA ZASTOPNIKOV .ZA RED. LETNO KONFERENCO SLOV. NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio
ki se bo vršila v četrtek 8. januarja 1948
Društvo
1	Brooklyn, 135 SNPJ ............
2	Carniola Hive, 493 TM ........
3	Carniola Tent, 1288 TM ......
4	Cleveland, 23 ZSZ ................
5	Cleveland, 126 SNPJ ............
6	Clev. Slovenci, 14 SDZ ........
7	Concordians, 185 SNPJ ........
8	Comrades, 566 SNPJ ............
9	Danica, 11 SDZ......................
10	Dosluženci ..............................
11	Enakopravnost ......................
12	France Prešeren, 17 SDZ ....
13	Glas Clev. Delavcev, 9 SDZ
14	Godba Bled ............................
15	Ilirska Vila, 173 ABZ............
16	Glasbena Matica ....................
17	Ivan Cankar ..........................
18	Jutranja Zvezda, 137 ABZ ..
19	Jugoslav Camp, 293 WOW ..
20	Kranj ......................................
21	Kristusa Kralja, 226. KSKJ
22	Lipa, 129 SNPJ ....................
23	Ložka Dolina ........................
24	Lunder-Adamič, 28 SNPJ ....
25	Napr. Slovenke, 137 SNPJ ..
26	Napr. Slovenci, 5 SDZ ........
27	Naprej, 5 SNPJ ....................
28	Novi Dom, 7 SDZ ............
29	Progresivne Slovenke 2........
30	Ribnica, 12 SDZ ....................
31	Slovan, 3 SDZ........................
32	Slovenec, 1 SDZ ....................
33	Slov. nar. čitalnica ................
34	Slov. Sokolice, 442 SNPJ ....
35	Pevski zbor "Zarja" ............
36	Social. Klub, 27 ....................
37	Spartans, 576 SNPJ ............
38	Srca Marije ............................
39	Sv. Ana, 4 SDZ......................
40	Sv. Ciril in Metod, 18 SDZ
41	Sv. Janeza Krstnika, 37 ABZ
42	Sv. Vida, 25 KSKJ ................
43	Svob. Slovenke, 2 SDZ ........
44	St. Clair Grove, 98 WC ........
45	Tabor, 139 SNPJ ..................
46	Triglav ....................................
47	Vodnikov Venec, 147 SNPJ
48	Washington, 32 ZSZ ..........
49	Geo. Washington, 180 ABZ
50	Clairwoods, 40 SDZ .............
51	Slov. Možka Zveza ................
52	Pev. zbor "Abraševič" ..........
53	Martha Washington, 38 SDZ
54	Šv. Katarina, 29 ZSZ............
Ime
Carl Samanich
Miss Frances Tavčar
J.Tavčar (nam. J.Susnik)
Anton Gruden
John J. Gabrenja '
John Susnik
Adolf Lunder
Joseph Fifolt
Josephine Centa I
Frank Wirant
John Renko
Stanley Dolenc
Fr. Cesnik (J. Sever)
Mike Poklar Louis Belle
Mary Bradač Wm. Candon Frank Fende Urh Lube Joseph Trebec John Znidarsic Anton Wapotich Josephine Meznarsič Andrej Tekauc, Joseph Skuk K^ist Stokel,
Cecilia Subel Frank Plut Rudolf Kozan Frank Zorich
F. Legat (nam. M. Somrak)
John Krebel
John Krebel
Matthew Debevec
Mary Stanonik
Julia Brezovar
Frank Modic
Carl Vertošnik
Joseph Gornik
Nežka Kalan
Anton Zeleznik
Leo Poljšak Frank Fende Charles Kikel
Frank Movrich Josephine Stwan Mary Kraje
poslužujejo v manjših krajih in naseljih.
Politika v splošnim je že davno odpravila demokracijo sistema trškega tabora, kar je imelo za posledico, da mnogi Američani sploh niso mogli in hoteli odprto govoriti o političnih zadevah z onimi, ki so bili drugačnega političnega naziranja. Temu se je pridružila tudi mržnja in sumničenje. Slika ni bila posebno vesela in med onimi, ki so jo motrili z dobršno mero zaskrbljenosti, je bil tudi George V. Denny, direktor Town Halle, newyorske ustanove, ki deluje že nad 50 let na tem, da pomaga graditi poučeno ljudsko mnenje.
Ljudje naj vedo dejstva in potem delajo zaključke na podlagi dejstev od obeh strani, negativne in pozitivne. Ali problem je bil, kako oživeti med 140 milijonskim narodom idejo trškega tabora ? Mr. Denny si je pogosto stavil to vprašanje, ter je končno v letu 1935 našel odgovor temu vprašanju—dal mu ga je radio. S sodelovanjem National Broadcasting Systema je pričel s svojo zdaj slovečo radio oddajo "America's Town Meeting of the Air."
V razpravah so sodelovali najboljši predstavniki iz tega ali onega polja udejstvovanja. Občinstvo samo je stavilo govornikom vprašanja—občinstvo navzoče v radio-oddajni dvorani. Govorniki so sami odgovarjali na vprašanja.
Na prvem programu se je razpravljalo o vprašanju: "Kam se usmerja Amerika—k fašizmu, komunizmu, socializmu, demokraciji?" Razprave so se udeležili možje, ki so verjeli v to, kar so govorili. Po oddaji, ki ni bila mnogo razglašena, je prišlo tri tisoč pisem na radio postajo—samo štiri so bil^a protestna. Vsi ostali pisci so se strinjali z idejo "trškega tabora na zraku."
