LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, *lu strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Izhaja vsako s r e d o. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.G03.
Od stopnic
Tako prodira Japonska v Aziji. Od rusko-japonske vojne 1. 1904-05, v kateri je Japonska zmagala, nastopa Japonska kot velesila in voditeljica v zunanji politiki Vzhoda. K temu jo usposablja njen narod, ki je najbolj nadarjen in energičen med vsemi, ki pripadajo rumeni rasi, in pa njena strnjena 'državna organizacija. In ravno ta organizacija dviga Japonsko nad vse narode na Vzhodu, zlasti nad kitajski narod, ki je številčno več nego štirikrat močnejši nego japonski, pa je brez enotno ustrojene državne organizacije. To je nacionalna nesreča Kitajske, za katero nosi tudi krivdo smotreno nastopajoča Japonska.
Mandžurija.
To je prva stopnja v zmagovitem prodiranju Japonske. Radi Mandžurije in Koreje, katero je Rusija početkom sedanjega stoletja hotela podrediti svojemu območju, je pravzaprav prišlo do rusko-japonske vojne. Po zmagi nad Rusijo je Japonska tok izseljevanja japonskega prebivalstva vedno bolj dirigirala v Korejo, ki si jo je leta 1910 popolnoma pridružila, in v Mandžurijo, katera je zaenkrat ostala še pod nad-oblastjo Kitajske. Kmalu pa se je začela ta nadoblast krhati. Med svetovno .vojno leta 1915 je morala Kitajska Japonski odstopiti kot interesno sfero (krog) južno Mandžurijo, vzhodno Mongolijo in druge kraje. Lansko leto je južni Mandžuriji sledila severna in sploh cela Mandžurija, katero so Japonci proglasili za samostojno državo (Mandžukuo). Na zunaj je sicer neza-.visna država, v resnici pa je v vsem odvisna od Japonske, katera jo smatra za predmet gospodarskega in političnega izlcoriščevanja. Kitajci so hoteli to svojo najsevernejšo pokrajino obraniti z vojaško silo, pa niso uspeli. Ni tudi uspela Zveza narodov v Ženevi, ki je dala Kitajcem prav, obsodila pa Japonce. Japonci pa so zapustili Ženevo ter vprizorili ofenzivo proti sosedni provinci.
Bžehol.
Japonski vojni minister general Ara-ki je v nekem govoru izjavil: »Pridružitev pokrajine Džehol novi mandžur-ski državi je vprašanje, ki v sedanjosti prevladuje. Džehol je za Japonsko izredne važnosti, ker gre za vprašanje obstanka naše države.« To je druga stopnja v zmagovitem prodiranju Japonske v Aziji. Ta pokrajina je soseda
de stopnic.
novi mandžurski državi ter leži južno-zapadno od nje. Njena površina znaša 300.000 km2, je torej toliko kot japonska država. Prebivalcev pa ima samo 6—7 milijonov, dočim ima Japonska desetkrat več prebivalcev. Prebivalci so po ogromni večini (90%) Kitajci, ostali pa pripadajo mandžurskemu rodu. Japonska si je to zelo slabo obljudeno deželo izbrala za to, da tamkaj naseli preobilico svojega prebivalstva, ki v Japonski ne najde ne prostora ne hrane. Ta pokrajina je bolj gorata dežela. Ni v njej tako bogatih zakladov, kakor v Mandžuriji, kjer so v zadnjem času našli zlato, ki ga Japonci jako potrebujejo. Vendar pa je precej rodovitna, čeprav ne dovolj obdelana. Najboljši pridelek je mak (opij), od katerega je kitajski maršal Čansuljan imel velikanske dobičke. Ti dobički bodo sedaj prišli Japoncem v prid. Ta pokrajina pa je tudi v vojaškem oziru zelo važna, ker tvori zvezo med mandžursko državo in severno Kitajsko. Sedaj ko je Džehol H' rokah Japonske, bo ista s tega torišča lahko organizirala svoje prodiranje v Kitajsko.
Tretja stopnja?
Ta bi bila Peking. Ali bo Japonska prodrla do Pekinga? Poletno prebivališče nekdanjih kitajskih cesarjev, Džengte = glavno mesto Džehola, je že v rokah Japonske. Ali bodo Japonci sedaj položili svoje roke tudi na Peking, nekdanjo prestolico kitajskih cesarjev? Kitajci se tega bojijo, ker je vrhovna kitajska vlada že dala izprazniti to mesto. Saj jim je dobro znana japonska osvajalnost ter brezprimerna in brezobzirna energija, s katero vodi-
Grof ArcOj ki je leta 1920 ubil bavarskega predsednika Eisnerja,, je hotel
izvesti napad ¡>a Hitlerja.
telji japonskega naroda izvajajo svojb osvajalne načrte. Smeli so ti načrti, ko-jih kristalizacijska točka je načelo in geslo: Azija Azijcem. Na čelu Azije pa Japonska! To je glavni smisel japonskega prodiranja v notranjost kitajske države, ki se vrši od stopnje do stopnje: zavladati duhovno nad tem narodom, ki je ogromna masa brez prave organizacije, ter se ga poslužiti kot sredstva svoje politike. Japonska je dokazala svojo sposobnost, da da panazijski (vse-azijski) motor. Njena uloga kot vodilnega azijskega naroda je priznana. Rusija je preslaba, da bi uspešno branila svoje in evropske interese v Aziji. Evropske velesile in Zedinjene države Severne Amerike pa imajo preobilno dela in skrbi s svojimi lastnimi gospodarskimi in političnimi težavami.
Fr. Wernig, Slovenjgradec.
talladta. naScmn teciu-¥alco rciilcf?
i.
Zadnji čas so mnogi kmetovalci v svojem gospodarskem obupu iskali in videli edino rešitev v inflaciji, v raz« vrednotenju denarja. »Če bo dinar padel, se bodo naši kmetijski pridelki za inozemske kupce pocenili in mi bomo lahko izvažali les, živino in druge kmetijske pridelke«, je samozavestno po-vdaril marsikdo. Zgodilo se je, da je dinar lanske jeseni v resnici nekoliko padel. Ali se je vsled tega gospodarski položaj za našega kmeta kaj izboljšal, ali so kaj poskočile cene kmetijskim pridelkom, cene živini, lesu itd.? Porast cen pri živini je bil viden menda samo osem dni, pri ostalih kmetijskih pridelkih pa se sploh ni poznalo. In danes je cena živini ista, kakor je bila pred padcem dinarja. Zakaj? Zato, ker je inozemstvo deloma silno omejilo, deloma sploh zaprlo meje za uvoz naše živine in nekaterim drugim kmetijskim pridelkom. Čeprav bi mi danes nudili inozemskemu kupcu našo slabšo živino zastonj, bi le-to vsled carinske zapore s strani tujih držav, predvsem Avstrije ne mogli spraviti čez mejo. Ostane nam kot uvozna država za naše kmetijsko blago deloma le Italija, in tudi ta v zadnjem času silno ovira uvoz nekaterih naših pridelkov, predvsem svinj in jajc. Druge države pač ščitijo cene živine in raznih kmetijskih pridelkov svojih kmetovalcev z delno prepovedjo in z omejitvijo uvoza tuje, predvsem naše
ivine in našega blaga. Od padca di-larja je imel korist le naš podeželski rgovec in trgovec sploh, ki je — opra-/ičeno ali neopravičeno — takoj navil ene svojemu blagu, ki deloma pride iz nozemstva, čim je dinar padel. Polo-iaj se je vsled padca dinarja za našega kmetovalca poprej poslabšal, kakor izboljšal, ker se ni dvignila cena živini in ostalemu kmetijskemu blagu, dvignila pa se je večjidel cena potrebščinam - katere mora kupovati kmetovalec v -rgovini. — Iz vsega tega sledi, da je aila inflacija za našega kmetovalca mogoče koristonosna takoj po preobratu, ko se je kmetijsko blago med posameznimi državami svobodno, oz. prosto izvažalo in uvažalo; danes pa inflacija našemu položaju iz gospodarskega vidika samo škoduje.
II.
Pa bo rekel ta ali oni kmetovalec: »Saj torej nima pomena, da bi naše blago izboljševali, da bi vzrejali boljšo, težjo in dobičkanosnejšo živino, ko pa ne moremo zadostno izvažati!« K temu ugovoru bi pripomnil sledeče: 1. Ne gre predvsem zato, da blago in živino slepo zboljšujemo, gre predvsem zato, la pocenimo pridelovanje, da zmanjšamo stroške našega pridelovanja. — Predlanskem ali že preje je bilo n. pr. med kmetovalci ljubljanske okolice veliko ogorčenje, ker se je ceno mleku v Ljubljani znižalo menda od 3 Din na £)in 2.50. Pa je neki kmetovalec črno na belem dokazal, da stane našega kmetovalca pridelovanje 1 litra mleka ne 3 Din, ampak Din 4.50. »Kako pa to, da je mleko v nekaterih gospodarsko naprednejših državah (Francija, Danska itd.) tako poceni, v naši valuti menda le Din 2.50 ali 2 Din? Kako shajajo v teh državah kmetovalci?« je začudeno vprašal nekdo. Odgovor je čisto enostaven. V gospodarsko naprednejših državah držijo v hlevih le krave, ki dajejo nad 3000 litrov mleka, dočim pri istih režijskih stroških dajejo naše krave poprečno le 1200 litrov mleka na leto. Stroški za pridelovanje mleka so
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina. Proračunska debata je bila zelo živahna. — Med govorom dr. Nikiča je prišlo do spopada med njim in poslancem Urekom. Glede na to je podpredsednik parlamenta dr. Kosta Popovič izjavil: »Po stenograf-skih beležkah sem ugotovil, da je nar. poslanec dr. Nikola Nikič med svojim govorom zaklical narodnemu poslancu Ivanu Ureku: »Molči, ti si za Stenjevec, odkoder si tudi prišel.« Zato ga kaznujem s pismenim opominom. Narodni poslanec Ivan Urek je med sejo fizično napadel poslanca dr. Nikola Nikiča, pri čemer je poleg žalitve svojega poslanskega tovariša izzval nered in preprečil delo na seji. Zaradi tega postopanja haknadno kaznujem narodnega poslanca Ivana Ureka z začasno izključitvijo
torej pri nas neprimerno večji, ker se ne razdelijo na 3000 litrov, ampak na 1200 litrov. — Kakor je glede mleka, tako je tudi glede rastnosti in debeljenja nr^e živine. Mesto da bi vole za prodajo Krmili le dve leti, jih ¡krmimo 4 leta, da dosežejo primerno težo ter tako podvojimo stroške naše reje. Vsled tega tudi slab dohodek pri reji živine!
2.	Opustitev vsakega zboljšanja v kmetijstvu ali celo nazadovanje kme-tijsko-pridelo\alne civilizacije bi le povzročilo, da bi se kmalu vrnili tudi glede naše življenjske stopnje na stopnjo, na kateri se nahaja podeželje v nekaterih južnejših krajih, na Hrvatskem, v Črnigori itd. Tako nazadovanje naše življenjske stopnje, ki bi sledilo nazadovanju kmetijske pridelovalne civilizacije, si menda nikdo ne želi. Se mogoče počutijo srečnejši ' ljudje z manjšimi zahtevami, z manjšo civilizacijo, toda povratek nazaj iz višje življenjske stopnje na nižjo je zelo težak in marsikomu nemogoč.
3.	Potrebno je tudi, da izboljšamo naše kmetijsko pridelovanje in živino na stopnjo, na kateri se nahaja v naprednejših državah Evrope raditega, da bomo v času, ko se meje v gospodarskem pogledu odprejo, lahko tekmovali tudi z inozemskim blagom.
III.
Pa je dejal tudi že ta ali oni: »Kaj bi zboljševali kmetijske pridelke in po-cenjevali pridelovanje: saj imata od tega potem korist le meščan in gospod, ki dobivata in kupita potem kmetijske pridelke ceneje!« — K temu bi pripomnil, da je bilo še v vseh urejenih državah tudi za podeželje, za kmeta, tem boljše, čim boljše je bilo meščanu. Čim slabše pa gre meščanu, tem slabše je navadno tudi za podeželje, ker je pač človeška družba prav tesno povezana med seboj in mora biti za vse člane človeške družbe življenje vsaj primerno in znosno, kjer je ta družba prežeta z resnično krščansko ljubeznijo in kulturo.
z zasedanja narodne skupščine za dobo ene seje ter ga v smislu poslovnika pozivam, da takoj zapusti skupščinsko dvorano.« — V pondeljek predpoldne je skupščina z zaključnim glasovanjem sprejela proračun.
V senatu kraljevine Jugoslavije je skupina senatorjev predložila načrt zakona o pobijanju korupcije v naši državi.
Državno sodišče za zaščito države je
14. marca t. L objavilo sodbo v procesu proti bivšemu narodnem poslancu dr. Ivanu Pernarju in tovarišem, obtoženim po zakonu o zaščiti države zaradi širjenja letakov, hujskanja, nasilja proti državnim oblastvom in ogrožanja javnega reda. Sodišče je obsodilo: dr. Ivana Pernarja na leto dni strogega zapora, Gjuro Kemfelja na poldrugo leto strogega zapora, Viktorja Košutiča na 10 mesecev strogega zapora in izgubo državne službe. Vsem obsojencem se všteje v kazen preiskovalni zapor. So-obtožena Fabian Plazovič in Paško Ka-literna sta bila oproščena.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Atentat na Hitlerja. Komisarski policijski predsednik v Miinchenu Him-ler je dne 20. marca pri sprejemu časnikarjev sporočil, da je bila policija obveščena iz Švice, da nameravajo komunisti izvršiti atentate proti državnemu kanclerju Hitlerju in proti vodilnim osebnostim današnje države. Dalje je izjavil, da bi bilo zjutraj v. Miichenu skoro prišlo do atentata. V, bližini spomenika Riharda Wagnerja so opazili tri čekiste, od katerih je govoril eden nemški, dva pa ruski ali češki jezik. Bili so v avtomobilu z berlinsko označbo. V bližini spomenika so skrili tri ročne granate in municijo. Priče, ki so slišale razgovor teh treh mož, so čule, da se pripravlja atentat, ko bi se danes Hitlerjev avtomobil peljal skozi Prinzregentenstrasse. Ko je prišla policija, pa so vsi trije moški zbežali. Policija je zaplenila samo ročne granate.
