89Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Maurice Halbwachs Kolektivna memorija in Ëas1 […] Abstraktni Ëas in realni Ëas Najprej bomo obravnavali Ëas, pojmovan v najbolj abstraktni obliki: docela homogeni Ëas mehanike in fizike, mehanike in fizike, ki sta preæeti z geometrijo, in ki ga lahko imenujemo matematiËni Ëas. Je nasproten Bergsonovemu flæivetemu Ëasu«, kakor je en teËaj nasproten drugemu, in je po tem filozofu povsem flbrez zavesti«. Pojem te vrste naj bi bil koristen zato, ker predstavlja mejo, ki se ji imajo ljudje tendenco pribliæati toliko, kolikor se postavljajo na zorno toËko skupin in bolj πirokih skupkov, namesto da bi ostali zaprti v svoja lastna miπljenja. Iz Ëasa seveda mora postopoma izginiti snov, ki bi omogoËala loËevanje njegovih delov drugega od drugega, da lahko ustreza naraπËa- joËemu πtevilu docela razliËnih bitij. To, kar naj bi vodilo miπljenja v tem prizadevanju za razπiritev in univerzaliziranje Ëasa, naj bi bila latentna reprezentacija povsem uniformnega okolja, zelo sorodna reprezentaciji prostora, Ëeprav se ne meπa z njo. Sleherni Ëlovek, nam pravijo, je naravno geometer, ker æivi v prostoru. Potemtakem ni Ëudno, da si ljudje, ko mislijo na Ëas in pri tem abstrahirajo posamiËne dogodke, kakrπni zadevajo individualne zavesti, ki se v njih dogajajo, predstavljajo homogeno okolje, podobno geometrijskemu prostoru. Ali pa ima naπa zavest na tako pojmovanem Ëasu kakπno oprijemaliπËe? Na kaj se lahko obesijo spomini na tako gladki povrπini? Nemara je zdaj treba, spet z Leibnizom, reËi, da ne v tem Ëasu samem ne v njegovih delih ne bomo naπli razloga za to, da se kak dogodek postavlja bolj sem kakor tja, saj so vsi ti deli nerazloËni. Dejansko matematiËni Ëas poseæe vmes le tedaj, kadar gre za predmete ali za pojave, ki jim ne nameravamo doloËiti in obdræati mesta v realnem Ëasu, za dejstva, ki sploh nimajo datuma in ne spreminjajo narave, kadar nastajajo v razliËnih trenutkih. Ko s t0, t1 , t2….tn predstavljamo zapovrstno naraπËanje Ëasa od niËle naprej, seveda tako doloËimo trajanje in razliËne faze kakega gibanja, vendar enega tistih gibanj, ki bi jih lahko ponovili v slehernem drugem Ëasu in ki se ne ravna po kakem drugem zakonu. Z drugimi besedami, zaËetni trenutek t0 je povsem prost sleherne povezave s katerimkoli trenutkom realnega Ëasa. Zakoni fiziËnih gibanj so dejansko in v tem pomenu neodvisni od Ëasa. Zato matematiku ustreza, da ta gibanja prestavi v docela prazno trajanje in tako zgolj predstavi paradoks gibanja, ki je kajpada v Ëasu, ker traja, se pa kljub temu ne postavlja v noben doloËen 1 Del tretjega poglavje iz knjige Kolektivna memorija (La mémoire collective). 90 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Maurice Halbwachs trenutek. Toda vse Ëloveπke skupine, razen druæbe matematikov ali uËenjakov, ki ravnokar prouËujejo gibanje inertnih teles, zanimajo dogodki, katerih narava in doseg se spreminjata glede na trenutek, ko se zgodijo. Neopredeljen Ëas, ki je ravoduπen do vsega, kar se vanj postavi, ne more z niËemer pomagati njihovi memoriji. Seveda se zdi, da se sklicujemo na reprezentacijo take vrste, ko delimo Ëas na enake intervale. Dnevi, ure, minute, sekunde pa se kljub temu ne meπajo z delitvami homogenega Ëasa: dejansko imajo doloËen kolektivni pomen. So orientacijske toËke v trajanju, katerega vsi deli so v skupnem miπljenju drugaËni drug od drugega in jih ni mogoËe nadomestiti drugega z drugim. To dokazuje dejstvo, da moramo, ko zvemo, da vlak odhaja ob petnajsti uri, to prevesti in se spomniti, da v resnici odhaja ob treh popoldne. Enako se 30. ali 31. v mesecu za nas loËi od prvega dneva v mesecu vsaj na drugaËen naËin, kakor se prvi od drugega ali petnajsti od πestnajstega. »eprav se naπa pozornost tedaj fiksira zgolj na πtevilke, dobro vemo, da to niso arbitrarne delitve in da