Od one prve oddaje v letu 1935 je sodelovalo v teh značilnih radio oddajah mnogo odličnih Američanov, moških in žensk, ki so predstavljali vse plasti našega javnega življenja • in udejstvovanja. Govorili so politični voditelji kot senator Tom Connally (demokrat), Robert A. Taft (republikanec), Norman Thomas (socialist), Earl Browder (komunist), dalje predstavniki velikega busi-nesa in industrije, kot Robert A. Fairless, predsednik U. S. Steel Corporacije; John L. Lewis, predsednik premogarske unije; Wm. Randolph Hearpt, časopisni magnat, in Mrs. F. D. Roosevelt, vdova pokojnega predsednika Roosevelta.
Občinstvo tvorijo milijoni radio poslušalcev, ki se zanimajo za sodobna vprašanja kot je vprašanje kontrolirane ekonomije, zunanje politike, postavljen je komunistične stranke iz- , ven zakona, izboljšanje gerskih ! in rasnih odnosov v Ameriki, itd. Program "potuje" v razne kraje dežele in slišite ga lahko * vsak torek ob 8.30 zvečer na postaji WJW pod pokroviteljstvom New York Herald Tribune.	Common Council-
Ali ste tiaročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Faši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
6.. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Tajna radio postaja v samostanu sv. Antona v Pulju
Zagreb. — (Tanjug). — "Narodni list" od 12. novembra prinaša članek o odkritju vohunskega centra v samostanu sv.
Antona v Pulju. V članku piše:
"Odkritje v Pulju je ponovno jasno pokazalo, zakaj se imperialistični razbojniki tako krčevito zavzemajo za vsakega proti-Ijudskega duhovnika, ki ga zadene zaslužena kazen, in zakaj kaznovanje zločincev skušajo uporno prikazovati kot versko preganjanje. Silno se jezijo, ker se odkrivajo drug za drugim legla in centri vohunov, ki še edini v naši državi predstavljajo zaslombo imperialističnim pod-pihovalcem vojne.
"Vatikanski in De Gasperijev tisk še vedno besni zaradi obsodbe provokatorjev incidenta v Lanišču, sedaj pa, ko je odkrit tudi ta skrbno pripravljen vohunski fašistični center v Istri,
ho'ta tisk še bolj pobesnel. Toda'njimi, ki so aretirani hkrati s
dan ja preiskava organov ljudske oblasti v zvezi z odkritjem tajne radio-postaje v samostanu sv. Antona v Pulju je odkrila mnogo detajlov, da je bil tukaj center vohunske agenture za Istro.
"V vohunsko radio-postajo je vodil dohod skozi majhno odprtino v zidu, ki je bila pokrita s slikami svetnikov in neuporabnim samostanskim rekvizitom. Tukaj je pater Gomiero vršil svoj zločinski posel mirno in v sigurnosti, ki se mu je zdela popolna, tako da so ga ljudske oblasti zalotile na delu sredi dneva, prav v trenutku, ko je tipkal šifre enega svojih vohunskih poročil.
"Pater Gamiero, vohun, ni pred nikomur v samostanu skrival svojega in vseh patrov vohunskega dela. Nekateri med
Vsa jeza in bes imperialističnih ne bo mogla rešiti zločincev zaslužene kazni. Ligemerce, ki pod okriljem vere služijo razbojniškim imperialističnim kli-kam i ki za svoje zločinsko delo izkoriščajo zapeljane vernike, ho naš narod obsodil in kazno-kakor to zaslužijo, brez ozi-^a na stališče, ki ga bodo zavzeli reakcionarji, ki so poskušali, da cerkvene oltarje v naši državi pretvorijo v centre vohunstva.
"Odkritje vohunskega centra ^ Pulju je ponovno dokazalo, da ®aš narod zaduši že v začetku ysak poskus atentata tujih plačancev proti težko izvojevani Svobodi' svoje domovine. Dose-
patrom Gomierom, so izjavili, da so vohunsko delo smatrali kot svoje redovno opravilo, in ves njihov vohunski posel je bil znan tudi starešini samostana gvardijanu očetu Serafinu.
"Vohuni iz samostana, sv. Antona v Pulju so se pripravljali za svoj zločinski posel še pred priključitvijo Istre k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vohunsko radio-postajo so instalirali pod okriljem anglo-ameriških okupatorjev in jo opremili z rezervnimi deli za daljšo dobo. Pod okriljem okupatorja je pater Gomiero bil dz-učen v ravnanju tb vohunske radio-postaje, ostali patri v samo-
novice in slike iz jugoslavije
Fizkultura v petletnem planu



»




' ♦ - 'ii



stanu pa so še pred osvoboditvijo Pulja dobili od inozemske vohunske agenture podrobna navodila za svoje protiljudsko udejstvovanje in organizacijo svoje vohunske mreže v Istri. Pri zbiranju vohuskih podatkov za radio-postajo v samostanu sv. Antona v Pulju, je delalo večje število patrov, ki so za ta zločinski posel skušali izkoriščati verske občutke vernikov.