Koncentracijski tabor za kennmisis. Policijski predsednik je izjavil, da vidi v vsakem poskusu atentata največjo nevarnost za javno varnost. Če bo oddan prvi strel, bo prišlo v Nemčiji do največjega klanja in pogroma, kakršnega svet še ni videl in ga nobena državna ali policijska oblast ne bode mogla zadržati. Prihodnje dni se bo v okolici Dachaua zgradilo prvo koncentracijsko taborišče za 5000 ljudi, kjer bodo zbirali komuniste, člane Reichs-bannerja in marksistične voditelje, kateri ogrožajo varnost države. Socialno-demokratski listi ostanejo na Bavarskem prepovedani do 4 .aprila.
Hitler je na razpotju. Dve možnosti stojita pred njim: ali s parlamentom, ali brez parlamenta. Ako se odloči za prvo možnost, mora iskati zaveznikov. Številčno razmerje strank v parlamentu je naslednje: narodni socialisti 288 poslancev, socialni demokratje 120, komunisti 81, centrum 71, Hugenberg-Pa-pen 52, bavarska ljudska stranka 20, manjše stranke 16, skupno 648 mandatov. Ako bodo komunistični mandati razveljavljeni, kar se kot gotovo poroča, bi število poslancev znašalo 567, dve-tretjinska večina pa 379. Ker ima Hitler skupno s Hugenbergovimi nemškimi nacionalci le 340 mandatov, mu še manjka do dvetretjinske večine kakili 40 glasov. Ako pa se Hitler odloči za drugo možnost: vladati brez parlamenta, mora za to dobiti od parlamenta po-oblastilni zakon, ki je zanj potreben, zlasti ako gre za stvari, ki so določene po ustavi, dvetretjinska večina. Torej zopet nujnost, da išče zaveznikov. Hitler je v resnici že pogaja s katoliškim centrom, ki ni nedostopen za njegovo povabilo; ne more pa kajpada pristati na kakšen program, ki bi bil naravnost protiven političnim, kulturnim in socialnim načelom stranke, ki temelji na krščanskih idealih.
V Avstriji se je v sredo, 15. marca, vršil nekak boj med parlamentom in vlado. Kakor smo poročali v prejšnji številki, so v avstrijskem parlamentu odstopili vsi predsedniki (predsednik in oba podpredsednika). Vlada stoji na stališču, da parlament nima več pred-
sedstva ter zato ne more zborovati. — Drugi podpredsednik, velenemški poslanec dr. Straffner, ki je sicer tudi odložil svoje podpredsedniško mesto, pa je kljub temu sklical sejo parlamenta za sredo ob 3. uri popoldne. Pred začetkom napovedane seje je policija zasedla parlament. Hodniki in predsobe so bile polne kriminalnih uradnikov. Ulica pred parlamentom je bila zasedena s številno policijo. Čeprav je bila seja napovedana šele za 3. uro, je dr. Straffner že ob pol 3. uri z govorniškega odra nagovoril navzoče poslance opozicije; postanci vladnih strank niso bili navzoči. Po kratkem nagovoru je dr. Straffner sejo zaključil, prihodnje seje pa ni sklical. Vlada smatra to sejo ne kot sejo parlamenta, marveč kot zborovanje po čl. 2 društvenega zakona. Opozicija pa je tudi zadovoljna, ker se niso vršila večja nasilstva.
Rusija zahteva ureditev meje napram Mandžuriji. Novi sovjetski poslanik Ju-
renjev je na sprejemu pri japonskem zunanjem ministru v Tokiu izjavil, da želi Rusija ureditev vseh obmejnih vprašanj napram Mandžuriji. Predlagal je zunanjemu ministru UŠidi, naj se takoj skliče mešana komisija, v kateri naj so zastopniki ruske, japonske in nove mandžurske države. Ta komisija bo morala ugotoviti mejo med Rusijo in Mandžurijo ter tudi izdati pravilnik, ki naj odstrani spopade med temi tremi državami.
Razorožitvena konferenca hira ter umira. Da bi jo rešil prezgodnje smrti, je angleški ministrski predsednik vložil poseben razorožitveni načrt ter ga v Ženevi branil v velikem govoru. Načrt je takšen, da z njim nista zadovoljni ne Francija ne Nemčija. Iz Ženeve se je Macdonald odpeljal v Rim na razgovor z Mussolinijem, da ga odvrne od revizionistične politike ter ga pridobi za politiko miru in mednarodnega sporazuma.
KATOLIŠKIMI
Novi kardinali. Na seji 'konzistorija je sv. Oče imenoval 6 novih kardinalov. So pa naslednji: 1. Angelo Dolci, rojen 12. VII. 1867 v Orvietu, apostolski nuncij v Rumuniji. 2. Peter Biondi, rojen 4. IX. 1872 v Rimu, apostolski delegat v Washingtonu v Zedinjenih državah. 3. Manrillio Fossati, rojen 1. 1876, nadškof v Turinu. 4. Ivan Villeneuve, rojen v Kanadi v Severni Ameriki leta 1883, nadškof v Quebecu. 5. Elija Dalla Costa, rojen leta 1872, nadškof v Firenzi. 6. Teodor Innitzer, rojen leta 1875, nadškof na Dunaju. Sv. Oče je tudi napovedal, da je imenoval dva kardinala »in pectore (v prsih)«, to se pravi, da njihovi imeni še ne objavi. Storil pa bo to v primernem času.
Vračajo se v katoliške Cerkev. V Avstriji so socialnodemokratični voditelji zagrizeni nasprotniki vere in Cerkve. V borbi proti Cerkvi jim je dobrodošlo vsako sredstvo. Borba proti Cerkvi jim služi kot politično sredstvo. Ker s svojo razredno borbo ne uspevajo tako, kakor bi želeli, pa podpihujejo delavce in druge svoje pristaše za boj proti katolicizmu. To je izrabljanje, in sicer brezvestno izrabljanje vere v politične svrhe. To, kar po krivici očitajo kršč. socialcem, da izrabljajo vero za politične namene, to delajo sami. V živem spominu nam je še, kako so se borili socialni demokratje proti največjemu povojnemu avstrijskemu državniku duhovniku dr. Seiplu. Ker jim je v borbi proti temu odličnemu možu odpovedalo vsako orožje iz njihove politične orožarne, pa so posegli na versko področje ter začeli strastno gonjo zoper Cerkev in za izstop iz nje. Na stotine in tisoče ljudi se je dalo preslepiti in ogoljufati za najdražjo svetinjo ter so odpadli od Cerkve. Ni pa jim mirovala vest in zdaj se v velikem številu vračajo v katoliško Cerkev. Veliko pripo-maga k temu novi dunajski nadškof dr. Innitzer, bivši minister za socialno
politiko, ki je socialno čuteč mož ter med ljudtsvom jako priljubljen.
Kako spraviti ljudi v cerkev? Na
Nemškem je protestantovsko društvo, ki se imenuje »Nemški kristjani«. Ti ljudje opažajo žalostno dejstvo, da so se protestanti odvrnili od vere in verskega življenja, da ne hodijo v cerkev, ne molijo ter vobče ne izvršujejo svojih krščanskih dolžnosti. Ta doznava se je omenjenega društva jako neprijetno dojmila. Člani si belijo glave, kako odpraviti to versko mrtvilo ter iz verskih mlačnežev napraviti dejavne kristjane. Po dolgem razmišljanju eo sklenili obrniti se na narodno-sociali-stično vlado, naj izda zasilno naredbo o obiskovanju službe božje. Ako izdaje hitlerjevska vlada druge zasilne na-redbe, zakaj ne bi izdala navedene na-redbe,'ki jo zahtevajo razmere? Predlog »Nemških kristjanov« je ta: Izda naj se cerkveni pas, ki naj omogoči kontrolo o obiskovanju božje službe. Člane protestantovske cerkve naj za-željena vladina naredba prisili, da gredo vsaj dvakrat na mesec — torej niti ne vsako nedeljo — k službi božji. Kdor se te službe božje v resnici udeleži, dobi v svojem cerkvenem pasu o tem potrdilo. Časniki dozdaj še niso poročali, ali sta Hindenburg in Hitler pristala na izdanje takšne zasilne na-redbe. Vsekako bi bila koristnejša nego vse druge, ki jih je Hitler izdal.
Cerkve zidajo v Parizu. Na pobudo pariškega nadškofa kardinala Verier-ja se bo v Parizu in okolici zgradilo veliko število prepotrebnih cerkva. Na programu je za sedaj 80 cerkva. V letih 1931-32 je kardinal moral iti zdaj na to, zdaj na drugo stran Pariza, da blagoslovi temeljni kamen kakšne nove cerkve. V kratki dobi je blagoslovil temeljne kamne 42 cerkvam. Sedaj se te cerkve dogotavljajo in kardinal jih posvečuje. Ko je bila posvečena prva takšna cerkev, je bilo v cerkvi vse polno ljudi. Ljudstvo je bilo ganjeno ob lepih in prisrčnih kardinalovih besedah. Kako potrebne so te cerkve, je dokazovalo žalostno dejstvo, da je bilo med navzočimi dosti takih, ki se niso znali niti prekrižati, kamo-li moliti.
Za pomladansko zdravljenje uporabljajte
Bahovec, ki čisti in osvežuje kri in tako obnavlja celi organizem.
Zavitek Din 20*— v apotekah in drogerijah.
Tudi na Poljskem se pridno zidajo nov cerkve. V sami Varšavi je bilo tekon zadnjih 10 let zgrajenih 21 cerkva.
Zakon zoper bogekletjs. Nizozemski parlament je sprejel zakon, ki določi težke kazni za bogokletstvo. Po tem zakonu, ki je že stopil v veljavo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in z globo najmanj 100 holandskih goldinarjev tisti, ki z besedo ali podobo žali versko čuvstvo, javno in vidno zapiše besede ali napravi podobe, ki ža lijo versko čuvstvo javnost kot bogokletstvo. Ta zakon je nastal iz odpore proti komunistom. Komunistično gla silo »Tribuna« je lani objavilo več člankov bogokletne vsebine o Bogu, veri In cerkvi. Proti temu so protestirali ne samo katoličani, marveč tudi protestanti. Prva posledica tega odpora je bilo uničenje navedenega lista, ker se ga bojkotirale vse knjigarne, biblioteke in čitalnice. Druga posledica pa je bile vložitev zakonskega predloga zoper bo-gokletje, ki so ga v parlamentu vložili katoliški poslanci. Za ta predlog so glasovale vse stranke, izvzemši kajpada komuniste in socialiste.
OHosffc ¥ ircwm.
V okolici mesta Zabreh na severnem Moravskem so razsežni gozdovi. Ko sc pretekli teden podrli staro,, jako debelo bukev, so videli, da je bilo deblo votlo Votlina se je vlekla iz 10 m višine, kjer so se začenjale veje, kot ozka cev do tal. Ko so preiskovali votlino, so našli v njej človeško okostje in poleg njega staro puško s sprednjim nabojem, močan nož, posodo za žganje, nekaj cap od obleke in nekaj denarja; v puški je tičal naboj. Oblast je uvedla preiskavo, od katerega človeka bi bilo to okostje. Dognalo se je, da je to okostje nekega divjega lovca, ki je izginil pred 45 leti. Da bi se skril pred zasledovalci, ali pa da bi streljal na divjačino, je ta mož splezal na bukev. Ko je bil na bukvi, je zdrknil v duplino, ki je prej ni opazil, in po duplini je zdrknil do tal. Da bi se sam rešil iz dupline, je bilo tem bolj nemogoče, ker si je v tej ozki cevi zlomil desno roko, kakor se je videlo na okostju. Duplina je bila samo tako široka, da je imel v njej prostora. Ni sc mogel gibati ne si pomagati. Kričal je na pomoč, pa ga ni nikdo slišal. Tako je v strašnih mukah v tej duplini končal svoje življenje. Čez 45 let je bilo njegovo okostje zagrebano na cerkvenem pokopališču.
Železomašnik. 50 let duhovnik — zlatomašnik, 60 let — biseromašnik, 70 let — železomašnik. Poslednja je izjema, ki se prav redko dogaja. To odliko je Bog podelil prelatu Tomu Zupanu, ki biva na svojem posestvu na Okroglem v župniji Naklo na Gorenjskem. Rojen je bil 21. decembra 1839, dne 14. marca 1863 pa posvečen za duhovnika. Bil je ravnatelj dijaškega semenišča v Ljubljani, profesor, veroučitelj, pisatelj in neumoren delavec na področju narodne obrambe. Ko je stopil v pokoj, se je naselil na Okroglem, kjer si je sezidal prostorno vilo, v kateri je domače svetišče sv. Cirila in Metoda. V tem svetišču je 14. marca praznoval želez-
Takšne zastave sedaj plapolajo po Nemčiji.
Angleško-francoski razgovori v Parizu. Od leve: Simon, angleški zunanji minister; Pavel Boncour, francoski zunanji minister; Macdonald, angleški mi-! nistrski predsednik; Daladier, francoski ministrski predsednik; lord Tyrell,!
angleški poslanik v Parizu.
no sv. mašo. Navzočim članicam Marijine družbe in članicam Marijinega vrtca je priporočal, naj izpolnijo 4. božjo zapoved, ki zagotavlja dolgo življenje. Njemu je Bog resnično izpolnil svojo obljubo, ker je staršem vedno izkazoval ljubezen in spoštovanje.
Umrl je v Celju 16. marca odvetnik dr. Anton Božič, star 56 let. Rodil se je 12. decembra 1876 v Stročji vasi pri Ljutomeru, v Celje je prišel leta 1901. Ves čas svojega življenja v Celju se je dejavno udeleževal političnega in gospodarskega življenja celjskih Slovencev. Pospeševati gospodarski napredek: to je bil cilj, ki ga je vedno imel pred očmi. Bil je blagega srca in poštenjak od nog do glave, zato je bil splošno priljubljen. Rajni zapušča vdovo in
7 otrok. Pogreb je bil v soboto popoldne. Blagi rajni naj počiva v miru! Žalujoči družini naše sožalje!