jih ni mogoËe poljubno spreminjati, kakor v mehaniki prestavljamo zaËetek ali preidemo v drug sistem osi. Nekaj povsem drugega je preæiveti poletno uro kakor zimsko uro ali pristati na to, da bomo poslej rekli neko uro namesto poldan: skupina ne privoli v to, da bi izgubila svojo uro ali svoj Ëas, Ëe pa ta zdrsne, druæbeno æivljenje noËe izstopiti iz svojega okvira ter ga v drsenju spremlja. Tako zelo je res, da druæbeni Ëas ni ravnoduπen do delitev, ki jih vanj uvajamo. Tako se druæbeni Ëas niË bolj ne meπa z matematiËnim Ëasom kakor individualno trajanje. Obstaja temeljno nasprotje med realnim, individualnim ali druæbenim, Ëasom in abstraktnim Ëasom in niti reËi ne moremo, da se realni Ëas toliko pribliæa abstraktnemu, kolikor postaja druæben. flUniverzalni Ëas« in zgodovinski Ëasi Bolj konkretno, bolj opredeljeno se nam bo zdaj zdelo tisto, kar bi lahko imenovali univerzalni Ëas, ki se razteza Ëez vse dogodke, ki so se zgodili kjerkoli na svetu, na vseh celinah in prek njih vsem posameznikom. Pravzaprav si lahko predstavljamo celoto ljudi kot obseæno telo, ki sicer celo v sedanjosti, zlasti pa v preteklosti, kaæe zgolj zelo nepopolno organsko enotnost, vendar pa tako, da vsi deli, iz katerih je sestavljeno, tvorijo kontinuirano celoto, ker med njimi ni takega, ki ne bi imel, Ëe ne πtejemo intervale, kakega stika s katerim drugim in ki se tako Ëedalje tesneje navezuje na vse z bolj ali manj ohlapnimi vezmi. Vemo, da to strogo vzeto ni tako. Obstajajo obmoËja, ki so æe dolgo poseljena, odkrili pa so jih precej pozno. Obstajajo tudi ljudstva, za katerih obstoj se je malone zmeraj vedelo, vendar prek zelo nejasnih izroËil, iz skopih pripovedi popotnikov, in ki prazaprav nimajo zgodovine v pomenu, da bi lahko v njej doloËili datume starih dogodkov niti tedaj, ko se je nanje ohranilo nekaj spomina. Pa vendarle dopuπËamo, da so bili ti dogodki sodobni dogodkom, ki jih poznamo v naπih civilizacijah, manjkajo pa nam zgolj pisni dokumenti, napisi na spomenikih ali anali, da bi jih lahko postavili v prav tisti Ëas, do katerega nam naπa zgodovina omogoËa seËi. Tukaj spet najdemo zgodovinski Ëas, o katerem smo govorili v prejπnjem poglavju, le s to razliko, da zdaj domnevamo, da sega prek meja, ki smo mu jih priznali, tako da ovija æivljenje ljudstev, ki niso imela zgodovine in celo ne zgodovinske preteklosti. 91Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Kolektivna memorija in Ëas Najsi se taka razπiritev zdi πe tako naravna, se moramo vpraπati, ali je zares legitimna in kakπen pomen ima lahko za nas Ëas, na katerega ljudstva, tudi najstarejπa, kar jih poznamo, niso ohranila nobenega spomina. Seveda lahko zmeraj sklepamo po analogiji. Domnevamo lahko, denimo, da je planet Mars naseljen in da je zmeraj bil. Pa bomo zato rekli, da so njegovi prebivalci æiveli v istem Ëasu kakor zemeljska prebivalstva, katerih zgodovino poznamo? Da bi taka propozicija imela kak dobro opredeljen smisel, bi morali domnevati πe to, da so prebivalci tega planeta lahko komunicirali z nami z nekim sredstvom ali vsaj v presledkih, tako so z nami priπli v stik, da smo nekaj vedeli o njihovem æivljenju in o njihovi zgodovini, oni pa o naπi. »e tega ni, se bo dogajalo kakor pri zavestih, ki so povsem zaprte druga za drugo in katerih trajanja se nikoli ne kriæajo. Kako naj tedaj govorimo o Ëasu, ki bi jim bil skupen? Treba pa je iti πe dlje in se pri tem dræati dogodkov iz preteklosti, za katere so zgodovinarji vsaj pribliæno mogli doloËiti datume in obnoviti vrstni red, se vpraπati, ali nam slika, ki so jo o njih narisali in pri tem nakazali tiste, ki so se v istem Ëasu zgodili v med seboj oddaljenih deæelah in obmoËjih, omogoËa sklep o realnosti univerzalnega Ëasa v mejah zgodovine. Ponavadi reËemo zgodovinski Ëasi, kakor da jih je bilo veË, in nemara s tem oznaËujemo zapovrstna obdobja, bolj