"Toda ljudske oblasti so s pomočjo ljudstva odkrile ta vohunski center dolarskih slug v frančiškanskih kutah. Z odkritjem te vohunske agenture inozemskih imperialistov je že v
začetku zatrt center vohunske provokatorske in diverzantske mreže vojnih podpihovalcev, ki v glavnem preko protiljudskega dela klera rovarijo proti naši državi, poslužujeji se vseh vrst sredstev od vohunstva izzivanja provokatorskih zločinov do krvavih diverzij, kakršne so organizirali patri samostana Lur-ške Matere Božje v Zagrebu v tovarni 'Gaon.' Njihov pohlep po judeževem zlatu je tolikšen, da jih ni naučila pameti niti usoda njihovih že obsojenih somišljenikov, ki so dvignili svojo zločinsko roko proti našemu ljudstvu."
Politično in gospodarsko zatiranje koroških Slovencev
Smučanje s prvenstva Jugoslovanske armade-V ozadju Kranjska gora
Fizkultura mora postati se- še države. Našafizkulturna dru-
^^vni del petletnega plana. Tu ) ^ fizkulturi mora priti plan-® o in sistematično delo. Razvi-J^ti se mora tako, da bo vedno pravilno in pravočasno zadpvo-j. obče ljudske težnje. Zara-^ tega sta Komite za fizkultu-M vladi FLRJ in Centralni ° bor FISAJ-a na IV. plenumu Sarajevu predložila petletni ^■crt razvoja fizkulture v Ju-Soslaviji_ k; jg y skladu s sploš-gospodarskim razvojem na-
štva in aktivi imajo sedaj perspektivo za svoje delo in jasno postavljene naloge. Zagotovljena so jim vsa potrebna sredstva za pospeševanje in razvoj fizkulture, ki je postala obče ljudstva.
Petletni plan razvoja fizkulture predvideva, da se v teku petih let poveča število aktivnih fizkulturnikov na 750,000 tisoč, t. j. trikrat več kakor jih je bilo v letu 1939.
Kljub dolgoletnemu, točneje rečeno tisočletnemu neprestanemu germaniziraju slovenske-življa na Koroškem, Slovenci niso izginili. Ohranili so svoje bistvo, svojo nacionalnost. Ta večstoletna borba seveda ni bila izvršena brez ogromnih naporov. Slovenska Koroška—nekoč središče slovenske . države — je, bila vse do današnjega 20. stoletja in preko, duhovno središče vseh Slovencev. Iz Koroške je izšla ideja "Zedinjene Slovenije," na Koroškem je bilo tiskanih največ slovenskih knjig. Prav tako je Koroška del slovenske skupnosti v gospodarskem pogledu, kajti navezana je na uvoz življenjskih potrebščin iz jugovzhoda.
Prerez gospodarskega stanja, oziroma socialno poreklo koroškega prebivalstva nam kaže, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva sestavljena iz malih in srednjih kmetov ter delavcev. Vsa veleposestva in večja podjetja, tovarne, so v nemških rokah, izrabljajoč slovensko delovno silo za svojo bogatitev na eni str-ani in gospodarsko ter v njim zvezano nacionalno zatiranje na drugi strani.
Zatorej moremo potegniti črto ločnico med bogataši—Nemci ter delavnim ljudstvom—Slovenci. Zato je boj slovenskega naroda na Koroškem v narodnostnem oziru neločljivo povezan s socialnim bojem. Kakor je bilo pričakovati se je malo številni, ■ imovitejši del prebivalstva povezal s predstavniki mednarodnega kapitala.
Pogoji za oborožen upor, kakršnega so izvedli koroški Slovenci, so bili enaki na vsem ostalem avstrijskem ozemlju, vendar so bili oni edini, ki so začeli boj proti osovraženem hitlerizmu v mejah bivšega nemškega rajha. Preko 3,000
in neustrašeno z daleko nadmoč-nim sovražnikom, ki se je besno zaganjal v razmeroma maloštevilni del slovenskega naroda;^
Deloma že preje, deloma po porazu Nemčije, so koroški borci osvobodili ob podpori Jugoslovanske armade z lastnimi silami ozemlje slovenske Koroške.
Ta boj je pokazal, da plebiscit leta 1920 s papirnatimi lističi ni bil in ni mogel biti izraz razpoloženja ljudstva na Koroškem.
Po odhodu Jugoslovanske armade je bila tedaj ustvarjena ljudska oblast zatrta, zavezniške sile pa ne izpolnjujejo obvez sobojujočega zaveznika, temveč ponovno vršijo pritisk prav na slovenski del prebivalstva Koroške. Vse slovenske an-tifašistične organizacije, vključno Osvobodilno fronto niso priznane in so bile prepovedane. Reka Drava deli ozemlje Koroške na dva dela, zdaj pa predstavlja tudi mejo takoimenova-ne "zaporne cone," ki je strogo zastražena. V začetku je bila ta meja zasedena od britanskih in avstrijskih "varnostnih organov," v juliju meseca tekočega leta pa je avstrijska oblast prevzela zaporo v celoti. Ta zaporna črta je ohromela vse gospodarsko življenje in preprečuje zamenjavo življenjskih dobrin med južnipi in severnim delom Koroške.
V tej zaporni coni se potepa mnogo madžarskih in jugoslovanskih fašistov, ki so zbežali iz domovine v strahu pred lastnim ljudstvom zaradi številnih zločinov v času okupacije. Zvesti svojim tradicijam, nadaljujejo svoje razdiralno delovanje in zastrupljajo z lažno propagando tamkajšnji živelj ter z njim lastnim nasiljem ogrožajo demokratično prebivalstvo.