Umrl je v petek, 17. marca, v Framu vpokojeni šolski upravitelj g. Miroslav Pučelik. Pokojnega je odlikovalo iskreno in dejavno rodoljubje, ki je za njega v prejšnji državi moral prinašati žrtve ter prestajati trpljenje. Ni pa nikdar klonil, marveč vedno ostal zvest svo-' jim načelom. Bil je prepričan in dejaven katoličan, ki se je vedno trudil, da ostane v najboljšem razmerju s cerkve-, no oblastjo in katoliško duhovščino. Svoj poklic kot učitelj in vzgojitelj je izvrševal z zgledno vnemo in veliko ljubeznijo do mladine. V hvaležnem spominu je ostalo njegovo delovanje na šoli v Krčevini pri Mariboru, kjer ja
Levo:
Nekdaj Liebknechtova hiša — komunistični dom, sedaj hiša Horsta Wessela, od komunistov umorjenega voditelja narodno-socialističnih napadalnih čet.
Desno:
Ta ladja, ki sprejema letala, je bila nedavno v New-Jorku puščena v morje. '"
dolgo časa deloval kot učitelj in končno kot šolski upravitelj. Pogreb je bil v Framu v nedeljo popoldne. Plemeniti in rodoljubni mož naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! " t Župnika čačiča v Črensovcih v Prekmurju je na njegovi zadnji poti
Blagi duhovnik naj počiva v miru! Žalujoči materi naše iskreno sožalje! Jetnikom podaljšan dopust. Nad 100
jetnikov mariborske1 jetnišnice se nahaja na dopustu, ki se je začel počet-kom zime in ki ga preživljajo na svojih domovih. Koncem meseca marca bi
Svečanosti pred kapitolom v Washing ionu ob nastopu vlade novega predsed-I	nika Roosevelta.
11. marca spremljala ogromna množica ljudi iz domače in iz sosednih župnij. Pogreba se je udeležilo 24 duhovnikov, med njimi 3 dekani: g. Jerič iz Dolnje Lendave, g. Slepec iz Murske Sobote, in g. Weixl iz Sv. Križa pri Ljutomeru. Poslovilne besede v cerkvi je govoril g. dekan Jerič, (ki je tudi vodil sprevod. Sv. mašo je opravil g. kanonik Slepec.
zopet morali nastopiti kazen v jetniš-nici. Uprava jetnišnice pa jim je sporočila vest, da je dopust podaljšan še za 1 mesec ter se morajo vrniti koncem aprila. Tako bodo mogli o Veliki noči jesti .»žegen« doma.
Smrtno se ponesrečil. Jakob Kores, rojen pri Sv. Roku ob Sotli, hlapec v stolnem župnišču v Mariboru, se je
smrtno ponesrečil dne 17. t. m. pred-poldne. Vozili so listje iz gozda. Ko so ¡konji potegnili, je hlapec šel zadaj ob vozu. V tem hipu je zadnji del voza zdrknil in se prevrgel na njega. Lestva voza ga je odzadaj vdarila po glavi ter mu najbrž strla tilnik. Bil je takoj mrtev. Pogreb je bil v nedeljo, dne 19, marca, popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blagemu pokoj* niku, ki je bil zvest in marljiv v svoji službi, sveti večna luč!
Kradel, kolikor mogel. Pred sodniki v Mariboru je 14. marca stal 241etni mizarski pomočnik Ivan Kraner iz Pes* niče. Bil je strah Slovenskih goric. Na vesti ima 24 vlomov in tatvin. Od 5. avgusta do 17. septembra 1932 se je klatil po Slovenskih goricah ter kradel iz hiš, zidanic in kokošjih hlevov. Mali senat ga je obsodil na 5 let strogega zapora.
Zažgal bratu, ženi in sinu. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je dne 14. marca zagovarjal 631etni mizar Ivan Ketiš z Ivanjskega vrha. Vsi trije požigi so bili izvršeni letos v mesecu februarju, in sicer je zažgal najprej kopico slame bratu Antonu Ketiš na Grabonoškerh vrhu, nato stanovanjsko poslopje svoje ločenp žene Ljudmili Ketiševi na Kapelskem vrhu, naposled pa vi nič arijo svojemu sinu Ivanu Ketiš v Okoslavcili. Požigalec je bil obsojen na tri leta strogega zapora.
Uboj krošnjarja. V sredo, 15. marca, je mali senat v Mariboru sodil 231etne-ga šoferja Valter Pajmana, ki je 18. ju«i nija 1932 v Sv. Vidu pri Ptuju z udarcem s kolom po glavi ubil dalmatin-i skega krošnjarja Marijana Sičenico. Pajman se je izgovarjal s silobranom, sodišče pa je spoznalo, da gre za uboj. Obsodilo je Pajmana na 6 let in 2 meseca robi je' ter na plačilo mesečno 300 Din vdovi in 400 Din otrokom pokojnega.
Zadavljena starka. Zagoneten zločin se je: dogodil v Rušah. Zadavljeno so našli v njenem stanovanju 601etno ko-čarico Marijo Hafner. Ležala je mrtva
Najboljše vkvartiranje.
i Ko pride v začetku stoletja nadvojvoda Kari v neko vas blizu Trsta vojake nadzirat, .vpraša nekega kmeta: »Oče, ste imeli kaj vojakov vkvartiranih?«
»Da, najprej Francoze, potem pa Lahe«, Odgovori kmet.
»Kateri so bili boljši?«
»I, kaj, vojak je volj ak.«
»Pa katere bi zopet najrajši imeli?« vpraša nadvojvoda dalje.
»Če bi smel kaj želeti, želel bi, da bi vsi Francozi popadali v morje, Lahi bi pa zunaj na obrežju stali, ter se jim tako smejali, da bi od smeha popokali. Potem bi bil V3eh rešen!«
Pavel Keller:
h
11. nadaljevanje.
Roman.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
»Pred težko izbiro ste. Naravno bi seveda bilo, da se dedič tako velikega, lepega posestva oprime poljedelstva, toda kaj pa je v današnjih časih kmet? Mučenec je, vprežna živina, človek, ki ga izžemajo — če že hočete! Danes vam kmet nič več ne poje za plugom, kakor nam pesmi tako lepo pripovedujejo o tem, danes je ves hripav od truda in hodi okrog s povešeno glavo. Danes mu večerni zvon ne doni nič več domače, ko se vrača s polja; saj vč, da je bil medtem pismonoša v hiši. In kaj mu je bil prinesel? Plačilni nalog, opomine, račune, pretnje z davkarije. Da, tako je! Še nikoli ni bilo za kmeta tako hudo kakor je sedaj. Plače so znatno poskočile, vse potrebščine, ki so mu nujne za delo, so se zelo podražile, davki leže na njem ko mora, vse je dvakrat, trikrat, šestkrat dražje,
kakor pa je bilo pred vojno, cene za pridelke pa so komaj za spoznanje večje ko pred vojno. Kakšen konec naj vse to ima? Kako naj se ujemajo potem računi?«
»Materi je tudi težko,« je rekel Karel.
Gospod graščak je resno prikimal.
»Nam vsem je sedaj težko, velikemu kakor malemu kmetu; vse nas pritiska ista stiska, kaj šele osamelo žensko.«
Svež dekličji glas je zadonel zunaj, nekje.
»Ema je,« je rekel graščak. Hitro je obrnil besedo drugam. Radost je spreletela njegov pošteni moški obraz. »Ko bi te ne imel, bi se mi že zdavnaj porušila poslednja kapljica veselje.«
Karel se je ne malo vznemiril.
»Dokler človek še sam kaj ima,« je nadaljeval graščak, »rad da ljudem, ki imajo še manj. Tem nosi Ema. Ravno iz vasi zopet prihaja. Dober otrok je in rada stori tako ljubav.«
Tiho se je nasmehnil.
»Toda večkrat jo tudi osleparijo. Znanec iz mesta, ki je bil sam priča, mi je pripovedoval o tem. Predno stopiš v vas, stanuje zakonski par.
na svoji postelji, obleka ji je bila vsa osmojena. Orožništvo preiskuje ta zločin in se trudi, da bi izsledilo zločinca. — Kakor se javlja iz Ruš, ni prvotni vtis o umoru resničen. Raztelesenje pokojne kočarice je dokazalo, da je starka sama zakrivila smrt ter je vsak zločin izključen. Ko je bila blizu štedilnika, jo je, tako se splošno domneva, napadla slabost ter se ji je vnela obleka. Zadobila je hude opekline po telesu, kar je v zvezi z razširjajočim se dimom povzročilo njeno smrt.
Obešenec v rovu. Od Studenic do Makol je več zapuščenih rovov, kjer so svojčas iskali premog. Tak zapuščen rov se nahaja tudi v Legi pri Makolah. Pretekli teden se je nekaj ljudi podalo v notranjost rova. Pri vhodu v rov jim udari v nos čuden smrad. Pri prodiranju v rov opazijo sredi rova s podpornega trama visečega obešenca. Truplo je bilo v stanju razpadanja, koža pokrita z gobami in plesnobo. Obešenec je bil najbrž tujec, ki je tukaj iskal zavetja ter si v obupu končal življenje.
Požar v tovarni. Nekaj minut pred eno popoldne se je v predilnici Mauth-ner v Litiji na Kranjskem zgodila nezgoda, ki je pomenjala veliko nevarnost za celo vrsto delavskih življenj. Le takojšnji pomoči se je zahvaliti, da ta nesreča ni zahtevala nobene smrtne žrtve. V odseku, kjer čistijo bombaž in predivo, so bili naloženi 3 vagoni bombaža. Naenkrat se je bombaž vnel, najbrž je odkod kakšna iskrica padla vanj. Delavec Brezovšelt je takoj ovohal čuden smrad, njegov tovariš Vigele pa le vzkliknil: »Že gori!« V nekaj trenutkih je bila zaloga bombaža v piamenih. Pelavci so planili v oddelek, da bi rešili vsaj dragocene stroje, toda strupeni plini, ki so se razvijali, so jih vrgli pazaj. Pred oddelkom je več moških obležalo nezavestnih. Na pomoč jim je priskočil zdravnik dr. Orel. Z umetnim dihanjem se je posrečilo obuditi nekaj moških, pri šestih pa je bilo brezuspeš-po: odpeljali so jih v ljubljansko bolnico. Deset delavcev pa je ostalo v do-
mači oskrbi. Požar je uničil vse 3 vagone preje in bombaža, obvarovano pa je poslopje. Škode je okoli pol milijona dinarjev.
**oŽ£ir je v petek, 17. marca, izbruhnil na Rakitni na Kranjskem ter uničil naselje Boršt. Začelo je goreti pod nekim kozolcem, kjer so zažgali otroci v svoji neprevidnosti. Ogenj se je razširil z izredno naglico. Prihiteli so sicer gasilci, pa niso mogli veliko pomagati, ker je razdivjani element kar besnel. Pogorelo je 11 gospodarskih poslopij in 4 hiše. Uničena je krma za živino, veliko hrane za ljudi in pohištva in obleke.
Stolni župnik v Gorici aretiran. Sredi preteklega tedna je bil v Gorici aretiran monsignor Valentinčič, in sicer pod pretvezo, da je prodal neko starinsko podobo. Prodal jo je kajpada na račun stolnice, ker je njena last. Očita se mu, da je to storil brez dovoljenja nadzorstvene oblasti, ki nadzirajo umetnine trajne vrednosti. Pravi namen aretacije pa je, da bi slovenskega duhovnika odstranili z župnijskega mesta.
Homanje na Trsat. Na mnoga vprašanja, če bo tudi letos običajno romanje na Trsat, sporoča romarski odbor, da bo letos romanje zopet o Binkoštih, kakor prva leta, toda le, če se priglasi zadosti udeležencev. Binkoštno soboto bo vozil posebni romarski vlak na Su-šak (Trsat) in v nedeljo zopet nazaj. Izkaznice za polovično voznino z vlakom in brezplačno vožnjo z ladjo po morju na otok Krk bodo po 40 Din. Da bo mogoče vse pravočasno urediti, naj se vsakdo, ki se namerava romanja udeležiti, čimprej prijavi na naslednji naslov: Romarski odbor pri »Sv. vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
Objava. Leseni most čez Dravo na Borlu se prične popravljati z dnem 3. aprila t. 1. ter bo trajalo popravilo najmanj dva meseca in bo most zaprt za težji promet. Z lahkimi kmečkimi vozili se bo še smelo voziti po navodilih voditelja popravil. Opozarja se na to
vse kmečke voznike iz bližnje okolice^ da nemudoma opravijo še pred začetkom popravil vse svoje vožnje preko mosta. Vozniki s težkimi tovori in av-tomobilisti se izognejo mostu na ta način, da vozijo po državni cesti na Ormož in tam preko mosta v smeri na Varaždin ali obratno, in oni vozniki, ki hočejo voziti na Višnico ali obratno, naj vozijo po banovinski cesti Barbara —Leskovec—Ptuj.
X. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gcrnjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Uprava združenja sklicuje po določilih § 372 obrtnega zakona in § 13 pravil X. redno glavno skupščino za četrtek dne 30. t. m., s pričetkom ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so razprave o poslovnem poročilu funkcijonarjev, o proračunu za leto 1933 in določitvi prispevkov ter o samostojnih predlogih članov in slučajnostih. Samostojni predlogi poedinih članov morajo biti predloženi upravi vsaj tri dni pred zborovanjem, to je do 26. marca do 18. ure.
