MLWD>W/M:
tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 28. JANUAR 2010 / ŠTEVILKA 844, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
844
i*'7896 1 2ll44067 111
_	KULTURNI DOM IZOLA
Hj PRIJAVE IN INFORMACP 040-668-916 jj|g]
Obiščete nas lahko' vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
C® s'mobil
lko	Prst/oi no beai I onori a
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Gor ušesa, Izolani!
Mraz je, to je treba priznati in mediteranska mesta so pozimi kot zakonca, ki imata tihi teden. Izola ni izjema in tudi Izolani smo se poskrili po hišah. Ampak vsakega tihega tedna je enkrat konec in ni vrag, da ga ne bo tudi med nami.
Kolesarka
Pa kaj, če barja brije in če po snegu diši, človek se le malo bolj ovije in po opravkih odhiti.
Na tržnico in v pekarno, pa do mesarja in v lekarno, na koncu pa še do Mandrača, da se naročnina plača.
In zakaj bi peš hodila, raje se bom s kolesom vozila.
Veste, pri devetdesetih se zgodi, da človek včasih varčuje z močmi.
(Mef) Opozoril me je Andrej. Tisti Andrej iz Livad, Jerebov Andrej iz sosednje ulice, ki je pred dnevi zasedel deseto mesto na najbolj znani rally dirki Monte Carlo.
“Pa kaj je z nami, da se ne znamo več veseliti, da nismo več ponosni sami nase in na svoje, da se tako odtujuje-mo drug od drugega? Grem po ulici do doma pa se s sosedi skoraj ne poznamo, grem po mestu pa vsi nekam
.«V
»4M"J
gledajo v tla, vse manj je znancev na cesti, vse manj pozdravov, pogovorov, smeha. Že res, da časi niso najlepši ampak saj nas to nikoli ni motilo. Imeli smo še manj pa smo imeli olimpijce, prvake, umetnike, zabavljače in na vse smo bili ponosni, posebej pa na naše mesto. Zdaj pa se obnašamo, kot da ni več naše, kot da je le mesto v katerem živimo. Pa ni. To je še vedno Izola.”
Zaradi teh besed sem iz arhiva izbrskal fotografijo Jožeta Lorbeka, ki je ime in grb našega mesta vzel s sabo na Severni tečaj in se tam ponosno fotografiral z njim. Izolanom v ponos.
Pa ni treba v Monte Carlo ali na Severni tečaj. Vsak od nas lahko naredi nekaj takšnega na kar bo ponosen on in bomo ponosni
tudi mi. Kot Asim Kaltak, ki pri več kot 50-tih preteče 100 kilometrov maratona in osvoji 22. mesto na državnem prvenstvu Italije.
Vsak od nas zmore nekaj. Lahko teče, slika, prepeva, izumlja, organizira ali vsaj navija. Zato bodi naše geslo: “Gor ušesa, Izolani!”
"V2
ir*
m
s
“Gor ušesa, Izolani!”
_) | Mv 100 Km del jassatofB_200<_^Ml
. KANU
J (R H
CO
pr -
L
itn
" 05 1
f
C
Cipljev (zaenkrat) še ni
Mraza je sicer dovolj, a tudi vetra preveč in tako ribiči že nekaj dni niso izpluli na morje, kaj šele, da bi se lotili dokaj zapletenega lova na ciplje v Piranskem zalivu. V treh izolskih ribarnicah jih je bilo včeraj komaj za vzorec, prodajali pa so jih po 5 Eur za kilogram. Seveda pa se lahko zgodi, da je ta vestička zastarela, saj so se ribiči sinoči menda le odpravljali iskati večje jate cipljev v zalivu.
I\/1 OTO IX/1AXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
Dežurna služba

AVTO
CENTER
Avto Center Jereb, Izola www.a-jefeb.si
0 BANKA KOPER
komunala
Izola-isola
PONEDELJEK- PETEK: 8.00 - 17.OO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
(24 ur) tel.: 041/ 650 375
---------------------------------- Dogajalnik---------
Od vinogradov v Ricorvu Izola in Izolani nimamo prav veliko
Če je ta trditev arhitekta Marjana Vrabca udeležence drugega pogovora o občinskem prostorskem načrtu kar malo šokirala je bila razlaga za večino kar sprejemljiva. Ali nastaja Civilna iniciativa?