Vsakemu je znano, da je ta
ni popolnoma neumestna, nepotrebna in odveč. Namen je jasen; razdvojiti še na manjše koščke del malega slovenskega naroda, ki biva začasno izven njegove skupnosti, ga onemogočiti politično in gospodarsko.
Koroška dežela industrijsko ni močno razvita in prevladuje kmetijstvo, ki pa je zaradi slabe plodnosti zemlje nezadovoljivo, vsled česar je najbolj razvita živinoreja in gozdarstvo. Že od davnega so grofje in veleposestniki—priseljeni germaniza-torji izžemali male slovenske kmete. Današnje stanje je docela podobno preteklemu: vse gospodarske uredbe se izvaja v korist nemških veleposestnikov in istočasno v škodo revnejšega slovenskega kmečkega prebivalstva.
V času okupacije je gospodarstvo zelo trpelo, polja so bila slabo obdelana, zlasti gozdovi— zopet predvsem malih kmetov— so bili močno razredčeni, dočim so gozdovi veleposestnikov dobro učuvani in dogaja se celo, da teemljito pomagajo pobegli' gozdnih predelih, medtem ko so' mali posestniki prisiljeni zaradi slabega gospodarskega položaja še nadalje iztrebljati syoje že upostošene gozdove, vedno znova se poraja ista slika: všfe povsod je prizadet mali, revni kmet, dočim imovitejši veleposestniki — nemški kolonizator j i vedno najdejo dovolj zaščite in utrjujejo še nadalje svoj gospodarski in politični položaj.
Predhranben položaj je ve5 kot porazen. Delavne množice so podhranjene, špekulanti in čr-noberzi janci pa zaradi nezadostnih zalog zlorabljajo težko gospodarsko stanje v špekula-tivne namene. Pri tem jim seveda temeljito pomagajo pobegli balkanski fašisti, ki se pečajo z umazanimi posli. Prisotnost teh "razseljenih oseb" ob avstrijsko-jugoslovanski meji ni naključje. Njihovt delovanje se
staplja z ostalimi velikonemški-mi cilji utreti s silo pot proti jugovzhodu, poskus, ki je že dvakrat temeljito izpodletel.
Razumljivo je, da bivša jugoslovanska protiljudska državna ureditev ni mogla biti ideal za koroške Slovence, vendar pa so kljub temu neprestano želeli pridružiti se z ostalimi Slovenci v državno skupnost.
Danes, po temeljiti notranji preobrazbi Jugoslavije všled njenih demokratičnih pridobitev, je njihova želja po združitvi še močnejša in koroški Slovenci nestrpno čakajo pravične rešitve.	• SANS.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Gilbert, Minn.— Joe Prešern je bil 19. decembra težko pobit v rovu "Spruce" na Evelethu. Ko je dela v rovu, se je utrgala gmota in ga podsula. Rešil ga je njegov sodelavec, ki je hitel na vso moč z odkopavanjem in ga je dobil izpod zasutbe. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer bo po izjavi zdravnikov moral ostati šest tednov.
West Mineral, Kansas.— Dne 20. decembra je naglo umrl Vincent Zalokar, predsednik društva št. 19 SNPJ. Zjutraj je šel še na delo, kmalu pa mu je postalo slabo in so ga odpeljali domov, kjer je ob 11. uri izdihnil. Star je bil 70 let, doma iz vasi Furjev Klošter, štajers^io, v Ameriki od 1906. Tukaj zapušča ženo, v Lawrencu, Kansas, sina in tri poročene hčere v Vir-giniji, v starem kraju pa brata.
Joliet, 111.— Dne 14. decembra je umrla v bolnišnici Mary Pucar, rojena Kosmelj, stara 67 let, doma iz vasi Roje St. Peter, Štajersko. Tukaj zapušča tri sinove, štiri hčere in bratranca Johna in Štefana Vidmajerja.
VT't ■
Kratko poročilo iz Bridgevilla, Pa., se glasi, da je bil napaden znani John Kvartich, bivši predsednik federacije društev SNPJ v zapadni Pennsylvaniji. Nahaja se v bolnišnici.
Hudson, Wyo.— Po dolgi bolezni je umrl John Pintar, član SNPJ. Bolehal je za rudarsko naduho. Star je bil 66 let, doma iz Stare Lgke, Gorenjsko. Tuk^j zapušča več nečakov in nečakinj, kakor tudi sestro v Ameriki in eno v starem kraju.
Nokomis, 111.— Frank Smoli ch, je umrl vsled srčne kapi. Bil je član SNPJ od 1916. Njegova žena se nahaja v sanatoriju že čez dve leti. Poleg nje zapušča v Ameriki tri brate — Josepha v Glen Carbonu, 111., Elija in Antona v Aurori, Minn. — v starem kraju pa brata in sestro. V Ameriko je prišel prvič leta 1903, drugič pa leta 1910. Doma je bil iz Straže pri Novem mestu.
Imperial, Pa. — August Ple-skovich, se nahaja v bolnišnici Mercey v Pittsburghu, kjer se je moral podvreči operaciji.
New York.— Ameriška zveza za rekonstrukcijo Jugoslavije (The American Association for Reconstruction of Yugoslavia, Inc.) je bila zadnje dni formalno razpuščena po direktoriju in zastopnikih krajevnih postojank. Ustanovljena je bila pred dvema letoma, da pomaga novi Jugoslaviji pri rekonstrukciji. V ta namen je zbirala orodje in znanstvene knjige. Tega materiala je zbrala in odposlala v Jugoslavijo čez 50 ton v vrednosti okrog $170,000. Samo znanstvenih in tehničnih knjig, ma-gazinov in industrijskih katalogov je poslala blizu osem ton.