ali manj oddaljena od sedanjosti. Vendar lahko temu izrazu damo tudi drugaËen pomen, kakor da je bilo veË zgodovin, od katerih se nekatere sicer zaËenjajo bolj zgodaj, druge pa pozneje, so pa razliËne. Seveda se lahko kak zgodovinar postavi ven iz vseh teh vzporednih evolucij ali nadnje in jih obravnava kot aspekte univerzalne zgodovine. Vendar dobro Ëutimo, da je enotnost, ki jo tako pridobimo, velikokrat in nemara najveËkrat povsem umetna, ker tako zbliæujemo dogodke, ki sploh niso vplivali drug na drugega, in ljudstva, ki se niti zaËasno niso utemeljevala v skupnem miπljenju. Pred oËmi imamo Dreyssovo Univerzalno kronologijo, ki je bila objavljena v Parizu leta 1858, ki od najbolj davnih Ëasov naprej leto za letom navaja pomembne dogodke, ki so se zgodili na doloËenem πtevilu obmoËij. Poglejmo prvo obdobje, od stvarjenja sveta do potopa. Navsezadnje najdemo tradicijo o potopu pri velikem πtevilu ljudstev. Morebiti ustreza zmedenemu spominu na skupen izvor in si zato zasluæi, da nastopa na zaËetku sinhroniËne slike usode narodov. Nato se avtor do Jezusa Kristusa in celo do V. stoletja po Jezusu Kristusu omejuje na to, da razreæe zgodovino GrËije in zgodovino Rima, zgodovino Judov, zgodovino Egipta in druge ob druge postavi te fragmente. To je zgolj majhen del sveta. Gre vsaj za obmoËja, ki so si dovolj v soseπËini, da so lahko vsa obËutila odboje pretresov, ki so se zgodili v katerem izmed njih. Med temi mesti ali skupinami mest, ki so tvorila napol zaprte skupke, so kroæile ideje in se razπirjale nov- ice. Leta 1858 in celo pred tem se je zgodovinsko obzorje glede tega, kar zadeva preteklost, zagotovo razπirilo in v tem starem kronoloπkem okviru je bilo mogoËe narediti prostor za veliko veË obmoËij. Kljub temu nam slika, kakrπno nam kaæe, nemara podaja podobo, ki se bolj ujema z realnostjo. Predstavlja nam skupek ljudstev, katerih usode so bile dovolj tesno zvezane, da lahko svoje spremembe postavljajo v isti Ëas. To je le svet, ki so ga poznali stari: vsaj tvoril je skoraj celoto. Pozneje, toliko, kolikor se bliæamo modernim Ëasom, se slika razπiri, Ëedalje bolj pa izgublja enotnost. Pravijo nam, da se je leta 1453 konËala stoletna vojna in da so se 92 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Maurice Halbwachs istega leta Turki polastili Konstantinopla. V kateri kolektivni memoriji sta ti dve dejstvi pustili sledove? Seveda je vse v stiku in v tistem trenutku ni bilo mogoËe predvideti, kakπne posledice bo imel kak dogodek in do katerih obmoËij v prostoru se bodo razπirile. Toda v memorijo ljudstva, ki jih doæivlja, vstopajo posledice, ne pa dogodki, in to od tistega trenutka naprej, ko ga doseæejo. Nepomembno je, da so dejstva nastala istega leta, Ëe te soËasnosti sodobniki niso opazili. Sleherna lokalno opredeljena skupina ima svojo lastno memorijo in reprezentacijo Ëasa, ki je zgolj njena. Dogaja se, da se mesta, province, ljudstva zlivajo v nove enote, tedaj se skupni Ëas razπiri in se morebiti raztegne dlje v preteklost za vsaj en del skupine, ki je potemtakem udeleæen pri starejπih tradicijah. Tudi nasprotno se lahko zgodi, kadar se ljudstvo razkosa, ko nastanejo kolonije, ko se poseljujejo nove celine. Zgodovina Amerike do zaËetka XIX. stoletja, in to od prvih naselbin, je tesno zvezana z zgodovino Evrope. Skozi vse XIX. stoletje vse do zdaj se zdi, da je bila od nje loËena. Kako naj si ljudstvo, ki ima za seboj le kratko zgodovino, predstavlja enak Ëas kakor druga ljudstva, katerih memorija lahko seæe v daljnjo preteklost? Ta dva Ëasa vstavljamo drugega v drugega z umetno konstrukcijo ali pa ju postavljamo drugega ob drugega na praznem Ëasu, v katerem ni niË zgodovinskega, ker konec koncev ni niË drugega kakor abstraktni Ëas matematikov. Ne pozabimo, da je res, da so v dobi, ko so bila komunikacijskea sredstva teæavna, ko ni bilo ne