Že drugo v vrsti srečanj, ki jih pripravlja Mandrač v sodelovanju z Društvom Izolani, je privabilo v prostore društva toliko zainteresiranih, da je “hram”, kot ga imenujejo Izolani, pokal po šivih in tako živahna je bila tudi razprava, kije sledila predstavitvam nekaterih prostorskih zamisli dveh udeležencev javnega natečaja, ki ga je konec lanskega leta organizirala Občina Izola.
Studio Arhitektura
Najprej je arhitekt Marjan Vrabec iz izolskega Studia Arhitektura predstavil njihove rešitve in ideje z omenjenega natečaja. Spomnil je na dejstvo, da Izola prostorsko še ni iznakažena, da ima dokaj dobro umeščene stanovanjske, industrijske, obrtne in turistične predele, hkrati pa povedal, da takšno “separacijsko” urejanje mest ne prispeva k življenju samega mesta. Sodobne teorije namreč pravijo, da je za mesto, kot je naprimer Izola, bolje, če se dejavnosti vsaj delno prepletajo med seboj, kar pomeni, da so ob stanovanjih tudi servisne dejvnosti ali nemoteče obrtne delavnice, trgovine, pisarne, banke in podobno, saj takšna mesta živijo, za razliko od tistih, ki imajo obrtne cone, ki so izven delovnega časa mrtve, tako kot so prazna spalna naselja, ko gredo stanovalci na delo ali v šolo.
Kar nekoliko šokantna je bila njihova zamisel, da bi območje sedanjih vinogradov v Ricorvu “rezervirali” za športno rekreacijsko območje in nekakšen veliki mestni park, kjer bi bilo veliko zelenja, trave in sploh prostora za sprehajanje, poležavanje in igranje, zraven pa tudi športna igrišča in morda celo športna dvorana oziroma mestni stadion, ki bi ga “preselili” iz sedanje lokacije. Pravzaprav bi sedanji stadion ostal kot odprto igrišče in zelena površina, pod njim pa bi uredili parkirno hišo v katero bi lahko spravili več kot SOO avtomobilov.
Ta ideja je bila deležna podpore, več dilem pa je bilo glede umestitve parka in stadiona na območje sedanjih vinogradov med Livadami in hitro cesto. Gost je pojasnil, da želijo s predlogom predvsem doseči, da Izola temu prostoru ohrani naravno vrednost. Vinogradi so namreč v lasti koprske Agrarie, ki najemnino za zemljišče plačuje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, občini Izola pa pravzaprav nič, tako da neposredne ekonomske koristi od njih Izolani nimamo. Seveda pa imamo tisto splošno korist, da imamo veliko zeleno površino ob mestu in prav to želijo pripravljalci ohraniti še vnaprej, le da bi bile te površine bolj dostopne kot so sedaj.
“Jutri se lahko zgodi, da bo kdo vse skupaj olastninil in prišel s kakšnimi gradbenimi idejami, in če ne bomo tega rezervirali za zeleno cono, bo lahko prepozno.” Načrtovalci iz Studia Arhitektura bi na območju Rude uredili večji prireditveni in zabaviščni prostor, manjši prireditveni prostor za alternativno kulturo pa na območju pod Belvederjem. V zalivu Viližana, na območju Delamarisa, na valobranu marine in v Simonovem zalivu bi oblikovali manjše plaže z lesenimi pomoli, avtobusno postajo za medmestni promet bi umaknili iz mesta na Južno cesto in poskrbeli za okoljsko primeren mestni promet. Sedanje pokopališče bi kasneje uredili v park spominov, novo pa umestili nad hitro cesto.
Atelje za kulturo prostora
Romana Toš iz izolskega Ateljeja za kulturo prostora pa je predstavila nekoli drugačne in predvsem manj provokativne posege v urejanje izolskega prostora. Športno rekreacijsko cono so umestili na območje med sedanjim avtokampom Jadranka in Mehanoteh-niko, tudi oni so območje Rude namenili prireditvam, območje ob Južni cesti (med cesto in vinogradi, pa bi namenih gradnji neprofitnih in varovanih stanovanj. Matjaž Garzarolli in Romana Toš predlagata gradnjo podzemnih garaž na območju parkirišča pri ladjedelnici, predlagata pa tudi gradnjo valobrana na rtu ladjedelnice ter za njim ureditev manjših privezov.