MLAD SLOVENEC,
ki je več let uspešno vodil svojo lastno gostilno v Clevelandu, želi dobiti delo natakarja (bartender). Poleg angleščine govori tudi slovenščino in hrvaščino. Pokličite IV 3222

borcev se je skoro v srcu nem-1 meja ločnica na Dravi danes po ške države borilo požrtvovalno tolikih mesecih po končani voj-
Vse-armadni prvak v fizkuliuri
^ ® Ič Zoran, minister za no-zadeve in predsednik ^^kulturne zveza Slovenije
je bila Ljubljana pro-Za vsearmadnega prva-
ka v fizkulturi in garnizija Radovljice za prvaka domače armade.
V teku celega leta so najbolj ši fizkulturniki naše armade merili svoje sposobnosti z izbranimi tekmovalci ostalih ar mad. Pričeli so pozimi s smuča njem v Kranjski gori in konča li z bojnimi tekmovalci v šeste-robojem v Nišu tudi že ob snežnem viharju.
Ljubljana je ves čas tekmovanja vodila v borbi za prvo mesto in si ga je končno tudi priborila s precejšnjim naskokom pred ostalimi devetimi kon kurenti.
P o smučarskih disciplinah kjer si je priborila prvenstvo je imela Ljubljana 60 točk, ce lih 13 točk več kakor njen tek mec na drugem mestu.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
FINANČNO POROČILO
NORTH AMERICAN BANKE
31. decembra, 1947
IMETJE
%
Gotovina na rokah in v bankah ------------------------------------$1,462,915.6o
U. S. vladni bondi_____________________________________________________________ 4,605,490.77
Posojila in druge note$.____________________-v------------------------------- 2,860,582.82
Se drugi bondi—zagotovila _______________________________________________ 219,760.28
Bančno poslopje v računu samo__________________________________________________________________________1-00
Se drugo imetje (Resources) _______2--------------------------------- 36,229.61
$9,185,080.13
OBVEZNOSTI
Kapital (Delnice) -------------------------------------------------------------$	300,000.00
Prebitek (Surplus) ------------------------------------------------------------------------------------------180,000.00
Nerazdeljen dobiček --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41,498.39
Rezerva ________________________________________________________________________________________54,422.12
Vloge _________________________________________________________________________________ 8,314,029.3d
Hipoteke -------------------------------------------------------------------------—	58,017.32
Druge obveznosti ------------------------------------------------------------------------------28,642.60
$9,185,080.13
DECEMBRA 31. 1946 JE BILA BILANCA; $8.511.660.73 NAPREDEK Z KAPITALOM MINULEGA LETA JE ZA
$673.419.40 ,
Banka je članica Deposit Insurance Corporation in Cleveland Clearing House Association
VLOGE SO ZAVAROVANE DO $5,000.00
PREŽIHOV VORANC:
Jirs in Bavh
(Nadaljevanje in konec.) Izklicevanje pri cerkvi se je nadaljevalo kakor hudo leto, da že nihče ni več poslušal. A tudi bojkot je trajal. Nato so posestniki dobili izpiske iz zemljiške knjige, upniki so se začeli vknjiževati. To je nekatere raztogotilo, druge pa razgibalo, da so začeli plačevati. Tako se je vleklo leto dni. Koristi pa od tega ni bilo, ker je vse ostalo na papirju.
N^ nenadoma pa je butnilo po soseski:
"Na gmajni je nekdo kupil." Nihče ni vpraševal, kaj je tisti kupil, kaj je bilo prodano. Tudi to ni bilo važno, da je krava šla za tretjino cene. Zadostovalo je:
"Kupil je . . . "
Nepopisno sovraštvo se je dvignilo proti kupcu, bolj kot proti gonilcu.
"Ta je začel ..."
Kupec je bil neki podrepnik iz sosednje občine. Čez dober teden je hodil z obvezano glavo okrog, toda storilcev še do danes niso našli.
Po soseski so se pesti krčevite je stisnile, ljudje so bili nasajeni, pričakovali so hudih dni, a govoril ni nihče tega, kar je mislil. Pri cerkvi je nekdo go-• voril, da bi bilo dobro napraviti prošnjo na oblast, da bi se take stvari odložile. Ljudje so se razšli, kakor bi kačo položil med nje.
Pri drugih kvatrah so zopet tri četrtine soseske izklicali. Mi smo samo čakali, kaj be. Tudi pri nas je bila izklicana krava in pet ovac. Vse je postalo nekako tvegano, neodločno. Iz drugih sosesk so že prihajale novice. Biriči so bili zdaj zastraženi, razen tega pa so jih spremljali nekaki podrepniki iz trga. Kmalu so jih imenovali srako-perje.
Predvčerajšnjim so prišli nad našo sosesko. Zjutraj, ko je še megla predla po polju, nas je bilo že vse črno pri Adermašu. Nihče nas ni klical, nič se nismo dogovarjali, vsi pa smo vedeli, da moramo biti tam. Za Ader-mašem je bil na vrsti Kresnik, za Kresnikom Povž, za Povžom Lopan, za Lopanom pa je bila naša huba kot zadnja, čisto na vrhu slemena.
Pri Povžu so nekateri že vso noč pili.
"Naj se pokadi!" je razsajal Povž in nosil v vedri mošt na mizo. "Še nikoli ni bilo kaj takega pri meni. Ako gre to, naj gre še drugo!"