telegrafa ne Ëasnikov, vendarle potovali in da so novice kroæile hitreje in bolj daleË, kakor domnevamo. Cerkev je objemala vso Evropo in svoje tipalke iztezala celo na druge celine. Zelo razvita diplomatska organizacija je omogoËala vladarjem in njihovim ministrom, da so dovolj hitro izvedeli, kaj se je dogajalo v drugih deæelah. Trgovci so imeli skladiπËa, postojanke, podruænice, dopisnike v tujih mestih. Vselej so obstajala doloËena okolja, ki so rabila za povezovalne organe med najbolj oddaljenimi deæelami. Toda obzorje mnoæice ljudstva zato nikakor ni bilo razπirjeno. Dolgo Ëasa veËine ljudi sploh ni zanimalo, kaj se dogaja onkraj meja njihove province, kveËjemu njihove deæele. Zato je obstajalo in πe obstaja toliko zgodovin, kolikor je nacij. Na zorno toËko katerega skupka ljudi naj se postavi tisti, ki bi rad napisal univerzalno zgodovino in se izmaknil tem omejitvam? Ali so zato dolgo Ëasa v zgodovinskih pripovedih prihajali v ospredje dogodki, ki so zadevali Cerkev, denimo koncili, shizme, zapovrstje papeæev, konflikti med kleriki in posvetnimi poglavarji, ali dejstva, ki zanimajo diplomate, pogajanja, zavezniπtva, vojne, pogodbe, dvorne intrige? Ali niso v novejπih obdobjih prav tako zato, ker so druæbeni krogi, v katerih so trgovci, poslovneæi, industrijci, bankirji, razπirili svoje posebne preokupacije po najveËjem delu zemlje, v univerzalni zgodovini dali prostor napredkom industrije, razgrinjanju trgovinskih tokov, gospodarskim razmerjem med ljudstvi? Toda tako razumljena univerzalna zgodovina je πe zmerom zgolj sopostavljanje delnih zgodovin, ki zajemajo zgolj æivljenje nekaterih skupin. »eprav se tako rekonstruirani edini Ëas πiri prek bolj obseænih prostorov, πe zmerom zajema omejen del Ëloveπtva, ki poseljuje to povrπino: mnoæica prebivalstva, ki ne sodi v te omejene kroge, zaseda pa ista obmoËja, je kljub temu tudi imela svojo zgodovino. 93Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Kolektivna memorija in Ëas Zgodovinska kronologija in kolektivna tradicija Morebiti smo se postavili na zorno toËko, ki ni in ne more biti zorna toËka zgodovinarjev. OËitali smo jim, da meπajo nacionalne in lokalne zgodovine, ki naj bi pomenile razliËne evolucijske Ërte. Vendar pa, Ëe se jim posreËi, da nam prikaæejo sinhroniËno sliko, kjer so primerjani vsi dogodki ne glede na to, kje so se zgodili, je tako nedvomno zato, ker jih loËijo od okolja, ki jih je postavljalo v njihov lastni Ëas, to se pravi, ker abstrahirajo realni Ëas, v katerem so bili vsebovani. ObËe mnenje je, da se zgodovina nemara, prav narobe, preveË izkljuËno zanima za kronoloπki vrstni red dejstev v Ëasu. Toda spomnimo se tega, kar smo dejali v prejπnjem poglavju, ko smo postavili nasproti tisto, kar lahko imenujemo zgodovinska memorija in kolektivna memorija. Prva obdræi predvsem razlike: vendar razlike ali spremembe zaznamujejo samo nenaden in malone takojπen prehod iz enega stanja, ki traja, v drugo stanje, ki traja. Ko abstrahi- ramo stanja ali intervale in ohranimo zgolj njihove meje, v resnici zavræemo vse, kar je najbolj substancialnega v samem Ëasu. Seveda se kakπna sprememba tudi razteza skozi trajanje, kdaj pa kdaj skozi zelo dolgo trajanje. To pa je isto, kakor Ëe reËemo, da se razstavi na serijo delnih sprememb, ki jih loËujejo intervali, v katerih se niË ne spremeni. Zgodovinska pripoved abstrahira tudi te manjπe intervale. Bilo bi sicer povsem mogoËe, da bi nam dala veË. Da bi se seznanili s tem, kar se ne spreminja, s tem, kar traja v resniËnem pomenu besede; da bi o tem dobili ustrezno predstavo, bi nas morala prestaviti v druæbeno okolje, ki se je ovedlo te relativne stabilnosti, bi morala za nas obuditi kolektivno memorijo, ki je izginila. Je dovolj, Ëe nam opiπe neko institucijo in nam pove, da se ni spremenila pol stoletja? Najprej, to ni toËno, ker na vsak naËin