V zelo konstruktivni razpravi je bilo slišati celo vrsto nasvetov pa tudi pripomb in drugačnih mnenj prisotnih. Ti so opozarjali, da so izdelovalci pozabili na zdravilne vrelce v Viližanskem zalivu, da bo en sam izvoz na hitro cesto pri Stavbeniku povzročal zastoje, da je treba obalo med Koprom in Izolo izprazniti avtomobilov in jo nameniti kopalcem, pešcem in kolesarjem, da je treba postopno umakniti avtomobile iz starega mestnega jedra, vendar tako, da se zagotovi alternativna oblika parkiranja in prevozov, da so pozabili na plinovod itd.
Posnetek 2. srečanja Pobude za OPN si boste lahko ogledali na Mandračevem kanalu danes, v četrtek, 28. januarja ob 11.00 in ob 21.00 uri lahko pa ga vidite tudi na spletni strani www.mandrac.si
A.M.
V	ponedeljek prof. Koželj
V	ponedeljek ob 18.00 uri bo na vrsti tretje srečanje katerega gost
bo ljubljanski podžupan a dober poznavalec Izole, prof. Janez Koželj iz ljubljanskega 3 Biroja. Glede na velik interes bo tokratno srečanje izjemoma v prostorih Mestne knjižnice Izola.
Imenovana komisija za občinske priveze
Na četrtkovi seji Občinskega sveta so svetniki sprejeli kar nekaj pomembnih kadrovskih odločitev.
Čeprav je bila razprava o imenovanju direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve zelo polemična moramo tukaj vendarle najprej povedati, da so občinski svetniki, po dolgem odlaganju, brez pripomb potrdili Komisijo za dodeljevanje privezov, katere člani so Mario Gergeta, Vinko Žužek, Sandro Valenti, Vlasta Peršič in Claudio Chicco. Vsi so predstavniki lokalne skupnosti.
Tako je bilo storjeno še zadnje dejanje pri zagotavljanju pogojev za začetek urejanja občinskega pristanišča, saj se bo komisija v kratkem lahko posvetila blizu 600 prošnjam za priveze v občinskem pristanišču.
S preglasovanjem do direktorja
Pred tem pa so svetniki dolgo razpravljali o predlogu za direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve. Predsednik mandatne komisije, Darko Grad, ki je bil hkrati tudi v.d. direktorja tega zavoda, je namreč predlog za imenovanje Borisa Požarja iz Malije predstavil kot predlog omenjene komisije. Temu so nasprotovali svetniki Liste Izolani, SD, Zares in italijanske narodnosti, ki so dokazovali, da je komisija sklenila, da se imenovanje opravi, ko bo jasno kako bo zavod sploh organiziran. Predlagatelj pa je vztrajal, da je postopek imenovanja, ko je bil enkrat začet treba tudi dokončati. Predvsem pa je, verjetno, ugotovil, da je zaradi odsotnosti nekaterih svetnikov t.i. opozicije, sklep mogoče sprejeti in tako je bil na glasovanju z devetimi glasovi za, sedmimi proti in enim vzdržanim Boris Požar imenovan za direktorja omenjenega javnega zavoda.
Ob isti točki so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju Ankice Stojič za direktorico Centra za socialno delo ter brez razprave imenovali Marino Hrs in Konija Steinba-cherja za člana Komisije za podelitev priznanja za nagrado Alojza Kocjančiča. Na koncu so še razrešili Igorja Franco, dosedanjega namestnika člana Skupščine javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, d.o.o. in za novega nadomestnega člana imenovali Bojana Zadela.
ur
\i \\ im\f 3
Četrtek, 28. januar 2010, št. 844
-------------------------------------- Občinski svet
Redarji bodo lahko zahtevali odstranitev klima naprave
Četrtkovo nadaljevanje 14. redne seje izolskega občinskega sveta je bilo razgibano, kot je to zadnje čase že v navadi, presenečenje pa so svetniki doživeli že na začetku seje, saj je, v odsotnosti župana Tomislava Klokočovnika, vodenje seje prvič prevzel poklicni podžupan Bojan Zadel. Po mnenju nekaterih svetnikov je delo opravil korektno in brez večjih postopkovnih napak. Pa seja ni bila brez polemičnih tonov.