Zato so prišli k Adermašu nekateri že nakajeni.
Prav za prav nismo ničesar nameravali, čutili pa smo le neizmerno predrznost in velik pogum. Ko pa so prišli, naj je stisnil neznan občutek.
"Z vozovi ..."
Da, zraven je prišlo nekaj vpreg iz trga. "Srakoperji" so stali trdi, kakor bi bili iz lesa.
Med nami je šepnil podpiho-valski glas:
"Vse gre ž njimi, kar se stene loči ..."
Na dvorišču je zavladal rezek molk. Eden izmed prišle-cev je klical Adermaša. Ta pa je odgovoril kar skozi okno:
"Napravite kar hočete, nimam denarja!"
Rubežniki so nas srepo gledali, toliko množica jih je gotovo presenetila.
Nekdo je rekel:
"Opozarjam vas, da bodite mirni . .
Za odgovor pa je zarezal strupen smeh:
"Ali ste prišli po balo . . . ?"
Proti "srakoperjem" se je nekdo obrnil:
"Hej mlatiči, dobro v^m pri-stoji ..."
Toda rubežniki so bili takih pozdravov že vajeni in se še namrdnili niso. Obrnili so se proti hlevu. Tja smo se zgrnili tudi mi in kakor bi trenil, smo odri-no napolnili ter rubežnike potisnili med vhod.
Prvi rubežnik je začel izklicevati :
"Krava, sto šilingov, k prvemu ..."
Grobno molk.
"Sto šilingov, kdo da več . ."
"Sto, ali je to kak denar?" je nekdo pobaral.
"Nihče vas ni vprašal. Ali ni ponudnika?"
"Nihče ne bo kupil ..."
"Od nas nihče ne ... "
Rubežnik je vpil dalje, njegov glas pa je zadušila pesem tistih, ki so prebili noč pri Povžu. V pesem se je mešal prezirljiv, izzivalen smeh.
Stiska je bila vedno večja in vzduh vedno soparnejši, kljub ranemu jutru.
' "Nihče
"Nihče, — med nami ni Judeža!"
"Dobro, potem bomo sami naredili ..."
Rubežniki so se stiskali, kakor bi skrčil pest, vozniki na dvorišču so se oprijeli konj. Oprema je škripala, živali so hrzale, nekdo je žvižgal, vse je bilo, kakor bi se zibalo, vročina pa je silila v možgane, kakor ob žetvi na žgočem strnišču.
Tedaj se je nanadoma zavalil vmes prešeren smeh in glas me-hača od drugega hlevskega konca.
"Kdo si kaj upa ..."
Mehač je godel:
"Tega bi rad poznal ..."
Duh in misli so se zgostile v razposajen odpor, ki ga je žga-la sopara zbranih ljudi, pomešan z vonjem gnojišča in hleva. Skozi odprta vrata se jo videla živina, ki je motovilila z rogovi v nenavadni prizor.
Vsa stvar je trajala že precej dolgo, množica je postajala razposajena; zavedali smo se, da smo rubežnike spravili v zadrego. Tedaj pa je ^ekdo zakli-cal:
"Napravimo vendar konec!"
Žandarji so obstopili vhod in nas začeli odrivati, dva »srako-perja" pa sta hkrati priskočila k jaslim in hotela odvezati li-citirano kravo. Mogoče bi se ne bilo nič zgodilo in mogoče bi se ta stvar prav tako končala, kakor je £o navada, da se namreč ljudje slednjič vdajo zmerjanju in vpitju, med katerim opravijo rubežniki svoje. Nekdo je krik-nil:
"Ali bomo res pustili ... ?"
Tudi to bi mogoče ostalo brez odmeva med nami, ko bi naključje ne hotelo drugače in ako bi tisti hip, ko je zacinglja-la otveza, ne zamukal ves hlev.
Jaz sem ves čas stal čisto zadaj in na tihem ogledoval razvoj dogodkov. Dozdaj še nikoli nisem prisostvoval takemu šun-dru in sem vse poznal le po pripovedovanju. Pri tem me je težila skrb, da bo v nekaj urah tudi pri nas ista slika. Pod vplivom množice mi je rastel pogum, rastel je moj odpor, toda vse skupaj sem tlačil za stisnjene ustnice. Stvar se mi je zdela preprosta, vsi bi mi morali napraviti pred vrati verigo, zid iz živih teles in zakriča-ti:
"Ne umaknemo se! Domov pojdite, pustite nas, nič vam nismo storili ..."
Rubežnikov je bilo skupaj s pisarji, žandarji in "srakoperji" vred manj kot deset, nas pa je bilo najmanj sto . . .
"Domov pojdite, pustite nas, ničesar nismo zakrivili, živeti hočemo ..."
Kakšni ljudje so to, ki prihajajo bogsigavedi odkod in si lastijo pravico? Kdo jih pošilja .. . ? In v nekaj urah bodo pri nas ... In mi smo še večji siromaki kakor Adermaš.