Kako |6 MEO ¥ I
Pred leti namreč. Kako je sedaj, ko so Japonci zavzeli to pokrajino ter jo opustošili, si lahko mislimo. Kako pa je bilo pred leti, desetletji in stoletji, o tem nam poroča zgodovina. Sredi 18. stoletja so si tamkaj zgradili kitajski cesarji svojo poletno rezidenco, kakor to omenjamo v uvodnem članku. Ta rezidenca je bila lepša in sijajnejša kakor Versailles (Verzaj) in Fontainebleau (Fontenblo) na Francoskem, Potsdam na Nemškem in Schônbrunn pri Dunaju. Kot v pravljici je bilo vse. Ko je začelo vroče poletje, se je pomikala nepregledna vrsta nosilnic, vozov in jezdecev iz Pekinga proti Džeholu. Tamkaj so bili parki z jezeri in otočiči v njih, krasni gradovi in templji, polni umetnin. Tam so čakale igre, zabave, plesi, pa tudi gorje. Tam je bila tajna
Kletle delata. Saj ju menda poznate? Ta dvojica je torej sedela pred hišo in pridno delala. Naenkrat pogleda stari metlar po vaški cesti gori in pravi tesnobno: - »Žena, žena,, hitro v posteljo, Ema prihaja!« * Ne bi si bil mislil, mi je pripovedoval zna-jhec, da more stara ženska tako urno teči. Kakor podlasica je izginila v hišo. — Ko je prišla moja hči bliže in sočutno vprašala čez plot, kako je kaj ženi, je metlar začel tožiti:
»Oh, gospodična, zelo hudo ji je, vsak dan je je manj. Kar geniti se ne more več. Hoditi že dolgo ne more, kaj šele, da bi kaj delala. Privzdigovati jo moram v postelji. Ne bo dolgo, pa bo skopnela.«
In je zajokal. Ema je tolažila ubogega moža, kolikor je mogla. Nato pa je šla s svojo košarico v hišo. Žena je napol mrtva ležala v postelji in s tihim, žalostnim glasom jadikovala. Ema je porazi ožila iz košarice na mizo: zdravila za vtiranje, maže, čaj, obveze. Bolnica je s kislim obrazom gledala vse te reči. Šele ko je prišel na dan kos slanine, nato maslo, mast, je-
terna klobasa, se ji je razsvetlil obraz in začela je hvaliti svojega dobrega angela. Kako pa se je prestrašila, ko se ji je Ema ponudila, da ji postelje posteljo. Stara kljuka je vendar ležala v postelji napravljena, v nogavicah in v čevljih zakopana pod odejo.
»Ne, ne,« se je boječe branila, »le nikari, gospodična, umorilo bi me. Ob petkih si nikoli ne dam prestlati. Ob petkih delam pokoro!« In ni pustila do sebe. Znanec je naskrivaj opazoval vse to skozi majhno okence. Ko je bila Ema odšla, je ostal še skrit za hišo. Tedaj je videl, kako se je pritihotapil metlar k oknu in rekel:
»Vstani, žena, ona iz graščine je odšla.«
Nenadoma pa ga je pograbila velika jeza.
»Glej, pa ti sedi pri mizi in žre jeterno klobaso! In meni bo pustila samo čaj in maže! Le počakaj! —« Odvihral je od okna, prišel nazaj z novo metlo, nato pa je bilo slišati v hiši trdo pometanje.« — Da, dragi Karel, tudi dobrodelnost ima čudne in smešne strani.«
Zopet je zadonel zunaj Emin glas.
»Pridi, Ema, obisk imamo.«
Pemsleni kupec.
Mož pravi kupctf, pri katerem je kupi! nekaj blaga: »Vi pa vendar preveč zahtevate za to blago; meni bi vendar smeli bolj poceni dati kakor komu drugemu, ker sem že star hišni prijatelj.«
Kupec mu odgovori: »Ravno zaradi tega vam ne smem bolj poceni dati. Mi moramo pri svojih prijateljih' dobička iskati, ker naši nasprotniki in neprijatelji ne kupu« jejo pri nas; rajši gredo drugam.«
Pametni častnik.
Sedemletnega princa so vsi, ki so ga poznali, zaradi čeznaravne-ga razuma občudova-
sobica pri »vratih makove cvetke«, kjer je najvišji eunuh (oškopljenec) na najvišje povelje zadavil mnogokatero dvorsko damo.
Ustanovitelj te poletne rezidence je cesar Kanghsi, ki izjavlja v ustanovitveni listini: »Chin-dinastija je zgradila Veliki zid. Naši dinastiji pa se je posrečilo, da je pridobila Mongole za to, da branijo našo severno mejo. Tvorijo pa tako mejo, da jo je težje podreti nego zid.« »Džehol«, tako nadaljuje cesar v tej listini, »je oddaljen od nebeške pre-stolice (Pekinga) samo dva dni. Ako sem si izbral ta prostor, ne oviram s tem izvrševanja svojih dolžnosti. Ako hodim, da uživam razgled, ali pa počivam, vedno mislim na žetev. Ne po dnevu ne po noči ne pozabim nauka velikih učenikov in zgodovine. Molim, da bi košare bile polne, ter se radujem dobre žetve, ako nebo o pravem času blagoslovi zemljo z dežjem. Tako preživljam svoje dneve v poletni palači v Dže-liolu. Ne smemo pozabiti, da vse, kar ima cesar, prihaja od ljudstva. Nespameten je tisti, ki ne ljubi ljudstva. Zato sem zapisal te vrste, da so mi dan in noč pred očmi ter da vedno ostajem odkrit in spoštljiv.«
Ta cesar je bil mogočen vladar, ko-jega vpliv je segal do Rusije. Tudi pod cesarjem Chienlungom je še obdajal
sijaj prestol kitajskih cesarjev. Toda pod njim je začelo propadanje države. Iz njegove mladosti poroča zgodovina ta-le ljubezenski slučaj: Kot princ seje zaljubil v lepo dvorno damo z imenom Ma-Chia. Cesarica-mati pa je to ljubezen končala s tem, da je ukazala, da se mora Ma-Chia ob »vratih makove cvetke« v Džeholu zadaviti. Princ se je vdal volji matere. Ko pa je dekle umiralo, je pohitel k nji, se vgriznil v prst ter pustil kapljo krvi pasti na vrat dekletov in hkratu rekel: »V tem življenju ti ne morem pomagati, toda pridi k meni v drugem življenju, spoznal te bom na lisi na vratu.« Ko je Chienlung postal cesar, je nekoč postal pozoren na nekega človeka, ki je nosil nosila. Dozdelo se mu je, da je sličen Ma-Chiji. Odstranil mu je obleko z vratu, našel rdečo liso ter vzkliknil: »Ma-Chia se je vrnila!« Od tega časa je postal ta no-sač z imenom Hoshen njegov ljubljenec. Napravil ga je za kanclerja. Pa je bil nevreden in hudoben človek, ki je veliko škodoval cesarju in državi. Zato mu je naslednji cesar Hohsenu poslal zlato vrvico = opomin, da se mora — sam usmrtiti, kar je tudi storil. V tej dobi pa je začelo cesarstvo propadati vsled slabega gospodarstva in korupcije. Končno je popolnoma propadlo. Z njim pa je tudi propadel Džehol.
Zahteva sv. Očeta.
V pondeljek, 13. marca, se je vršil v Vatikanu takozvani tajni konzistorij, ki so se ga poleg papeža udeležili kardinali. Ob tej priliki je imel papež Pij 'XI. nagovor, v katerem je omenjal politično in moralno krizo sveta, obsodil
pretirane in krivične nacionalistične pokrete, ki nasprotujejo bratstvu ljudi in narodov, ter se z velikim obžalovanjem izrazil o gospodarski krizi, od katere trpijo najbolj revni sloji. So pa ljudje, tako nadaljuje sv. Oče, ki vlečejo iz žalostnega položaja sveta največji dobiček, in to so sovražniki vsakega političnega, socialnega in verskega reda, katerih program je borba proti človeški družbi in proti veri pa naravnost proti Bogu samemu. To, kar se je zgodilo in se godi naprej v ogromni in nesrečni Rusiji, v Mehiki in v Španiji, to se razširja sedaj tudi med velikimi in malimi državami osrednje Evrope in
nas jasno uči, kako daleč sega zločinska agitacija brezbožnih elementov.
Kljub temu, pravi papež, je bil do nedavnega časa glas papeža edini, ki je opozarjal na to veliko nevarnost, ki ogroža vso krščansko kulturo, in je papež bil edini, ki je opozarjal na edino sredstvo, po katerem je mogoče to nevarnost odvrniti. Ta sredstva so nauk neskončni vrednosti duše, o dostojanstvu vsake človeške osebe in o izvoru človeka iz Boga ter o njegovem večnem namenu. Ti nauki pa se morajo dejansko izvajati v človeški družbi po pravici in ljubezni, ki mora vezati ljudi med seboj. In baš zato, ker katoliška Cerkev te nauke nespremenjeno uči in veli izvajati, zato sovražniki reda in civilnega občestva svoje napade usmerjajo v prvi vrsti proti katoliški veri in Cerkvi, čeprav pravijo, da so nasprotniki vsake vere in cerkve sploh. Zato katoliško Cerkev obrekujejo, potvarja-jo njene nauke in njeno zgodovino, netijo in vprizarjajo pravo preganjanje proti njej, in se, kjer ne morejo izdajati zakonov, ki so proti pravici, zatekajo, kakor vidimo v gori omenjenih deželah, h golemu nasilju. Spričo tega — nadaljuje papež — ne bomo nehali dvigati svojega glasu za resnico, pravico in človekoljubje, kakor tudi za obrambo pravic človeške vesti in zato tudi no bomo nehali opozarjati narodov in držav, naj, poučeni po tolikih zgledih prošlosti in sedanjosti, pomislijo, ncakS< no ogromno škodo trpi družba povsod, kjer se vrši odkrit ali zakrit boj proti Cerkvi in kjer se ovira ali onemogoču-je njeno posvečujoče versko in nravstveno delo, posebno med mladim rodom.
Pasjcn v Ptuju. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, ob treh popoldne, je priredilo v mestnem gledališču v Ptuju Pasjon ali Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, versko dramo v 11 slikah. Sodelovalo je 70 ljudi. — Druge vprizoritve bodo: 25. marca, 26. marca, 2. apri« la in L aprila (ob 8. uri zvečer) in 9. aprila* Vljudno vabljeni iz mesta in iz bližnje in daljne okolice!
li. Ko je bil nekdaj s starim častnikom v družbi in se je o princu govorilo, je rekel častnik, da, če so otroci že v mladih letih tako razumni, so potem, ko dorastejo, navadno skoro brez pameti. Ko je to princ slišal, je rekel: »Gospod častnik, vi ste bili gotovo v mladosti zelo pametni, ker ste sedaj v starosti tako — brezumni.«
Abraham je v nevarnosti.
Nekemu možu je njegova huda žena umrla. Prijatelj ga tolaži, rekoč« »Le poto-lažen bodi, tvoja Liza sed>i v Abrahamovem naročju «
Ko sta se mlada dva zagledala, sta zardela. »Oh — gospod Čolnar! To je — to je lepo!« Nato sta si segla v roke. »Dober dan, gospodična!« Graščak ju je ves začuden gledal. »No, — kaj pa naj to pomeni? Gospodična in gospod Čolnar! Takih besedi ne maram slišati! Z imeni se mi bosta nagovarjala in tikala se bosta! Vaška otroka sta — kmetska otroka! Kmetskim se ne spodobi takšno govoričenje, posebno še, če so si znanci iz otroških let. Karel, saj ste pisali Emi skoraj vsak tretji dan razglednico, kakšne neumnosti pa uganjate sedaj?« Karel se je še bolj zmešal. Jecljal je: »Mesto, kjer sem sedaj hodil v gimnazijo, je res lepo — seveda so tudi zelo lepe razglednice naprodaj, pa sem —«
»No, pa ste ji pisali razglednice!« — Tedaj je prišla služkinja in naznanila, da čaka zunaj finančni uradnik iz mesta, ki želi govoriti z gospodom graščakom. Ta novica je graščaka razkačila.
»Temu žc pokažem, temu suknježu iz me-
sta! Moj Bog, sedaj bodo začeli prihajati ti krvosesi še na dom!« —
Karel se je hotel posloviti, toda graščak ni dovolil.
»V park pojdita; takoj bom za vama. Če se mi takoj ne pobere iz hiše, naščujem psa nanj!«
In sopihajoč od jeze je trdo odšel iz sobe.
»Ali naj res greva v park?«
»Oče je tako naročil,« je rekel Karel.
Šla sta počasi po parku med grmovji in mimo zelenih tratin. Bila je pomlad. Iz zemlje je prihajal tisti težki vonj, ki stori človeka vrtoglavega. Ščinkavci so peli po vejah. Mladima je bilo srce polno sladke tesnobe; toda nobeden ni izpregovoril. Prišla sta mimo tratine, kjer ja na gosto rastla penuša.
»To ni lepo videti,« je rekla Ema. Res se je zdelo, kakor da bi bilo vse naokrog popljuvano. Karel je z vnemo dejal:
»Ne, ne, to ni nič grdega, tu domuje le sli-narica.«
In začel je poučevati svojo spremljevalko, da biva v peni gosenica, ki se zabublja. Navrtala
Št. Ilj v Slov. goricah, šentiljčanom se obeta nekaj novega, izvanrednega. Požrtvovalni cerkveni pevski zbor s svojim delavnim or-ganistom g. Gustlnom Rakuša bo na Marijin praznik dne 25. marca in v nedeljo dne 26. marca proizvajal spevoigro v treh dejanjih »Darinka« in enodejanko »Srce in denar«, igro s petjem. To bo prvi nastop cerkvenega pevskega zbora na odru v večjem obsegu. To bo sploh prvič v zgodovini Št. Ilja, da bodo domači fantje in dekleta igrali na odru spevoigro-opereto. Vsi, ki ljubite slovensko pesem, domačini in okoličani, vljudno vabljeni. Obakrat je pričetek ob 3. uri popoldne v Slov. domu.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 19. februarja se je v tukajšnji cerkveni hiši priredila lepa predstava »Godčeva pesem«. Mnogobrojno občinstvo je bilo z Igralci zelo zadovoljno.