Nekoliko nepričakovano se je razprava razvnela že pri prvi točki preostalega dnevnega reda, čeprav v obravnavi na odborih občinskega sveta Predlog sprememb in dopolnitev odloka o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola, ni bil deležen posebne pozornosti. Tokrat je bilo drugače.
Gavioli bo odgovoren
Najprej so v osnutku odloka uskladili pristojnost občinskega redarja ali inšpektorja v skladu z obstoječo zakonodajo, ki jim daje tudi določene pristojnosti na področju Zakona o varnosti cestnega prometa, potem pa je že bilo na vrsti prvo vsebinsko dopolnilo. Namreč, s tem odlokom občina nalaga obveznosti tudi organizatorjem prireditev v zasebnih objektih in sicer tam, kjer se zadržuje večje število obiskovalcev. Doslej so namreč lahko nadzorovali samo organizatorje, ki so izvajali prireditve na prostem in niso poskrbeli za red in čistočo po prireditvi. S spremembo odloka bodo lahko nadzor izvajali tudi, na-primer, v Ambasadi Gavioli, ki se nahaja na zasebnem zemljišču, zaradi množičnih obiskov pa je čutiti negativne posledice tudi na javnih površinah v bližini diskoteke. S predlogom odloka je organizator večje prireditve na zasebnem zemljišču ali objektih odgovoren za prekršek, ki nastane kot posledica opustitve dolžne skrbi za ohranjanje urejenega okolja. Drugače povedano, organizator eventa v Ambasadi Gavioli si ne bo mogel enostavno izogniti odgovornosti za nered, ki ga pustijo njihovi obiskovalci vzdolž Industrijske ceste in po bližnjih parkiriščih, igriščih in vrtovih.
Zelenice in igrišča
V spremembi odloka so odpravili pomanjkljivost, saj doslej občinski redar ali inšpektor ni imel pristojnosti, da odredi prisilni odvoz vozila, ki je parkirano na zelenici. Po tej spremembi, oziroma dopolnilu, bo občinski redar, po poteku ene ure od izdaje odredbe, lahko odredil, da se vozilo prisilno odpelje na stroške lastnika.
Težave s pristojnostmi so redarji imeli tudi pri zagotavljanju reda na otroških igriščih, posebej izven urnika ograjenega igrišča. V poletnem času so bili namreč večkrat priče zadrževanju mladih, ki tam popivajo, motijo javni red in mir ter z vandalskim obnašanjem uničujejo otroška igrala.
Tako so redarji obravnavali primer brezdomca, ki se je zadrževal na otroškem igrišču, se umival in kopal v otroških toaletnih prostorih , tam tudi spal, pa zoper njega občinski redar menda ni mogel ukrepati. S predlaganmimi spremembami želijo poudariti, da so otroška igrišča namenjena otrokom in njihovim spremljevalcem in da ima občinski redar pravico odstraniti osebo, ki se zadržuje na igrišču v nasprotju z določbami tega člena.
Brez ruševin v mestu
V	spremembi odloka so dodali pooblastilo občinskemu redarju in inšpektorju, da lahko v času visoke turistične sezone (od 01.07. do 30.08.) poleg izrečene globe, kršitelju tudi odredi, da preneha z gradbenimi oziroma vzdrževalnimi deli. Po sedaj veljavnem odloku je redar lahko le kaznoval kršitelja, ta pa je lahko nadaljeval z deli.