Ko pa sem začul mukanje živine, se mi je zdelo, kakor da bi odnekod prišel skrivni opomin. Iz hleva je vel sveži jutranji gnojni vonj s tako silo, da se mi je zmotilo v glavi. In kakor bi me nevidna moč potisnila, sem planil od ograje z enim skokom mimo rubežnikov k "srakoperju", ki je medtem kravo že odvezal, in ga sunil v gnojnično mlakužo sredi hleva kakor muho. Z menoj bi bilo pa s tem najbrž že tudi pri kraju, toda tedaj me je obdal nepopisen vrvež. Vse se je kakor na povelje zagnalo za menoj in drugi hip že nisi mogel razločiti ničesar več.'Od samega hru-ača in vpitja nisem nič več slišal, od same razburjenosti se mi je stemnilo pred očmi. Le kakor v omotici sem slišal zagr-Ijene, prestrašene in besne zloge:
"Ali ste znoreli . . . ? Kaj je to? Ne boš ril, svinja ..."
Po steni je zakresalo želez je, da je zasmrdelo po ognju, moje roke so mrcvarile po nekakih truplih, pa nisem vedel, ali je goveje ali človeško meso, samo grabil sem, pehal in davil. Nekdo je ječal na pomoč. Toda to me ni pomirilo, temveč zbes-nilo; zdelo se mi je, da čujem sovražnikov "srakoperjev" glas. Na dvorišču so rezgetali konji, se zaletavali, vozovi, padali udarci, zadaj je škripala lesa in se lomil plot... Vse te divje togotne odmeve je moja duša podzavedno vsrkavala, mimo nje so bliskovito vihrale slike ruvanja z žandarji, s "srakoperji", slike zvitih klopčičev in po-hojenih trupel "... 'Adermaš!'* Nič!	' '
Ko sem spregledal, sem stal z nekaterimi tovariši golorok, raztrgan, razpraskan, pokrit z živinskim blatom, oblit z gnojnico in s krvjo zadobljenih
Uncle Sam Says
FRANKLIN
THRFT
RESULTS
Benjamin Franklin said that it was not what a person earned but what he saved out of his earnings that counted. Millions of Americans who are buying Savings Bonds regularly know Ben Franklin was right. An allotment of $3.75 a week for Bonds for 10 years would provide you with $2,163.45. In your own interest, you should be as wise as millions of your countrymen today who are practicing what Ben Franklin preached— thrift gets results.
U, S. Treasury Department
obdali senik in nas polovili kot miši, vse štiri. Izdal nas je nekdo, ki nas je videl bežati v skrivališče. Nato so nas zvezali in nas gonili skozi vso sosesko za strah in v prispodoblje-nje tega, kar se je zgodilo . .
Jetnik Oplaz je končal svojo storijo. V njegovih očeh je tlel plamen osuplosti in tihega odpora, ustnice pa so trepetale od skritih bolečin. Nato je naveznil vrč in izpil do dna.
prask sredi izpraznjene odrine. Na dvorišču so vekali otroci in nekaj žensk, po dvorišču so tekali izpreženi konji, voznikoy pa ni bilo nikjer; naokrog so ležale puške, svežnji papirjev, ostanki oblek, rubežniki pa so izginili. Razpršila se je tudi večina soseske neznano kam. V kotu odrine, zgneten na zid, je nepremično ležal "srakoper" . . Šele tedaj sem v svojih rokah začutil topor gnojnih vil . . .
Ah, kako je to udarilo!
Kaj se je zgodilo?
Slika je bila qisto jasna. Mi smo treščili, ko je bilo vse do skrajnosti napeto, in smo pohodili biriško smet. Eden je pri tem preveč dobil. Zakaj pa hodi srakoperit, ko mu ni treba! Ostali bežijo dol po njivah proti veliki cesti . . .
"Haha
Nekdo je kriknil:
"Bežimo! ..."
, Jaz sem še vedno držal vile v rokah. Medtem so dvignili srakoperja iz kota in ga pre-, nesli na voz ter ga začeli močiti z vodo.
Šele tedaj sem zagnal vile od sebe. Okrog mene je zevala praznota širokega dvorišča. Vedel sem, da se je zgodilo nekaj strašnega, a nisem se bal. Stal pa sem nenadoma »pred prepadom in nisem vedel, kaj sedaj. Pohlepno sem se oziral naokoli, toda soseske ni, ona pa bi morala biti tukaj, da bi si povedali, kaj naj napravimo, kako naj se obvarujemo posledic tega dogodka.
"Skrij se ... "
Z menoj vred so še trije drugi preskočili plot in udrli smo v host^ proti planini. Tam smo se skrili v zapuščenem seniku. Včeraj zvečer pa so žandarji že
Primorske vesti
Odgovor tržiških delavcev
V	ladjedelnicah v Tržiču so še zmerom nekateri fašistični hujskači, ki ustvarjajo napetost in nerazpoloženje med delav stvom. Skupina dobro znanih fašistov je napadla in pretepla člana tovarniškega odbora An tonaca. Pred uradom za delo je večje število brezposelnih delavcev odločno zahtevalo odstranitev nekaterih elementov iz urada za delo, ki ne uživajo zaupanja delavcev. Zaradi nadaljnjih fašističnih izzivanj je delavstvo zapustilo delo in se zbralo na trgu. Nad 8,000 delavcev je odposlalo k predstav nikom oblasti posebno delegacijo, ki je terjala aretacijo faši stičnih tolp, ki se prosto gibajo po Tržiču. Posebna delegacija tržiških delavcev se je podala k prefektu v Gorico, kjer je ob razložila zahteve in potrebe tr-žiškega delovnega ljudstva. V Tržiču je ljudstvo razburjeno zaradi pojavov neofašizma in zaradi nasilnega nastopanja fašističnih tolp.