Veržej. Fantje in možje! Vsi ljubite svoje hožje duše, zato pridite prav vsi h govorom, ki bodo v župni cerkvi od 3. do 6. aprila zjutraj in zvečer samo za Vas, da se kaj pu-učimo o naših dušah in o Bogu in lepo opravimo velikonočno spoved. Začetek 3. aprila zjutraj, zaključek 6. aprila zjutraj. Glej spored na cerkvenih vratih. Na svidenje!
Št. Ilj pri Velenju. Za nedeljo 26. marca ob treh popoldne pripravlja tukajšnja Sadjarska podružnica zanimivo gledališko predstavo »Slehernik« v Društvenem domu. Ta najnovejša zanimivost na naših odrih je povsod vzbujala največjo pozornost in bila hvaležno sprejeta. Je pa tudi kakor nalašč za sedanji resni čas. Vabimo sosede in domačine: Pridite zopet v našo dvorano, ne bo Vam žal!
Veržej. Radi nepredvidenih zaprek se cerkveni koncert ne bo vršil dne 25. t. m., to je na Marijin praznik, ampak v nedeljo dne 30. aprila t. 1. Spored jn drugo se pravočasno objavi.
Ljutomer. Marijamka kongregacija vpri-zori v nedeljo dne 26. marca ob pol štirih popoldne v dvorani Katoliškega doma znamenito versko duhovno igro »Slehernik«. Vabimo domačine in tudi okoličane, da to nedeljo pridejo v Ljutomer pogledat to prireditevč Zveze z vlaki so zelo ugodne.
7. Kuniguada na Pohorju. O, ti prešmen-tani predpust, kako si bil dolgočasen, da ma-lokedaj tako. Imeli smo sicer 7 zakonskih parov, toda vse je šlo bolj tiho in mirno. Se pač pozna kriza. Radi nje je tudi marsikateri že-
Svečina. Ob priliki smrti g. Jamšek Josipa, posestnika iz Svečine, je daroval g. Smonik Rudolf, pekovski mojster iz Svečine, 50 Din za ubožne šolarje naše šole, namesto venca na grob. Darovalcu izreka vodstvo šole najtoplejšo zahvalo!
Zgornje Žerjavce. Bridek udarec je zadel ugledno hišo Šumanovo. Prikradla se je kakor tat bela žena smrt v hišo ter ugrabila hiši gospodarja in gospodinjo, ljubim otrokom
Santa Monica, kopališče blizu mesta Los Angeles
strašnega potresa.
v Kaliforniji, središče
nin ostal brez družice. Upamo, da bo drugi predpustni čas bolj vesel. Pa tudi smrt nam ne prizanaša, s svojo koso pobira staro in mlado. Sedaj se nam bliža zelena spomlad, ki je tako željno pričakujemo, ker bomo imeli dovolj dela in tako nekoliko pozabili na krizo. Če se bomo kaj ženili, bomo gotovo bolj veseli.
mater in očeta. V teku enega tedna sta bila oba mrtva in pokopana. Redek žalosten slučaj. Gospodinja Marija Šuman je umrla v 55. letu starosti, pet dni kasneje ji je sledil gospodar Anton Šuman v 60. letu starosti. Pridna mati in skrbna gospodinja Marija Šuman je dalje časa bolehala na gripi, na pepelnico, sta si oba zaželela prejeti sv. zakramente, drugi
je bilko, prežvečila čisti rastlinski sok, ki teče iz bilke, v peno, kakor naredi kuharica iz mleka sneg. In v tem gradiču iz pene živi sedaj živa-lica.
»Zanimivo!« je rekla Ema.
»Da, zanimivo,« je dejal Karel z ognjem, »in najbolj zanimivo je, da slinarica ne ljubi le te travniške penuše, ampak tudi druge rastline, kakor kukavice, vrbe, kislice.«
Ti sam si taka kislica, mu je prišlo na um, in nenadoma se je zazdel samemu sebi tako lesen, kakor je bil njegov profesor za botaniko, ki je vsako novo predavanje začel z besedami: »Sedaj vam bom pa pokazal nekaj prav zelo zanimivega!«
Tudi Ema ni mogla najti nobene zveze. Končno je izpregovorila:
»V našem parku je mnogo ščinkavcev. Rada jih imam. Imajo tako lepo pisano perje in so tako lični in zali kakor kavalirji iz dobe ro-koko.«
»Da, taki so,« je pritrdil Karel. »In vendar ¿o le vrabci.«
»Vrabci?«
»Da, v družino vrabcev spadajo, ker imajo šilast kljun!«
Ti sam si šilast kljun, si je mislil, in je začel sovražiti samega sebe. Končno pa se je vendar spomnil nekaj »zelo zanimivega«.
»Ali ste — ali smo — ali so že kdaj našli tu pozlačeno ali posrebreno ščinkavčevo gnezdeče?«
»Pozlačeno ščinkavčevo gnezdeče? Še nikoli!«
»Pa so! Ko so pred pu3tom hrumeli ljudje po cesti in metali drug v drugega konfeti, so bile ceste vse posute z njim. Ljudje so opazovali, kako so ščinkavci z zanimanjem gledali z vej te konfeti, se spustili na tla, nabodli s kljunčki papirčke in odleteli. Ščinkavec pa nikoli ne pobere rdečega, modrega ali rumenega papirčka, temveč vedno le zlatega ali srebrnega. In kaj napravi z njimi? S temi papirčki si prevleče na zunanji strani svoje gnezdeče, tako, da svetlikajoči se nakit prilepi.«
Dalje sledi.
»Potem pomilujem ubogega Abrahama, ker pri prvi priložnosti mu bo v lase skočila«, odgovori potrti mož.

Beli teden
Mi prodajamo vse blago ceneje samo
„TpgousM dom"
v Mariboru Aleksandrova c. 25
dan v četrtek dne 2, t. m. je po hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Pogreb rajne ee je vršil v nedeljo dne 5. t. m. Mož Anton se nI mogel udeležiti pogreba, ker je bil na bolniški postelji, težko bolan na črevesnem raku. V torek dne 7. t. m. si je zaželel zopet prejeti sv. popotnico in v sredo dne 8. t. m. zjutraj ob enih je boguvdano izdihnil svojo dušo. Pogreb rajnega se je vršil dne 10. t. m. Kako sta bila oba spoštovana in priljubljena, sta pokazala oba pogreba, ki se jih je udeležilo mnogo ljudstva. Po 321etnem zakonskem življenju ista skoro skupno odšla tja, kjer ni težav in bridkosti, katere sta morala v tem življenju v obilni meri okusiti. V njih hišo so zahajali samo katoliški listi, posebno »Slovenski gospodar« je bil stalen gost. Zapustila sta štiri hepreskrbljene otroke, 1 sina in 3 hčerke, kateri so vzgojeni v pravem katoliškem duhu. Otroci, naj vas tolaži zavest, da ste vestno izpolnjevali 4. božjo zapoved. Zato -vam bo ljubi Bog poplačal, kakor je obljubil vsem tistim, kateri jo ne samo poznajo, ampak tudi izpol-hjujejo.
Sv. Ruport v Slov. goricah. Na sedmini pre-rano umrlega, vsem priljubljenega, nadebudnega in vrlega mladeniča Gustla Zmauc se je nabralo za kruh sv. Antona 70 Din v prid afriškim misijonom. Vsem darovalcem prisrčni Rog plačaj, rajnemu pa naj sveti večna luč!
Sv. Andraž v Slov. goricah, Letošnji pred-pust se je v naši fari dobro obnesel. Kar pet parov je klečalo pred poročnim oltarjem. Med njimi je tudi bila nevesta Marjeta livar, pos. hči iz vrle krščanske hiše Kvarove iz Hvale-tinec. Svatje so na podbudo starešine Antona Fekonja in Franca Toš nabrali 20 Din za revne dijake v Mariboru. Vsem Bog plačaj 1 — Komaj je minula vesela svatba, že je domače presenetila žalost; Ko je šla domača hči v soboto v hlev, je opazila, da ni več kokoši. Dvo-hožna lisica (seveda krščena) je porabila priliko in odnesla osem kokoši in velikega purana, ki je bil tri dni prej pomiloščen. Dobro bi bilo, da bi tega prijatelja kurje pečenke kmalu izsledili in mu za večno odvzeli nepošteno obrt. Žalostno je zapel veliki zvon iz zvonika naše cerkve in naznanil vest, da je zapustil to solzno dolino priden faran, član Apostolstva mož in prijatelj duhovščine Jan. Arnož iz Smolinec. Pokojni Janez zapušča že-®o Marijo, rojeno Kvar, in štiri majhne otroke. Pogreba se je udeležila takorekoč celotna župnija. Ob odprtem grobu se je poslovil s prisrčnimi besedami od njega č. g. župnik Iv. Alt. Dragi Janez, počivaj v miru! Komaj smo pokopali Janeza Arnož, že so zopet zapeli zvonovi svojo žalostno pesem. Zapustila nas je zopet dobra župljanka, žena uglednega moža, cerkvenega ključarja in člana našega Apostolstva mož Gregorja Druzovič. Pokojna Marija Druzovič je bila vrla žena in članica tukajšnje ženske Marijine družbe. Pred enim letom sta, še skupno obhajala svojo zlato poroko. Ob odprtem grobu sta se poslovila od nje č. g. župnik in sedanji župan g. Tomaž Toš. Počivaj v miru, dobra žena! — Pokopali smo tudi uglednega moža Jurija Zorko, očeta štirih že pokojnih sinov. Rridka usoda je zadela to družino, v enem letu je izgubila tri sine. Dragi Jurij, zapustil si svojo bolno ženo, tvoji sinovi že spijo v hladni zemlji, in tudi ti si se poslovil od nas! Počivaj v miru!
Apače. V soboto je nenadoma dospela iz 'Gradca vest, da je preminul v tamkajšnji bolnišnici župnik g. dr. Leopold Potzinger. jPred mesecem ga je z vso silo napadla huda Izležen. Iskat je šel pomoči y bolnišnico, toda bolezen se je vedno bolj hujšala. Prena-
šal je vse velike težave s čudovito potrpežljivostjo. Pokopan je bil v torek dne 21. t. m. v Gradcu poleg svoje sestre. Veliko število njegovih župljanov je pohitelo v Gradec, da so ga spremili na zadnji poti. V Apačah je bil župnik že 25. leto. Od leta 1912 do preobrata je bil državni poslanec. Novi zvonovi in elektrika v cerkvi je njegova zasluga. Bodi mu žemljica lahka!
Zasadi. Dne 9. marca je umrl v 63. letu starosti naš vrli starec vdovec Alojz Kožar, posestnik in trgovec na Zagorskih zasadih. Pokojni je bil rad dobre volje, posebno ko je vzel v roke svojo staro harmoniko. Pokopan je bil dne 11. t. m. Naj počiva v miru!
Negova. Veličasten pogreb, kakor jih naša Negova malo doživi, je pričal, kako priljubljen je bil Vinko Njivar, ki smo ga dne 12. t. m. spremljali k zadnjemu počitku. Bil ie izredno šaljive narave, ki ga tudi v bolezni ni zapustila, vendar tudi v šali vedno dostojen. Bil je član tukajšnjega tamburaškega in pevskega cerkvenega zbora, kater! ga je spremljal z veliko množico ljudstva in mu zapel v slovo pod vodstvom organista N. Ilajnšiča pet zelo ganljivih pesmi. Govorila sta zadnjič v slovo v imenu Mladeniške družbe Lojze Kau-čič in Peter Zemljič, s katerima tudi mi izrekamo Vinku zadnji pozdrav; Z Bogom in na svidenje nad zvezdami! Darovalcem vencev in sploh vsem, ki so posodili blagopokojnemu zadnjo pot, iskreni: Bog plačaj!
Mcdvsce pri Pragersksm. Oj, ti šmentani predpust! Čeravno je pri nas redko katera hiša, ki bi ne imela za zakonski jarem po enega fanta ali dekle, in jih nekatere imajo celo po 3—4, je vendar bilo malo gostij. Pri naših ljudeh je že pradavni rek: Dolg predpust, malo gostij! Največ krivde, da smo ostali samci in samice za naprej, pripada gospodarski krizi. Pravijo nekateri šaljive!, da v tisti vasi ne smejo na pustni dan jesti krapov, kjer ni bila gostije. Kljub temu smo jih dosti pojedli. Moke nam je ostalo za bližajočo se veliko noč, tako da bomo vsaj o veliki noči veseli, ker nismo gostije imeli. Biti hočemo tudi čez poletje pridni na delu in prigospodariti toliko, da se v prihodnjem predpustu vsi odkraja poročimo. Upajmo na boljše čase.
Šikole pri Pragerskem. V najlepši dobi je umrla Anica Pernat. Bolehala je eno leto. Šla je iskat zdravja v celjsko bolnico. Njeno upanje pa se ni izpolnilo. Bolezen (jetika) je postajala vedno hujša, dokler ni končno omagala. Stara je bila šele 24 let. Na zadnji poti jo je spremilo nebroj ljudstva in domači pevci so ji ob grobu zapeli žalostinko »Nad zvezdami«. Blaga mladenka naj počiva v miru!
Konjice. Veselo je nastalo po prijaznih konjiških hribčkih, kopači so zapeli svojo pesem. Polni nade na obilico vinske kapljice navdušeni prosijo Boga, naj blagoslovi njihovo delo. — Dne 19. februarja smo imeli prireditev »Guzaj«. Nabito polna dvorana je pričala o zanimivosti igre. Pač ni škoda za tisti mali denar, ki ga človek izda za hvalevredno prireditev. Na splošno željo ljudstva naj bi se igra ponovila.