obstaja precej poËasnih in neopaznih modifikacij, ki jih zgodovinar ne opazi, skupina pa jih je, sicer hkrati z relativno stabilnostjo, obËutila (obe reprezentaciji sta vselej tesno zvezani). Poleg tega in naknadno je to povsem negativen podatek, tako da iz njega ne izvemo niË o zavesti skupine in o razliËnih okoliπËinah, v katerih je mogla priznati, da se institucija res ne spreminja. Zgodovina je nujno bliænjica in zategadelj v nekaj trenutkov stisne in skoncentrira evolucije, ki se raztezajo skozi cela obdobja: v tem smislu izvleËe spremembe iz trajanja. Zdaj niË ne ovira pribliæevanja in zdruæevanja dogodkov, ki so tako odtrgani od realnega Ëasa, in ne tega, da jih lahko razvrstimo v skladu s kronoloπko serijo. Toda taka zapovrstna serija se razgrinja v umetnem trajanju, ki nima realnosti za nobeno izmed skupin, od katerih so ti dogodki sposojeni: za nobeno izmed njih to ni Ëas, v katerem se je njihovo miπljenje imelo navado gibati in lokalizirati tisto, Ëesar so se spominjale iz svoje preteklosti. Mnogoterost in heterogenost kolektivnih trajanj Kolektivna memorija sega v preteklost do neke doloËene meje, ki je bolj ali manj oddaljena, glede na to, za katero skupino gre. Onkraj meje veË ne doseæe dogodkov in oseb z neposrednim prijemom. Prav tisto, kar je onkraj te meje, pa privlaËi pozornost zgodovinarjev. VËasih reËemo, da zgodovino zanima preteklost, ne pa sedanjost. Toda tisto, kar je zanjo zares preteklost, je tisto, Ëesar ni veË v obmoËju, v katerem se πe 94 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Maurice Halbwachs razteza miπljenje sedanjih skupin. Zdi se, da mora poËakati, da stare skupine izginejo, da njihovo miπljenje in njihova memorija zmedlita, da se posveti risanju podobe in vrstnega reda dejstev, ki jih je zdaj edino ona zmoæna ohraniti. Seveda si tedaj mora pomagati s starimi priËevanji, katerih sled se je ohranila v uradnih besedilih, v tedanjih Ëasnikih, v spominih, ki so jih napisali sodobniki. Vendar se zgodovinar v tem, katere izbere, kakπno pomembnost jim pripiπe, pusti voditi razlogom, ki nimajo niË opraviti s tedanjim mnenjem, ker to mnenje ne obstaja veË; ni ga prisiljen upoπtevati, ni se mu treba bati, da se mu bi zoperstavilo z demantijem. Tako zelo je res, da lahko opravlja svoje delo le, Ëe se namenoma postavi ven iz Ëasa, ki so ga doæivele skupine, ki so bile navzoËe pri dogodkih in ki so bile z njimi v bolj ali manj neposrednem stiku in se jih lahko spomnijo. Zdaj pa se postavimo na zorno toËko kolektivnih zavesti, ker je to edini naËin, da osta- nemo v realnem Ëasu, ki je dovolj kontinuiran, da lahko miπljenje v njem prepotuje vse dele in ostane ono samo ter ohrani obËutek svoje enotnosti. Rekli smo, da je treba loËiti toliko kolektivnih Ëasov, kolikor je loËenih skupin. Kljub temu pa ne moremo prezreti, da druæbeno æivljenje v celoti in v vseh svojih delih poteka v Ëasu, ki je razdeljen na leta, mesece, dneve, ure. Tako mora biti, brez tega ne bi mogli ugotoviti nobenega ujemanja med gibanji skupin, Ëe bi trajanja v razliËnih skupinah, na katere razpade druæba, vsebovala razliËne delitve. Sleherna skupin pa ima prav zato, ker so skupine loËene druga od druge, svoje lastno gibanje, in ker ljudje kljub temu prehajajo iz ene v drugo, morajo biti delitve Ëasa povsod dovolj uniformne. Kadar smo v prvi skupini, mora biti zmerom mogoËe predvideti, v katerem trenutku bomo vstopili v drugo, ta trenutek se bo seveda nanaπal na Ëas druge. Ko pa smo v prvi, smo v Ëasu prve, ne pa v Ëasu druge. Ta problem se zastavlja popotniku, ki mora oditi v tujino, za merjenje Ëasa pa ima na voljo le ure svoje deæele. Kljub temu bo prepriËan, da ne bo zamudil vlaka, Ëe je ura enaka v vseh deæelah ali Ëe je med urami razliËnih deæel korespondenËna tabela. Bomo torej dejali, da obstaja en sam in univerzalen Ëas, na katerega se referirajo vse