Posebne pozornosti do drugega branja pa bo deležen člen, ki so ga povzeli po Zakonu o graditvi objektov in ki občinam daje pristojnosti, da ukrepajo zoper lastnike objektov in zunanjih površin, če te kvarijo videz mesta. Drugače rečeno, občinski redarji lahko ukrepajo, če bi sredi mesta imeli tako nevarno stavbo, skorajda podrtijo, kot je naprimer tista na zgornji fotografiji (Ulica ob stari bolnici). Če, po novem, lastnik takšne zgradbe ne spoštuje odločbe občinskega inšpektorja o vzdrževalnih delih, lahko inšpektor delo naroči drugemu izvajalcu na stroške lastnika.
V	primeru, da občina založi lastna sredstva in jih kršitelj ne povrne pa bi občina lahko pridobila zakonito hipoteko nad objektom in sicer v višini stroškov pri izvedbi vzdrževalnih del. V primeru, da niti z vzdrževalnimi deli ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti, pa lahko občina celo odredi odstranitev objekta.
Moteče klima naprave
Šele ob prvi obvravnavi na seji občinskega sveta so svetniki bili pozorni tudi na odstavek 31. člena, ki govori o tem, da ima redar podobna pooblastila kot v primeru nevzdr-ževanih objektov, tudi če lastnik ne odstrani naprave ali napeljav, ki niso sestavni del celostnega načrta prenove ali novogradnje. V tem določilu se namreč skriva pristojnost občinskega redarja ali inšpektorja, da lahko naroči odstranitev klima naprave z glavne fasade hiše v starem delu mesta ali kakšne druge napeljave, kot je naprimer napeljava kabelske televizije, če nima ustreznega dovoljenja.
V zvezi s to spremembo je bilo na seji tudi največ pripomb, saj se zdi nemogoče, da bi lahko kar tako redarji ali inšpektorji občanom izdajali odločbe, da morajo odstraniti vse moteče klima naprave. Teh je namreč v Izoli izredno veliko in res je tudi, da so postavljene brez vsakega reda. Tisti, ki vprašajo za dovoljenje ga običajno ne dobijo, večina pa postavi klimo brez vsakršnega dovoljenja zgolj po presoji monterja. Na ta način smo v starem mestu iznakazili kar nekaj zares lepih fasad, tudi takšnih, ki smo jih obnavljali z občinskimi sredstvi. Pa vendar so svetniki menili, da je treba pri takem določilu uvesti vsaj prehodno obdobje v katerem bodo imeli lastniki teh naprav čas, da jih montirajo na primernejše mesto. Še posebej zato, ker jih vse več Izolanov uporablja tudi za gretje in ne le za poletno hlajenje.
Višje kazni
Za konec pa so predlagatelji dodali še člene, ki bistveno zvišujejo sedanje globe za različne kršitve. Po pojasnilu vodje občinskega inšpektorata, Almina Huremoviča, so sedanje kazni tako nizke, da so jih nekateri kršitelji raje plačevali kot pa da bi nehali z nadaljevanjem prekrška za katerega so dobili kazen. V razpravi je bilo sicer slišati, da naloga redarjev in inšpektorjev ni zgolj kaznovanje ampak najprej opozarjanje in preprečevanje kršitev, vendar so na koncu svetniki sprejeli osnutek odloka v prvem branju in ga pslali v temeljito obravnavo pred dokončnim sprejemanjem.
Obravnava za cesto je že bila
V nadaljevanju seje je predstavnica podjetja Oikos svetnike seznanila z okoljskim poročilom občinskega podrobnega prostorskega načrta »Cesta in kolektor Jagodje - Šared«. Gre za dokument, ki je precej zavrl sprejemanje podrobnega prostorskega načrta za omenjeno cesto, saj ga je Ministrstvo zahtevalo s precejšnjo zamudo.
Čeprav je za samo traso in pogoje odkupa zemljišč zainteresiranih lepo število lastnikov parcel preko katerih bo potekala bodoča cesta, je bila javna obravnava okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka OPPN, ki je bila v torek 12. januarja v prostorih Vaškega doma v Cetorah, razmeroma slabo obiskana. To pa lahko pomeni določene komplikacije in zavlačevanja pri odkupih zemljišč, zato ne bi bilo odveč, če bi občinske strokovne službe poimensko povabile na pogovor vse lastnike in najemnike zemljišč na trasi. To seveda lahko naredijo tudi pred dokončnim sprejetjem omenjenih dokumentov, da ne bi kasneje brez potrebe izgubljali dragocen čas.