Podvinci pri Ptuju. Božja dekla smrt je v zadnjem času nemilo kosila po celi naši okolici. Dne 19. februarja smo spremili na zadnji poti Janeza Petek, skrbnega kmeta iz Podvi-nec. Dobrih 14 dni pozneje se je oglasila bela žena s koso v isti hiši in pobrala zadnjo moško moč v Petkovi hiši, sina Janeza Petek. V najlepši dobi 32 let, ko je mislil na bodočnost, ga je zavratna pljučna bolezen vrgla na bolniško posteljo, kjer je vse bolečine z veliko vdanostjo v voljo božjo prenašal, ga je dne 6. marca smrt rešila zemeljskega trpljenja in ga
iztrgala za vedno iz naše srede. Dne 8. marca, je bil pogreb ob ogromni udeležbi sorodnikov in prijateljev. Dolga vrsta podvinskih fantov, je pričala, kako visoko so čislali in spoštovali rajnega Janeza. Ob grobu se je od vrlega Janeza v lepih besedah poslovil p. Kari. Dragi Janez, počivaj v miru! Petkovi družini pa naše iskreno sožaljel
Sv. Urban pri Ptuju. Umrla je žena urban-skega župana Mihaela Rašla, v kojega hišo že 33 let zahajal »Slovenski gospodar«. Rajna je bila stara 59 let. Govorila je do zadnjega zdihljaja; sama si je dala pri sosedu napraviti rakev, katero je hotela videti pred svojo smrtjo. V vojnem času si je nakopala živčno bolezen radi težkega dela, skrbi in žalosti, ker je mož bil ves čas pri vojakih. Po srečni povrnitvi moža sta dala postaviti lepo kapelico z zvončkom in s podobo Gorske Matere božje v zahvalo za srečno vrnitev moža. Imela sta edinega sina, 19 let tarega, ki je šel zjutraj kosit; ob opoldanski vročini se Je šel kopat v Pesnico in je utonil. Reveži, ki jim je rajna bila velika dobrotnica, bridko žalujejo za njo. Blaga rajna naj počiva v miru! Možu, hčerki, zetu in štirim sestram naše sožalje!
Sv. Urbsn pri Ftuiu. Na dan 28. februarja smo pokopali pridnega moža Franca Rajšp iz Jiršovcih. Tudi smo izročili hladni .zemlji Jur-barja iz Vitarovccv. Imeli smo v dveh mesecih 25 mrličev. Počivajte v miru!
Oshiševc-i. V sredo dne 8. marca je po dolgotrajni in mučni bolezni v Gospodu zatisnila oči zemskega življenja daleč naokoli znana Kostanjevčeva mati, Katarina Korpar. Pokoj-nica je bila dobra krščanska žena, ki se je veliko trudila za časno in večno dobrobit treh svojih otrok, katerim je vsem v vzajemnosti s svojim blagim soprogom Filipom oskrbela dostojen in lep življenjski obstoj. Napram revežem in stiskanim je imela vedno odprto srce in darežljive roke. Vsled tega je bila vse življenje deležna božjega blagoslova. Blagi duši želimo sladek mir v Gospodu, svojcem pa izražamo globoko sožalje!
Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo dne 12. t. m. je bilo pri nas napovedano neko spokorno predavanje. Ob tej priliki se je tudi agitiralo za vstop v stranko s tako dolgim imenom, da si ga ljudje niti zapomniti niso mogli. Vsled tega in iz drugih razlogov niso vstopili.
Podčetrtek, Dne 11. marca je zapel mrtvaški zvon dobri in delavni naši župljanki Druško-vič Ani iz ugledne rodbine Druškovič iz Ime-nega. Počivaj v miru, blaga in mirna duša! — Med člani cerkvenega pevskega zbora se sliši govorica, da bodo priredili v dne 25. .marca materinski dan, da tako počastijo svoje ljube mamice z besedo in pesmijo. Na vsak način je hvalevredna mladina, ki ima v teh razbrz-' • danih časih tako lepe namene!
Podčetrtek. Mrtvaški zvon. Dne 10. marca smo spremili k zadnjemu počitku dobrega tukajšnjega farana in tržana g. Jožefa Verbo-šeka, vrlega krščanskega moža in člana tuk. požarne brambe in dolgoletnega naročnika »Slov. gospodarja« in Družbe sv. Mohorja. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, na katerem smo videli najodlič-nejše tržane in farane. Ganljivo je bilo gledati, kako so nesli po želji rajnega njegove zemske ostanke njegovi dobri sinovi. Na pokopališču se je poslovil od pokojnega domači župnik žn g. Lovrec v imenu požarne brambe. Cerkveni pevski zbor pa je zapel pri hiši žalosti in ob' odprtem grobu ganljivo žalostinko. Počivaj v miru, dobri naš faran in skrbni oče, preostalim pa naše sožalje! Lepa hvala vsem, ki so rajnemu bili v tolažbo in pomoč na bolniški postelji, hvala g, župniku in g. Lovrecu za no-i
slovilne besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, darovalcem vencev in vsem udeležencem pogreba.
Št. Ilj pod Turjakom. Dne 10. t. m. v noči je bilo vlomljeno v trgovino Rozman v Št. Ilju pod Turjakom. Tatje so odnesli blaga za 30.000 Din. Imeli so avto, na katerega so blago naložili, in izginili brez sledu. Tatvina čisto po iimerikanskem sistemu.
Vransko. Kakor povsod, se je tudi tukaj gospa kriza vkoreninila. Rojstev je prilično, ¡tudi smrtnih slučajev je že blizu 20. Dne 12. t. m. je bil pokopan Ernest Brezovšek, trgovec in posestnik v sredini trga, ki je vsled kapi nenadoma preminul. Dne 13. t. m. je ležala na mrtvaškem odru večletna Marijina druž-benka Skok Terezija, ki je bila v zgled tova-rišicam. Z veliko potrpežljivostjo je prenašala svojo mučno bolezen. N. v m. p.!
Sv. Jurij ob Taboru. Od 5. do 12. marca smo obhajali misijon, ki so ga vodili čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Misijon je dosegel lep uspeh. Obhajancev je bilo 3i00. Na praznik Marijinega Oznanjenja bodo otroci tukajšnjega Marijinega vrtca proslavili naše matere z lepo prireditvijo v cerkveni hiši. Po-.vabljeni vsi, zlasti matere!
Sv. Jurij ob Taboru. V noči 19. februarja je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Pod-bregarja (Korošič) v Ojstriški vasi. Zgoreli ste tudi dve kravi in tri svinje. Zažgala je zločinska roka in sicer že petnajstič. Orožništvu se ne posreči izslediti pravega požigalca. — V predpustu je bilo poročenih osem parov, izmed katerih so članice Marijine družbe: Ju-hart Julijana, poročena z Lesjak Francem; Lesjak Marija z Rak Martinom in Divjak Pavla z Turnšek Blažom. Naj vseh osem parov v zakonu najde pravo srečo!
Sv. Bolienk pri Središču. Razpis nagrade. V noči od 15. na 16. t. m. so neznani falotje izdrli in postavili naopak soho, ki je svojčas služila sedaj razpuščenem kat. prosvetnmu društvu v svrhe obešanja table, na kateri so se razglaševale društvene prireditve. Soho je dala postaviti Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk pri Središču na svojem zemljišču ter vidi v označenem nekulturnem dejanju ne samo vandalizem in lopovstvo, ampak tudi motenje posesti, in razpisuje nagrado 100 Din tistemu, ki ovadi krivce, da se jih bo sodno zasledovalo radi motenja posesti in poškodbe tuje lastnine.
Tepanje pri Konjicah. Tukajšnje gasilno društvo je po daljšem presledku začelo zopet živahno delovati. Naša želja je, da bi z združenimi močmi čimpreje zgradili gasilni dom. Že dovaža cela vrsta naših vrlih voznikov gradbeni materijal k stavbišču. Društveni dlani pa se z veseljem sestajajo k skupnim posvetovanjem, da si uredijo načrte za pro-speh društva. — V večnost je šla, zvesta svojemu Bogu, pridna mladenka Marta Munda. Njeno življenje je bilo vseskozi lepo in pošteno. Svojo dolgotrajno bolezen jetiko je prenašala vdano iz ljubezni do Boga. Pokopana je bila na Prihovi, ker spada del naše ¡vasi k župniji Prihova. Dobra Marta, spavaj sladko pri Mariji na Prihovi!
Buče. Pred pustom je bilo nekoliko veselja. Devet mladenk je stopilo v zakonski stan, sedem jih je ostalo v domači župniji, tri: Gro-belšek Ana, Pustišek Jožefa in Kajba Terezija, Marijine družbenke in cerkvene pevke, pa so šle v druge župnije. Bog daj vsem obilo sreče! Pobožnost večne molitve je prišla letos na pepelnično sredo. Ljudstvo je zares v duhu pokore molilo in v obilnem številu prejelo sveto obhajilo. Še je ljudstvo dobro in verno in ve,
da le pri Bogu dobi zlasti v teh težkih časih pravo tolažbo in pomoč. Španska bolezen nas je tudi obiskala, pa ne prehudo. Sedaj nabiramo člane za Mohorjevo družbo. Četudi je huda za denar, da dostikrat ni za sol, pa bodo 3učani ostali zvesti naročniki Mohorjeve družbe, ki je Slomšekov testament. Žurajeva hiša v Vranski gorci žaluje. Pred enim tednom je potrkala kruta smrt in pokosila mladega gospodarja Alojzija. Ta mož gotovo ni imel nobenega sovražnika. Kako je bil vobče priljubljen, je pokazal veličasten pogreb. Bil je več let cerkveni pevec, vzgleden član Apo-stolstva mož in fantov, predsednik bivšega katoliškega prosvetnega društva, požrtvovalen član gasilnega društva na Bučah, ki ga je v polnem številu spremilo na zadnji poti. »Slovenski gospodar« in Mohorjeve knjige so v tej hiši že dolgo vrsto let drag hišni prijatelj. Cerkveni pevci so mu doma zapeli ganljivo slovo, ob odprtem grobu sta se pa poslovila od pokojnega domači g. župnik in g. Podlin-šek, podnačelnik kozjanske gasilne župe, ki se je celo v zelo slabem vremenu po svojih zastopnikih udeležila pogreba. Za dragim sinom žaluje 821etni oče, za blagim možem najboljša žena Tončka z malim detetom in drugi sorodniki. Bog daj pokojnemu večni mir, žalujočim pa naše sožalje! V Bučki gorci pa se še do danes ni potolažil zvest naročnik »Slov. gospodarja« Anton Cepin, ki žaluje za svojo blago ženo Apolonijo, ki se je precl meseci preselila v večnost. Sam je ostal zvesti mož, zato se tem bolj veseli vsak teden svojega prijatelja »Slov. gospodarja«, katerega vedno in pridno čita! Gospod urednik, pošljite nam vinskih kupcev, ker vino je sladko in teče prav gladko, in videli boste, da se bo število naročnikov »Slovenskega gospodarja« podvo>-jilo!
Šmartno ob Palu. Gospodarska stiska narašča. Vse je brez denarja. V nedeljo dne 12. t. m. je bilo pri cerkvi oklicanih okoli 50 dražb. Kaj takšnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Obrtnik, kmet in trgovec se s strahom vprašujejo, kaj bo. Posebno obrtniki trpijo, ker nimajo nikakih naročil. — Umrla je dne 9. t. m. dobra krščanska mati Železnik Marija, po domače Mlinarjeva mama. Naj v miru počiva! — Delo v vinogradih se je pričelo. Delavci željno čakajo na zaslužek, toda kmetje jih ne morejo najemati, ker nimajo denarja. Žalostno! Vinogradi bodo ostali na pol obdelani, delavci pa brez zaslužka.
Dernava. Kakor povsod, tako čutimo tudi mi težko gospodarsko stisko in to tem bolj, ker je naša okolica lansko leto silno trpela vsled hude suše, potem pa radi strašnega neurja in kot oiehi debele toče. Ni skoraj gospodarja, kateremu ne bi primanjkovalo potrebnega živeža, predvsem pa za živino. V tem pomanjkanju nas dnevno nadlegujejo razni brezposelni, kar 15 do 20 dnevno, nekateri potrebni, mnogo tudi nepotrebnih. Kaj jim naj dajemo? Čudimo se, kako bi naj podpirali druge, ko pa je že itak vprašanje našega gospodarstva jako kritično. Res, slabi časi se nam obetajo. Celi svet toži o krizi; povsod, kamor prideš, ne slišiš drugega, kakor: vse bi še bilo, samo da bi več denarja imeli! — Imeli smo tudi nekaj predpustne zabave: na predpustno nedeljo je bila prireditev igre »Dve nevesti« v prostorih nafodne šole. Dvorana je bila natlačeno polna, pa večinoma ženskega spola; moški si bolj iščejo zabave po gostilnah. — Tudi prijateljev kurjih pečenk nam ne manjka; marsikje se sliši, da skrivnostno izginejo lepe kokoši in zraven tudi purani. Take tičke bi trebalo strogo kaznovati.
Gornja Sv. Kungota. Dne 8 marca je umri la na srčni kapi blaga gospa Frančiška Sprajc, mati tuk. g. upravitelja A. Sprajca. Veličasten je bil njen pogreb. Položili so jo na mrtvaški oder v Kat. domu, odkoder se je dne 10. marca ob desetih premikal žalostni sprevod pred župnijsko cerkev. Prišli so tolažit svojega dragega tovariša vsi tuk. oko-ličanski gospodje učitelji in učiteljice, da spremijo ljubljeno mamico na zadnji poti k večnemu počitku. V srce segajoči je bil na grobu poslovilni govor tovariša upravitelja iz Sveoine g. Berceta, ki je govoril tako gan-lji-vo. Ljubljeni mamici želimo in prosimo, naj ji bo presv. Srce Jez. usmiljeno in dobrot-: ljivo! Blagemu g. upravitelju naše iskreno, globoko sožalje!
Gornja Sv. Kungota. Smrt bogato žanje v nasi župniji; zopet druga žrtev. Dne 18. t. m. je umrl starček Puclimeister, ki je dolgo časa trpel na. bolniški postelji. Dne 19. marca je umrl Frančišek Maček nagle smrti, zadet od kapi. Gospod, bodi usmiljen tem dušicam, pri božji sodbi!