druæbe, katerega delitve veljajo za vse skupine, in da ta skupni utrip, prenesen na vsa obmoËja druæbenega sveta, med njimi znova vzpostavlja komunikacije in odnose, ki naj bi jih ovire med njimi poskuπale onemogoËiti? Predvsem pa je ujemanje Ëasovnih delitev med veË sosednjimi deæelami veliko manj natanËno kakor tedaj, kadar gre za mednarodne vozne rede æeleznic. To je poleg tega mogoËe pojasniti s tem, da zahteve razliËnih skupin v zvezi s tem niso enake. V druæini Ëas nasploh vsebuje doloËeno igro veliko bolj kakor v liceju ali v kasarni. »eprav mora æupnik odmoliti maπo v eni uri, ni niË predvidenega v zvezi s trajanjem njegove pridige. Verniki zunaj ceremonij, h katerim vrh tega pogosto prihajajo z zamudo in jih ne spremljajo do konca, lahko hodijo v cerkev, kadar se jim zahoËe, in doma molijo in izvajajo poboænost, ne da bi se ravnali po astronomski uri. Trgovec mora priti ob uri, da ne zamudi poslovnega sestanka: prodaje pa se distribuirajo Ëez ves dan in Ëe æe obstajajo doloËeni Ëasi za naroËila, za dostave, so v sploπnem moËno pribliæni. Sicer pa se zdi, da ljudje v nekaterih okoljih poËivajo ali si jemljejo nagrado za toËnost, h kateri so prisiljeni v drugih. Obstaja druæba, katere snov se neprenehoma obnavlja, katere elementi se ves Ëas premikajo drug v razmerju do drugega, to je skupek ljudi, ki kroæijo po ulicah. Seveda pa se nekaterim izmed njih 95Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Kolektivna memorija in Ëas mudi, pospeπujejo korak, gledajo na uro ob prihodu na postajo, od prihodu v pisarne ali ob odhodu, nasploπno pa tedaj, ko se sprehajamo, ko pohajkujemo, ko si ogledujemo izloæbe trgovin, ne merimo trajanja z urami, ni nam mar za to, koliko je natanËno ura, in ko moramo opraviti dolgo pot in priti skoraj ob doloËenem Ëasu, se ravnamo po nejasnem obËutku, kakor se usmerjamo v mestu, ne da bi gledali imena ulic, po nekakπnem vohu. Ker v razliËnih okoljih ne Ëutijo enake potrebe, da bi enako natanËno merili Ëas, iz tega izhaja, da je ujemanje med pisarniπkim Ëasom, domaËim Ëasom, uliËnim Ëasom, Ëasom na obisku postavljeno v vËasih precej πiroke meje. Zato se opraviËimo, kadar prepozno pridemo na poslovni sestanek ali se vrnemo domov ob neobiËajni uri, in reËemo, da smo nekoga sreËali na ulici: to je enako, kakor Ëe bi zahtevali ugodnost svobode, s katero merijo Ëas v okolju, kjer jim ni veliko mar za to plat toËnosti. Govorili smo predvsem o urah in minutah, kdaj pa kdaj pa reËemo prijatelju: pridem vas pogledat v prihodnjih dneh, prihodnji teden, Ëez en mesec: ko spet vidimo kakega daljnjega sorodnika, malone πtejemo leta, odkar se z njim nismo videli. Ta vrsta razmerja namreË ne vsebuje bolj doloËnega lokaliziranja v Ëasu. Tako, in æe s te zorne toËke, v naπih druæbah ne bi naπli docela istega Ëasa, temveË Ëase, ki se bolj ali manj natanËno ujemajo. Res je, da se navdihujejo pri istem tipu in se nanaπajo na isti okvir, ki bi ga lahko imeli za druæbeni Ëas v najveËji meri. Ni nam treba raziskovati, od kod izvira delitev trajanja na leta, mesece, tedne, dneve. PaË pa je to dejstvo, ki je v obliki, kakrπno poznamo, zelo staro in se opira na tradicijo. Ne moremo reËi, da izhaja iz sporazuma, sklenjenega med vsemi skupinami, kar bi pomenilo, da so v nekem trenutku odpravile pregrade, ki jih loËujejo, in se za nekaj Ëasa zlile v eno druæbo, ki bi imela za cilj, da enkrat za vselej doloËi sistem delitve trajanja. Je pa mogoËe, je nedvomno nujno, da je do takega dogovora priπlo v eni sami druæbi, iz katere naj bi izπle vse druæbe, kar jih poznamo. Domnevajmo, da so se nekoË religiozna verovanja moËno vtisnila v institucije. Morebiti so ljudje, ki so v sebi zdruæevali atribute poglavarjev in duhovnikov, razdelili Ëas in se pri tem navdihovali pri svojih religioznih pojmovanjih in pri opazovanju naravnega poteka nebesnih in zemeljskih