*
Pobalinska izzirvanja
V	gostilno blizu tramvajske postaje v Rojanu je pridivjalo sedem pobalinov. Vsi so bili pijani. Pričeli so vpiti "fuori i sciavi". Tudi na drug način so psovali navzočne Slovence. Ko pa je očitni vodja pobalinov uvi-del, da jo bodo izkupili, je pobegnil, za njim so zdirkali tudi ostali pajdaši. Podoba je, da so bili pobalini nalašč poslani v to gostilno kot provokaterji, da bi
povzročili nered.
*
Za slovenske predstave še zmerom ni dvorane
Že dve leti si Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje zaman prizadeva, da bi izposlovalo pri zased-beni oblasti dovoljenje za primerno dvorano, kjer naj bi bile slovenske predstave. Kljub temu je skupina, ki upravjja dvorano "Excelsior", že večkrat dala to dvorano na razpolago raznim šovinističnim in neofašističnim študentom za njihove sramotne nekulturne priredi-
tve. Ob neki priliki so celo vzklikali Duceju in se je njihova prireditev končala s splošnim pretepom. Vse takšne stvari kažejo, da je nekaterim odločilnim č i n i t e 1 j e m zasedbene uprave zelo pri srcu fašistično ozračje, ki se zopet poraja v Trstu.
(SANS).
Dela za ženske
Išče se gospodinjo
za dvoje otrok brez'matere; mora imeti rada otroke in ostati preko noči. Ima gotov dan prost vsak teden. Dobra plača. Pokličite
Montrose 651 J
Dela za moške
Polishers & Buffers
DOBRA PLAČA OD KOMADA
Industrial Polishers Inc.
3430 W. 137 ST.
ŽENSKA ZA DELO DELNI ČAS
Compometer operatorica.
GENERAL DRY BATTERIES 13000 Athens Ave., Lakewood
CHESTERLAND
5 sob Cape Cod, 6 let stara hiša; poleg je garaža; 2 3 akra dobre zemlje s sadnim drevjem. Blizu Mayfield. $12,700. FRED J. HANSON, INC., Realtor, 4040 Mayfield Rd., EV 1141.
Zdravnik
z ženo in 16 mesecev starim otrokom nujno potrebuje stanovanje. DR. PETTI,
Victory 3-9260
Dekle za splošno delo v pisarni
MORA IMETI ZNANJE "ACCOUNTS RECEIVABLE" IN "COMPTOMETER"
Tedenska plača.
5-dnevni tednik —- 40 ur.
ARMOUR & CO. 3704 Orange Ave., EN 1160
Razno
Eg
'

SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
cena knjigi $5
P	°	°	V
m

'


ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
prdti ognju—nevihtam—avto poškodbam, Itd., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3862
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
NAZNANILO
Iz urada Slovenskega narodnega doma
6409 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3. OHIO
Naznanja se društvom in delničarjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna konferenca delničarjev SND.
v četrtek 8. januarja, 1948
V avditoriju SND.
PRIČETEK OB 7:30 ZVEČER.
Poživlja se vse društvene zastopnike in posamezne delničarje, da se vdeležijo. Direktorij SND.
ZAVAROVALNINO
proti ognju, lat vini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE.
POKIČITE:
ENdico+t 0718
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z flovim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Electric Maintenance Man
(oskrbnik pri elektriki).
SAMO IZURJEN DELAVEC SE NAJ PRIGLASI.
Boehm Pressed Steel Co. 2219 W. 63 St. pri Walworth
Prilika za kvalificirane moške,
25-45 let, da bi se učili kemičnega izdelovanja pri stari in napredujoči tvrdki. Morajo biti pripravljeni delati različne šifte. Plača od ure z avtomatičnimi poviški; zmerne delavčeve podpore, vključivši plačane počitnice, zavarovalnina in penzijski načrt. Če se zanimate za stalno delo z bodočnostjo, zglasite se na 1000 Harvard Ave. (pod Harvard—Denison mostom).
The Harshaw Chemical Co.
Išče se moške
ZA UČENJE ^
izdelovanja papirja
v kratkem bo začela obratovati nova papirnica in nudi se
izvrstna bodočnost
Dobite si prednosti stare dobrostoječe tvrdke.
Chase Bag Co. «
Chagrin Falls, O.
Razno
Pozor!
Mizarji ali kdor ima čas na raZ' pola go, si lahko dobi dosti dobreg® lesa. Za razdreti in odpeljati morkoli je velika stala in štiri raže. Pridite pogledat na
756 E. 200 Si.
Opremljeno sobo
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU Vpraša se na
1081 E. 66 St.
Zidana hiša
s 4 stanovanje; 5 sob vsako staf^ vanje; fornezi na plin. Lastnik oo' haja izven mesta. Cena $15,00" Pokličite lastnika na
PO 5064
Mirna odrasla družina
s 4 osebami išče stanovanje S ^ ali 5 sobami v collinwoodski ^ euclidski naselbini. Kdor ima ^ oddati naj pokliče
LI 6603
NAPRODAJ IMAM TROJ^ HARMONIK (nemške),
Mervarjevega ftdelka; S-kraf" oglašene. Proda se po nizki cef'' Vpraša se na 21206 Aurora Warrensville Hts.-Montrose 4108''
ELEKTRIČNA LEDENICA
v izvrstnem stanju se proda-Pokličite EX 0930
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOV^ ako jih oddatle v popravilo sljivemu čevljarju, ki vedno prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.^
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom naklonjenost za vsakovrstno varovalnino.
i 4