Fram. Že pač dolgo nisem videl pogrebne-: ga sprevoda, ki bi bil kazal toliko odkritega spoštovanja do rajnega in tako lepega sočutja s preostalimi, kakor smo ga imeli na Jo-žefovo popoldne izpred Bohmove hiše na naše pokopališče pod gozdom nad cerkvijo sv, Ane. V spremstvu petih gospodov duhovnikov je vodil sprevod velikanske množice prijateljev rajnega od blizu in daleč njegov prijatelj prof. mons. Vreže iz Maribora najprej v cerkev in potem na pokopališče, kjer smo izročili materi zemlji telesne ostanke ljubljenega našega nekdanjega učitelja in dolgoletnega poznejšega upravitelja šole v Krčevini pri Mariboru, g. Miroslava Pučelika. V 63. letu svojega življenja nas je zapustil. Ob od-: prtem grobu je pretresljivo govoril g. šolski nadzornik Senkovič in g. šolski upravitelj Hren. Blagi mož naj v miru počiva v naši blagoslovljeni zemlji!
Dobrna. Zopet so nam zapeli tužno zvonovi in nam naznanili, da je umrl Marko Dobo-vičnik, po domače Vojak. Rajni ni imel brez pomena imena Vojak, ker je v resnici bil ta-: ko zvesti član jagerskega društva do časa, ko ga je poklical Bog k sebi. Kako je bil pri-? ljubljen, je pokazal njegov pogreb, kakršnega že ljudje dolgo vrsto let na Dobrni niso videli. Na domu, v cerkvi in na pokopališču je ganljivo zapel dobro zastopani moški zbor.
Brunssum, Holandija. Dne 25. februarja t. 1, nam je zaspal za vedno zvest član društva sv. Barbare Štefan Grešak, rojen 25. dec. 1891 v Zagrebenu, srez Celje. Pokojni je bil zvesti so-, prog Neže, rojene Baurecht, ter z njo zapustil še dvoje nepreskrbljenih otrok. Pogreb 28. februarja je bil prav lep. Pred stanovanjem po-: kojnega je zapel pevski zbor društva v slovo »Gozdič je še zelen«. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudi tudi drugih narodnosti. Društve^ niki v uniformi z zastavo in društveno godbo na čelu. Navzoč je bil č. g. pater Theotim, ker. je bil naš č. g. Drago Oberžan tačas za nekaj dni v Nemčiji. Ob grobu mu je zbor zapel pe-; sem »Vigred«. Društvena godba mu je zaig-; rala mrtvaško koračnico. Zvezni predsednik g. Alojzij Kronovšek se je poslovil od pokoj* nega, omenjal njegove vrline ter orisal člo-: veško življenje in njega konec. Rajni naj .v. tuji zemlji počiva v miru!
Slov. Gospodar" slane;
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
EEEBEBEEEBEBEEEE
i
1900 let
mineva, kar je umrl na križu naš Od-rešenik. V proslavo tega dogodka se vrši v Mariboru dne 5. aprila velik
cerkveni koncert
na katerem se izvaja veliko Haydnovo delo
»SEDEM BESED JEZUSOVIH NA KRIŽU.«
□BEEEBBBEBEBBBEB
Židovi bežijo iz Nemčije. Premožnejši iščejo zavetišče v Franciji, Čehoslo-Vaški in na Dunaju, revnejši pa na Poljskem. Zadnji čas, kakor se poroča iz ^Varšave, samo eden dan pribežalo iz vzhodne Prusije na Poljsko 48 židovskih obitelji, ki imajo 150 članov. Izjavili so, da jim je vsled narodno-sociali-stičnega nasilja nemogoče dalje ostati v Nemčiji. Bežečim Židom so se tudi pridružili komunisti.
Nemška kolonija v sibirskih pra-gozdih. Pred kratkem razširjeno vest, da obstoja nemška kolonija v sibirskih pragozdih, potrjuje tudi boljševiško časopisje. Ta kolonija je odrezana od celega sveta, je oddaljena nekaj 100 km od Vladivostoka in šteje 4000 duš. Gre namreč za svoječasne nemške vojne ujetnike, ki so bili prepeljani v Sibirijo. Po razsulu carstva so se priključili ti Nemci raznim belogardističnim armadam. Borili so se pred vsem pod Kolčakom, pozneje pod Denikinom. Konečno so se umaknili po uničenju omenjenih armad v Sibirijo, kjer so si ustvarili v nedostopnem pragozdu svojo lastno kolonijo. Nemška naselbina poseda gledišče, knjigarno, majhen krajeven listič, ki je pisan na pisalni stroj. Za muzikaličen užitek skrbi 8 glasovirjev in nad 1000 gramofonov. Le tuintam se pojavi majhna karavana nemških kolonistov v Vladivostoku, kamor pripelje črede konj na prodaj. Ker je ta naselbina v sredini pragozda, jo pustijo sovjeti čisto pri miru.
Roosevelt pod varstvom ženskega detektiva. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike je stalno izpostavljen nevarnosti napada na svojo osebo. So se že izvršili poskusi takšnih napadov. Da bi mu oskrbeli čim večje varstvo, so mu njegovi prijatelji odredili tudi ženskega detektiva. Demokratska stranka je namreč sklenila, da mora predsednika varovati posebno zanesljiva telesna straža. Nedavno se je vršila seja voditeljev te stranke, da določijo v to svrho primerne in sposobne osebe. Enoglasno so sklenili, da bodi med temi osebami tudi mlada ženska z imenom Arlagne Brown. Ta ženska zna izvrstno streljati, dobila je darilo kot najboljša strelka na svetu ter je tudi izredno pogumna. Je torej za ta važen in nevaren posel kakor rojena. Svojo službo je že prevzela.
Poslednje vesli.
Politične borbe v Avstriji. Po raznih krajih Avstrije, osobito na Dunaju, se vršijo politični spopadi med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. V Modlingu pri Dunaju so narodni socialisti hoteli vlomiti v heim-vvehrovski dom, pa so bili krvavo odbiti. Na Štajerskem so orožniki odkrili tajno skladišče orožja v zasebnih hišah, ki je bilo last republikanskega Schutzbunda, kateri je so-cialno-demokratičen. Policija je zaplenila 47 puš in nad 40.000 ostrih nabojev. Vlada je izdala dve naredbi, s katerima ureja priprave za notranje posojilo.
Vinska razstava z vinskim sejmom se priredi v Konjicah 25., 26. in 27. marca za konjiški okraj.
Slov. Bistrica. V pondeljek smo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali g. dr. Urbana Le-meža. Rajni je bil zelo zaslužen mož za narodno probujo slovenjebistriškega okraja. Vsled svoje poštenosti in značajnosti je bil vobče čislan in spoštovan. Pokoj njegovi duši, družini pa naše sožalje!
V Gradcu je umrl v soboto apaški župnik dr. Potzinger, ki je bil rojen v Halbenrainu 27. septembra 1870. V Apačah je župnikoval od leta 1909. Naj počiva v miru!
Gornja Radgona. V nedeljo, 26. marca, se vrši tukaj v dvorani Posojilnice ob pol 9. uri zjutraj občni zbor strokovne skupine viničar-jev. Povabljeni viničarji iz okolice!
Da dobiš žepni koledar »Slovenskega gospodarja«
kupi v sledečih prodajalnah vsaj za Din 100.— blaga:
Ivan Trpin, manulakturna trgovina v Mariboru, VetrinJ-ska ulica 15.
S®SSH®S®®S®S®ESE
EE®®®®®®®!«^*!®®®®
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pri-hovi se vrši dne 26. marca 1933, ob pol treh popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev novih članov načelstva ter nadzorstva. 5. Slučajnosti.	391
Sprejme se viničar s tremi delavskimi močmi. Oglasiti se je pri Matiji Korošec, Sv. Lenart v Slov. goricah.	377
Proda se lepo posestvo 5 oralov na promet-: nem kraju, 10 minut od Maribora. Ptujska cesta 11.	378
Lep semenski beli krompir ter semenski sme-: časti oves proda Terezija Kramberger, Sv. Marjeta ob Pesnici.	368
Priden in pošten iant, star 24 let, želi stalno službo k starejšim in samostojnim ljudem. Naslov v upravi lista.	380
Glasovir, prav dobro ohranjen, in harmonij, v prav dobrem stanju, z močnim, krasnim glasom, cerkvi priporočljiv, prodam počen Mulej, Pilštanj.	370
Sprejmem majerja z 4 delavnimi močmi: Ja-renina št. 39.	366
Okoli 8GC0 m" zemlje, pripravne za vrt ali za polje, se odda na Teznem pri Mariboru v zakup. Vprašati v pisarni Maribor, Aškerčeva ulica 3, prizemno, levo.	360
U pometi in polclfe
Vam nudimo najlepše blago za obleke po nizki ceni.	367
Posestva, gostilne, hiše prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska 21.	384
Sprejme se fant kmečkih staršev, kateri ima veselje do vrtnarstva, proti plači.	382
Preda se 3G03 kg sena, 1 svinjo, srednje posestvo: Moškon Marija, Zeča štev. 6, pošta Buče.
Urarski učenec z opoldansko hrano se takoj sprejme pri M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15.	385
Kakšna fe setev,
talca fe žetev I
Vsako vrsto semena: plombirano de-! S teljno lucerno, štajersko ali domačo, runkelj rumeni in rudeči, travno seme, čebulček, kakor vse vrste semena za vrte priporoča trgovec 383
Maribor, Aleksandrova 29.
Pozor! Dospela je najfinejša banatska moka »Bajmok« Čantavir za Vel. noč!
12 močnih vrat, bakren kotel, 2 štedilnika, peči, 8 oken na prodaj. Maribor, Strosmajer-jeva ulica 5, Zidanšek.	386
Kupim posestvo v okolici Maribora ali Celja. Ponudbe na upravo lista pod »80.000 Din«.
Domači žitni mlin na motorski in gepelski pogon se proda: Maribor, Koroška 106. 339
Razpisuje se služba organista in eventuelno cerkovnika skupno. Dohodki: štolnina, zbir-ca, stanovanje. Prošnje se naj pošljejo žup-nemu uradu Sv. Urban pri Ptuju. Nastop čimprej.	390
Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: »Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. — Sprejmejo zastopnike.	389
Mline cene in
WŠM liMm
v priznani in solidni kvaliteti Vami jamči za dober nakup. Prosim, prepričajte se z neobveznim obiskom, rad Vam pokažem vse moje poceni lepo blago.	388
Trgovska hiša
Franc KolerIC, Apače
a i
1
Čarobna sekira.
h
Po vsej državi so govorili samo o carjevi ponudbi. Sinovi siromašnega kmeta so sklenili, da bodo tudi oni poskusili svojo srečo. Če jim ne bo uspelo, bodo vsaj kaj delali na dvoru, da si prislužijo svoj vsakdanji kruh. Oče jim ni ugovarjal in šli so.
Na potovanju je tekal Miško ves čas sem in tja in je neprestano kaj izpraševal: »Zakaj lete čebele na cvetje? Zakaj letajo lastovke tako nizko nad vodo, ko imajo v višini toliko prostora? Zakaj leti metulj v krivuljah, ko bi mogel leteti naravnost?« Na vsako tako vprašanje se je Peter glasno smejal. Pavel pa je samo skomizgnil z rameni in je malega imenoval sitneža, ki bi rad vse vedel. Dospeli so do hriba, ki je bil poraščen z jelkami. Culi so iz višine, kako ljudje podirajo drevesa.
»Čudno, da ljudje podirajo drevesa na vrhu hriba,« je menil Miško.
»Čudno bi bilo, če tega ne bi rekel. Tistemu, ki nič ne ve, je vse čudno,« je rekel Pavel nekako zlobno.
»Neumnež, kakor da bi ne bil nikoli videl drvarjev,« je rekel Peter in je malega prijateljsko potrkal po rami.
»Jaz bi rad videl, ali so to res drvarji,« je pripomnil Miško.
»E, dobro, idi!« mu je rekel Pavel nestrpno. »Utrudil se boš, ko boš plezal na vrh. Žaba mala, vedno hočeš več vedeti, kakor tvoja brata.«
Miško se ni ozrl na to zlobno pripombo, ampak se je podal v smer, od koder je čul sekanje. Ko je dospel na vrh hriba, kaj mislite, kaj je tam našel? Čarobna sekira je sama od sebe sekala ogromno jelko.
»Kako ti je, teta Sekira?« je vprašal Miško vljudno. »Sama si in imaš toliko dela.«
»Toliko let že čakam svojega sina,« je odgovorila sekira.
»Zelo dobro, tukaj sem!« je rekel Miško. Vzel je sekiro, jo je vtaknil v veliko usnjato torbo in se je brž spustil nizdol po pobočju, da bi dohitel brata.
»No, kaj si lepega videl gori?« ga je sprejel zasmehljivo Pavel.
»Videl sem sekiro, ki jo baš potrebujemo,« Je odgovoril Miško, pa ni povedal, da je to čarobna sekira.
»Meni se vidi, da ne velja niti toliko kakor tvoj trud,« je kočal Peter.
Nekaj dalje je vodila pot skozi sotesko med dvema ogromnima skalama. Tu so čuli bratje nad seboj, kako je nekdo razbijal po kamenju.
»Kako je neki to videti, ko ljudje razbijajo kamne?« je vprašal Miško zamišljeno.
»Glej ga zopet! Ta mali gospodič ni nikoli slišal, kako žolna s svojim kljunom trka po drevesnem deblu,« je rekel Pavel.
»Res, to ni nič drugega, kot dleto,« je dodal Peter. »Vendar se ne boš radi tega vzpenjal po pečinah. Bolje bi bilo, da malo bolj štediš svoje noge.«
»Nič zato,« je odvrnil Miško. »Baš hočem videti, kaj je tu gori!«
In začel je plezati kvišku. Kaj menite, kaj je videl gori? Dleto? Ne! Našel je čarobno mo-tiko, ki je sama, ne da bi jo kdo držal, odvaljevala kamne in to tako lahko kakor mehko zemljo. Ali naš čudni Miško se ni niti malo začudil.
»Kako ti je, teta Motika? Ali ti ni težko, da tako sama delaš?«
»Že toliko let čakam na svojega sina,« je odgovorila motika.