pojavov. Ko se je politiËna druæba loËila od religiozne skupine, ko so se druæine pomnoæile, so πe naprej delile Ëas na enak naËin kakor v prvotni skupnosti, iz katere so izπle. ©e zdaj, kadar se oblikujejo nove skupine, trajne ali zaËasne skupine med ljudmi z istim poklicem, iz istega mesta ali iz iste vasi, med prijatelji, ki bi radi opravljali druæbeno delo, literarno ali umetniπko dejavnost, skupaj potovali, se to zgodi z loËitvijo od ene ali veË πirπih in starejπih skupin. Naravno je, da v teh novih formacijah spet najdemo precej znaËilnosti skupnosti mater in da veliko pojmov, ki so bili izdelani v slednjih, preide v prve: delitev Ëasa naj bi bila ena izmed teh tradicij, ki jih poleg tega ne moremo pogreπati, saj ni skupine, ki ne bi imela potrebe loËevati in prepoznavati razliËne dele svojega trajanja. Zato spet najdemo v imenih dnevov v tednu in mesecev precej sledov izginulih verovanj in tradicij, zato datiramo leta na podlagi Kristusovega rojstva, zato so stare religiozne ideje o vrednosti πtevila 12 izvor sedanje delitve dneva na ure, minute in sekunde. Vendar pa iz tega, da so se delitve obdræale, nikakor ne izhaja, da je kdaj obstajal en sam druæben Ëas, saj so navzlic skupnemu izvoru, dobile zelo razliËne pomene v razliËnih 96 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Maurice Halbwachs skupinah. Ne zgolj zato, ker se potreba po toËnosti, kakor smo pokazali, spreminja od druæbe do druæbe; paË pa lahko reËemo, ker gre za apliciranje teh delitev na serije dogodkov, ki se od druæbe do druæbe ne ujemajo, da πtejemo Ëas na podlagi razliËnih datumov v tej in drugi druæbi. ©olsko leto se ne zaËne istega dne kakor religiozno leto. V religioznem letu doloËajo obletnica Kristusovega rojstva, obletnica njegove smrti in njegovega vstajenja najpomembnejπe delitve krπËanskega leta. LaiËno leto se zaËne prvega januarja, vendar glede na poklice in vrste dejavnosti vsebuje zelo razliËne delitve. Delitve kmeËkega leta se ravnajo po poteku poljskih del, to pa doloËa menjavanje letnih Ëasov. Industrijsko ali trgovsko leto razpada na obdobja, ko delajo s polnim donosom, ko naroËila pritekajo, in na druga, ko se posli upoËasnijo ali se ustavijo: ta obdobja povrhu niso ista v vseh trgovinah in vseh industrijah. Vojaπko leto se enkrat πteje zaËenπi z datumom uvrstitve v korpus, drugiË pa zaËenπi s tistim, kar imenujejo uk, z intervalom, ki vas od uvrstitve loËuje, to se pravi, v narobni smeri, nemara zato, ker monotonost dni povzroËa, da se to trajanje najbolj pribliæuje homogenemu Ëasu, v katerem lahko s konvencijo izberemo smer, kakrπno hoËemo. Tako obstaja toliko razliËnih izvorov Ëasa, kolikor je skupin. Nobenega ni, ki bi se vsilil vsem skupinam. Enako pa je tudi z dnevom. Lahko bi mislili, da menjavanje dnevov in noËi zaznamuje temeljno delitev, elementaren ritem Ëasa, ki je enak v vseh druæbah. NoË, ki je posveËena spanju, zares pretrga druæbeno æivljenje. To je obdobje, ko se Ëlovek skoraj povsem izmakne prijemu zakonov, πeg, kolektivnih reprezentacij, ko je zares sam. Pa je noË glede tega izjemno obdobje, ali zgolj telesni spanec zaËasno ustavi gibanje teh tokov, ki so druæba? »e mu pripiπemo to moË, mu jo zato, ker pozabljamo, da ni le ene same druæbe, marveË so skupine in da se æivljenje marsikatere izmed njih ustavi precej pred noËjo in πe v drugih trenutkih. Recimo, Ëe hoËete, da skupina zaspi, ko ni veË zdruæenih ljudi, ki bi podpirali in poganjali njeno miπljenje, da pa zgolj drema, da πe naprej obstaja, dokler so se njeni Ëlani pripravljani zbliæati in jo obnoviti tako, kakrπno so zapustili. Obstaja pa le ena skupina, katere zavestno æivljenje je periodiËno suspendirano zaradi spanja, to je druæina, kajti v sploπnem se poslovimo od svojcev, kadar leæemo, in jih vidimo pred vsemi drugimi, ko se prebudimo. Vendar se zavest druæinske skupine pomraËi in izgine tudi v drugih trenutkih: ko se Ëlani oddaljijo, oËe, vËasih tudi mati na delo, otrok v πolo, in obdobja odsotnosti, ki so, πteta v urah Ëasomera, krajπa od noËi, se nemara sami druæini ne zdijo manj dolga, saj se ponoËi ne zaveda Ëasa: naj Ëlovek spi uro ali deset ur, ko se zbudi, ne ve, koliko Ëasa je preteklo: minuta ali veËnost? Pri drugih skupinah pa se nasploπno njihovo æivljenje ustavi precej pred noËjo in se precej po njej spet zaËne. Sicer pa, Ëe je ta prekinitev daljπa, zato πe ni drugaËne narave od drugih postankov, do katerih pride v æivljenju istih skupin ob drugih trenutkih v dnevu. V vsakem primeru se delovni dan ne razteza nepretrgano skozi ves niz ur, ki loËujejo prebujenje od spanca: ne seæe do teh dveh meja in sekajo ga intervali, ki pripadajo drugim skupinam. Tako je πe tem bolj z religioznim dnevom ali s posvetnim dnevom. Za noË se nam kljub temu zdi, da zaznamuje bistveno delitev Ëasa, in sicer zato, ker je zares taka za druæino in ker ni skupnosti, na katero bi se bolj tesno navezovali. Toda ostanimo v drugih skupinah, katerih æivljenje se zdaj ustavi, zdaj spet steËe: domnevajmo, da so intervali, ko je ustavljeno, enako prazni kakor noË in da potemtakem v njih 97Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36 Kolektivna memorija in Ëas reprezentacija Ëasa tudi povsem izgine. Zelo teæko bi v teh skupinah rekli, kdaj se zaËenja dan in kdaj se konËa, in nikakor se ne bi zaËel v istem trenutku v vseh skupinah. Kljub temu v resnici obstaja, to smo videli, precej natanËna korespondenca med vsemi temi Ëasi, Ëeprav ne moremo reËi, da so drug drugemu prilagojeni s konvencijo, uveljavljeno med skupinami. Vse v grobem delijo Ëas na enak naËin, ker so vse glede tega podedovale isto tradicijo. Ta tradicionalna delitev trajanja se poleg tega ujema s potekom narave in temu se ne smemo Ëuditi, ker so jo vzpostavili ljudje, ki so opazovali poti zvezd in pot sonca. Ker æivljenje vseh skupin poteka v istih astronomskih razmerah, lahko vse ugotavljajo, da sta ritem druæbenega Ëasa in izmenjevanje naravnih pojavov dobro prilagojena drug drugemu. Zato ni niË manj res, da delitve Ëasa, ki se ujemajo, od skupine do skupine niso enake in nikakor nimajo enakega pomena. Videti je, kakor da bi eno in isto nihalo prenaπalo svoje gibanje v vse dele druæbenega telesa. Vendar v resnici ne obstaja en sam koledar zunaj skupin, na katerega bi se skupine referirale. Obstaja toliko koledarjev, koliko je razliËnih druæb, ker se delitve Ëasa enkrat izraæajo v religioznih terminih (vsak dan je posveËen nekemu svetniku itn.), drugiË pa v poslovnih terminih (dnevi zapadlosti itn.). Ni pomembno da tako tukaj kakor tam govorijo o dnevih, mesecih, letih. DoloËena skupina ne more uporabljati koledarja druge skupine. Trgovec ne æivi v religioznem polju in tam ne more najti svojih orientacijskih toËk. »e je bilo drugaËe v bolj ali manj oddaljenih dobah, Ëe so bili sejmi in trgi na dneve, ki jih je posvetila religija, Ëe je zapadlost trgovskih dolgov bila doloËena za dan svetega Janeza ali na SveËnico, je bilo tako zato, ker se gospodarska skupina πe ni odlepila od religiozne druæbe. […] Prevedel Drago B. Rotar Maurice Halbwachs (1877-1945), francoski sociolog in Durkheimov uËenec, je danes klasiËna referenca za vsakogar, ki se resno ukvarja z mehanizmi, konstrukcijo, reprezentacijo in transmisijo kolektivnega spomina. Njegova tri temeljna dela, s katerimi so bili prviË vzpostavljeni temeljni koncepti preuËevanja konstrukcije kolektivnega spomina, so: Les Cadres sociaux de la mémoire (1925), La topographie légendaire des évangiles en terre sainte: Étude de mémoire collective (1941) in La mémoire collective (1950). Pri zbirki Studia Humanitatis bo predvidoma letos jeseni izπel slovenski prevod njegovega zadnjega dela (objavljenega postumno) z naslovom Kolektivna memorija.