»Dobro, dobro, saj vidiš, da sem prišel,« je menil Miško. Vzel je motiko, izdrl ročaj in je oboje dal v svojo torbo.
»Kakšne čudovite reči si pač mogel tam gori videti, visoki moj gospodar?« je zbadal Pavel.
»Videl sem, da ni tolklo dletvo, ampak motika,« je odgovoril Miško. Ni pa povedal, kaka motika je to bila. Malo naprej so prispeli do bistrega potočka. Ker jih je žejalo, so se ustavili, da bi se navžili sveže vode.
»Čudim se, da ima v tako majhnem in plitkem potoku prostora toliko vode. Baš rad bi videl, od kod prihaja ta voda.«
»Pa, Bog moj,« je zaklical Pavel jezno. »Ta radovedna mala spaka hoče res vse vedeti. Ali še vedno ne veš, da prihaja voda iz zemlje?«
»Mogoče to tudi vem,« je odgovoril uporno Miško, »ali hotel bi se o tem osebno prepričati. »In brez nadaljnjega razgovora se je napotil ob potočku navzgor, katerega struga je postajala čimdalje ožja in je bila nazadnje tako ozka, da je bila voda podobna tanki niti. Ali je prihajala iz zemlje? Ne, ampak iz orehove lupine.
»Kako ti je, gospod Potoček? Ali ti ni dolgočasno tako samemu potovati?«
»Že toliko let čakam svojega sina,« je odgovoril potoček, prav tako kakor motika in sekira.
»Prav lepo,« je menil Miško, »vidiš me, da sem tu.« Nato je dvignil orehovo lupino, jo je zadelal z mahovjem in jo je spravil v svojo torbo.
»Torej, zdaj veš, od kod prihaja potok?« ga je vprašal Peter.
»Prihaja iz male luknjice.«
»Joj, kako pameten si postal,« se je zasmejal Pavel.
»Videl sem to, kar sem hotel videti, vem to, kar sem hotel vedeti, in sedaj sem popolnoma zadovoljen,« je odgovoril Miško in je umolknil.
III.
Nazadnje so prispeli do carjevega dvora. Tu so videli hrast, kakršnega dotlej še niso bili videli, a na njem je bil pritrjen napis, v katerem je Car obljubljal polovico kraljestva in svojo hčer onemu, ki bi podrl hrast in izkopal vodnjak, najsi bo princ ali kmet.
Ker jih je mnogo poskušalo to napraviti, pa vselej brez uspeha, zato je car zagrozil, da bo vsak, ki bi poskusil, pa ne bi imel uspeha, kaznovan tako, da mu bodo porezali ušesa. Da to ni samo gola pretnja, se je videlo iz tega, da je poleg napisa viselo že več parov odrezanih ušes.
Dalje sledi.
Prošnja.
Dva fanta sta se 3te-pla. Ko eden izmed njiju spravi drugega na tla ter ga začne s: pestjo nabijati, ga prosi na tleh ležeči Janez, da bi ga pustil, rekoči »Lepo te prosim, Tomaž, pusti me pri miru! če me boš ubil, te bom pa šel tožit, in me boš moral rediti.«
Najdena ura.
Resnik: »Zakaj so te že spet zaprli?«
Uzmovič: »Ker senj županovo uro našel.«
Resnik: »Na, to vendar ni nič hudega.«
Uzmovič: »Veste, pa našel sem uro poprej, nego jo je župan izgubil.«
Tat v večnosti.
Ko so nekega nepoboljšljivega tatu prignali do vislic, so ga vprašali, kaj misli o večnosti ? »Nič dobrega«, odgovori tat, »ker ljudje nič ne jemljejo s seboj v večnost blaga, zato ne bom imel kaj krasti.«
Davek od dohodkov.
Sodnik: »Toženi ste, da se brez dela okrog vlačite! Zakaj pa nočete delati?«
Potepuh: »Ker bi moral potem davek od dohodkov plačevati.«ž
Iz vojaške slnžbe.
Kaplar vpraša vojaka: »Kaj storiš, kadar se ti sanja o našem g. generalu?« Vojak: »Spim.«
Kaplar: »Butelj! Ne spati, ampak salutira-ti moraš!«
Pozor! Pozor!
Za češčenje presnetega Reš-njoga Telesa je izšel dot molitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure Zelo priročna knjiga stane samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
j
Podaljša] si
življenfel
Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo!
Kaj se pojavi izza vsake bolezni?
Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči,
Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te j lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čud, te napolnijo z I novimi upi in uprav to pot ti pokaže i razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplčano! V tej mali priročni knjižici je razlo-! ženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo. kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenoat, osla-! belost spomina, nerazpoloženje za de-j lo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. — Pišite na naslov: Ernest Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 90. 218
Kupim vsako množino domače slivovke: Grad, Dragomelj 4, p. Domžale.	353
Sprejmem pekovskega vajenca v starosti od 15 do 17 let s celo oskrbo v hiši. Prednost imajo fantje z dežele. Ignac Resman, pekovski mojster, Gornja Slov. Bistrica. 357
Prodam lep semenski oves: A. Jauk, Limbuš pri Mariboru.	355
Prodam dobre ročne žrmlje: Sernec, Gradiška, Pesnica.	350
Prvovrstni oves za seme in s« menski krompir, rani in pozni beli, na prodaj. Rupert Grahor-nik, posestnik, Na Ranči 43, p. Pesnica.	369
Redka priložnost. Dobičkanosno, lepo posestvo z zidanim poslopjem, 34 orali prvovrstne zemlje, stalno vodno močjo, pripravna za brezkonkurenčni mlin in žago, zraven gramoz in pesek, nese letno 5000 Din, blizu Dravograda, pri državni cesti in tekstilni tovarni v ravnini, se z vso premičnino ugodno proda. Potreben kapital 100.000 Din. Natančno pove Peteline, Meža pri Dravogradu.	372
Stavbišče blizu Ptuja in travnik na prodaj,-Naslov v upravi lista.	352
Dekla, 14 let staro, vzame za svojo: Zeletinger Anton, Sv. Jurij v Slov. gor., Maina 61. 351
Krojaškega vajenca sprejme takoj Mat. Klojč-nik, Sv. Peter pri Mariboru.	361
Kapital. Vloge Ljudske posojilnice v Celju se sprejme v zamenjavo za prima hipoteko na hiši v Ljubljani (centrum) za okrog 200.000 Din ali manj. Dopisi na poštni predal 219 Ljubljana I.	365
štajerska detelja, lucerna, pesa, travna mešanica in vrtna semena, plombirano, dobite v trgovini	373
FRANJG KLANJŠEK, MARIBOR, Novi Glavni trg.
Hiša s posesivom se proda po nizki ceni, 5 do 6 oralov zemlje, njive, sadonosnik, vinograd, ob glavni cesti blizu Maribora, pri farni cerkvi an šoli. Naslov pod »Bodočnost« na upravo lista. 379
Hmeljarsko društvo za Slovenijo.
¿Vabilo za glavni občni zbor, ki "se bo vršil v nedeljo dne 26. t.
an., ob pol devetih predpoldne . v Roblekovi dvorani v Žalcu po "običajnem dnevnem redu. Glasovalno ¡in posvetovalno pravico pa imajo le gg. delegati. Žalec, dne 10. III. 1933. — Društveni odbor.	376
Na prodaj posestvo 6 oralov. Jožef Krajnc, BučkoVci, p. Mala-nedelja.	374
Prodam opravo za špecerijsko trgovino in pult s predali. Dravska ulica 8, Maribor.	381
Cepljeno irsfe prodaja Turin v Modražah, pošta Studenice pri Poljčanah.	371
Iščem službo hlapca. Naslov v upravi lista. 362
Bne 30. marca 1933 se bo
ni dražbi dalo v najem otrok v Zagorcah št. 77 Slov. goricah za tri leta po parcelah. Posebej se mlin. Začetek ob pol 9. podpisano sodišče, soba sodišče v Ptuju, odd. I,
na prostovoljni jav-posestvo Repičevih pri Sv. Lovrencu v in sicer skupno ali da v najem tudi še uri. Pojasnila daje št. 17. — Okrajno dne 16. 3. 1933. 363
Povabilo k 35. rednem občnem zboru »Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem«
na dan 25. marca 1933, ob 1. uri popoldne v prostoru ravnatelja. Dnevni red: 1. Odobre-nje računskega zaključka za leto 1932. 2. Volitev računskih preglednikov za tekoče leto.
3. Slučajnosti. Ako bi se ob določenem času ne sešlo za sklepčnost zadostno število članov, se vrši isti eno uro pozneje ravnotam in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal pri vsakem številu došlih članov. K polnoštevil-ni udeleležbi vljudno vabi odbor.	359
z največjo kaljivostjo, posebno deteljica: štajerska lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rude-ča, Eggendorfer, rumena zboljšana, krmilno korenje. Semena trav za travnike, vrtove, razne povrtnine, sočivja in cvetlic je sveže došlo fSS	in go dobite poceni pri
Josip Skaza, Maribor, Glavni trg (roiovi)
Razprodajalci dobe poseben popust.
Spomladansko blago za obleke, kostume in plašče, svilene rute, volna in bombaževina, ter lepa izbira kamgarna za moške obleke po jako nizkih cenah. — Manufakturna in kon-iekcijska trgovina	326
Anton Macun, Maribor, Gosposka 8-10
Centrali: Maribor	Podružnica: Celfe
v lastni mM paiaii m ©f|isi	nasprofl pošle, prej Juznosfa-
O®sp©sSi£-Sl0V€ssshe slice.	ses	fersfca SiraniSnica.
Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Naznanilo preselitve!
Zobni atelje
E. G. H O P P E
drž. dipl. dentist.
P^* Od 1. aprila 1933 -S*
so nahaja zobni atelje
Celje, Cankarjeva cesla 11,
L nadstr., desno, nasproti hotela „Pošta". — Ordinira 353	od 8,—12. in od 2.-5. uro.
Prodam 10.000 jabolčnih divjakov Ia, po 20
par. Marko Knuplež, Sv. Jakob v SI. g. 342
Jabolčno drevje izbranih sort ugodno na prodaj pri posestniku Bogomir Bezarju v Kres-nikah št. 6, pošta Štore pri Celju. Za rast * in čisto sorto jamčimo pismeno do 5 .leta po posajenju.	283
Hlapec-konjar dobi stalno službo, b:ti mora vojaščine prost, trezen, dobro krščanskega prepričanja ,vajen konjev in dela na polju, poleg dogovorjene plače vsa oskrba v hiši. Osebno ali pismeno se je predstaviti s dosedanjimi spričevali do 27. t. m. pri Joža Hra-stelju, trgovec, Gornja Badgona.	314
Oddam dve hiši, kuhinjo z električno razsvetljavo. Horvat, Orehova vas 0, Slivnica pri Mariboru.	305
Semenski oves, domač, lep, čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan P.ojnik, Slovenj-gradec. Zahtevajte ponudbo in vzorec. 312
Vlomske tatvine se dogajajo vsak dan v trgovinah, obratih in privatnih stanovanjih. Da ste pred vlomilci in tatovi varni, se zavarujte pri »Vzajemni zavarovalnici«. Letna premija nizka. Ponudbe sprejema glavni zastopnik Franjo Žebot, Maribor, Loška ulica 10.	263
Apneni prah, kakor tudi vsa druga umetna gnojila, priporoča edina tovarniška zaloga, veletrgovina H. Andraschitz, Maribor. 238
Cunje, staro železje, mesing, baker, krojaško suknene od rezke, ovčjo volno kupi: Arbei-ter, Maribor, Dravska ulica.	21
Semena, sveža in zajamčeno kaljiva, namočeno polenovko, vedno sveže žgano kavo in drugo špecerijo nudi Josip Jagodic, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica.	329
V * onkurzu Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju so na prodaj sodi različne velikosti. Ponudbe na konkurznega upravitelja dr. M. Orožna, odvetnika v Celju. 331
kakor vso pomladansko blago v največji izbiri in še vedno po nizkih cenah Vam nudi
I. PREAC, manufaktura Maribor	278	Glavni trg 13.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopoinil
zalogo krst
(mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani cen: pri
Alojzij M ime! a
mizarstvo v Mariboru
nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 31
Vesele velikonočne praznike!
napravite sam seb: z nakupom novih oblek: za otroke	od Din 70.—
za moške	od Din 228.—
kamgarn obleke Ia Din 495.— Hubertusi	Din 320,--
ženske plašče	Din 130.—
Anton Macirn, Maribor, Gosposka 8-10
ICE
in vse druge električne potrebščine dobite po nizkih cenah v domači elektro-trgovini
Glavni trg 23, v novi palači »Bergov dvor«.
Ugoden nakup pomladanskega blaga
volneno biago že po 20 Din 1 ineter, kakor tudi vsakovrstno platno, hlačevino, svilene robce dobite najceneje v
Trpia-ovem bazarju.
Oglejte si brez obveze pred nakupom.
lOobulti
najnovejši od Din 48"» naprej otroški Din 28'-. Velika izbira
oblek JOlfOlI Lah
Maribor, Glavni trg 2
sag
Pozor!
Pozor!
ENA
vsakovrstna, kakor: travna, deteljna, zelen-jadna in cvetlična, posebno pa za peso, nepre-kosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka	306
Ustanovljena 18G9
IS,
Tel. št. 23-51 (interurban).
Posojilnica v Slov. Bistrici naznanja pretužno vest, da se je njen velezaslužni ustanovitelj in
načelnik
ez
advokat,
po trudapolnem, nesebičnem delu za razvoj Posojilnice v Slov. Bistrici, preselil dne 18. 3. 1933 po kratki in mukapolni bolezni s tolažili sv. vere za umrajoče, v domovino večnega miru in pokoja.
Ohranimo mu trajen spomin!
Slov. Bistrica dne 18. 3. 1933. Načelsivo, nadzorstvo, uradništvo.
E E E E E E E E E E E
najboljše in najvarnejše pri
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog OS" nad 62,000.000 dinarjev.
Z «a varnost hranilnih vlog farracl nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vssm svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
g^T Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Iirovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, prettstavnk: Franc Hrastelj v Mariboru.