In večna luč naj nam sveti
Porabimo dvakrat preveč elektrike da imamo temo
Po kriterijih Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaženja bi lahko v občini Izola porabili 44 kw/h elektrike na občana, že leta 2008 pa smo jih porabili več kot 80 kw/h. In to kljub temu, da ugotavljamo, kako so nekateri deli Izole ponoči v temi in kako ne gori skoraj vsaka tretja svetilka javne razsvetljave. Če bo gorelo na hribu bo tema v dolini.
V okoljskem poročilu je zapisa-
Vsako gradnjo, posebej pa gradnjo ceste vedno spremlja nešteto vprašanj, zapletov, razprav, gostilniških debat in političnih obtoževanj. Večina teh nam je vsem več ali manj dobro poznanih, so pa tukaj tudi tiste druge, tisti zapleti, za katere nihče ne pomisli, da sploh obstajajo, pa vendarle. In ravno med slednjimi se je znašla tudi, kot bi rekel zgodovinski izolski novinar, zanimiva zgodba ceste Jagodje - Šared in javne razsvetljave.
Javna razsvetljava je za večino občanov nekaj samoumevnega. Je eden od dokazov, da ne živimo v gozdu, temveč v urbanem okolju. A javna razsvetljava ima tudi svoje negativne plati. Prva je tista bolj globalna, ki govori o svetlobnem onesnaževanju, druga pa je bolj praktične narave, in je povezana predvsem z energijo, ki je potrebna za to, da je naše mesto v večernih urah, kot tudi ponoči, dovolj osvetljeno, in seveda s stroški, ki so potrebni, da to svetlobo ohranimo.
In čeprav marsikdo v Izoli ugotavlja, da javna razvetljava ni zadovoljiva, jezanimivpodatek, da za več kot enkrat presegamo dovoljeno stopnjo porabe energije v ta namen. Boris Stupar, višji svetovalec za razvoj komunalne infrastrukture sicer pravi, da ugotavljanje porabe energije na prebivalca ni ravno pravi kriterji za ugotavljanje, koliko razsvetljave potrebuje določena Občina.
“Nekatere Občine so bolj gosto naseljene od drugih, potrebe po javni razsvetljavi pa lahko ostanejo enake.
Dejstvo pa je, da v Izoli za več kot enkratno vrednost presegamo dovoljeno porabo moči, in potrebno bo nekaj ukreniti. A kljub temu ni nevarnosti, da bi cesta Jagodje - Šared ostala brez javne razsvetljave. Pomisliti moramo tudi in predvsem na varnost.”
Poraba elektrike je relativna
Če bi torej morali upoštevati te ugotovitve, bi v Izoli morali zamrzniti vsako novo postavljanje javne razsvetljave, kar pa seveda ne pride v poštev. “Težava je tudi v tem, ker se poraba na prebivalca meri za obdobje, ko je ta poraba najvišja možna. Ne upošteva pa se recimo tega, da je vedno določeno število svetil, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ne delujejo, kot tudi to ne, da ponoči omejimo delovanje večine svetil na 50% moči.”
Tudi zato je občinske svetnike presenetil podatek o prekoračeni dovoljeni porabi energije za luči, saj je mesto velikokrat v temi.
. ..J.--,. "	; •. J
-	-V •	- r* ’ -. '
-	4, v ,	^	>\'-T
r*	V
no, da bi morali, v primeru, da se za javno razsvetljavo ob cesti Jagodje - Šared vendarle odločimo, zagotoviti ustrezno zmanjšanje porabe električne energije na drugi javni razsetljavi v občini, tako da se bo vrednost porabe električne energije za javno razsvetljavo zmanjšala. Občina naj bi v tem primeru morala določiti prioritete, kar pomeni, preprosto povedano, da bi morali nekje narediti temo, zato, da dobimo drugod lahko luč.
Po besedah Stuparja, bi morali, zato, da se zmanjša poraba električne energije, zamenjati obstoječe stare sijalke z novimi, varčnimi, a za to je potrebno zamenjati celotno svetilo, torej celotni zgornji del “lampiona”, kar pa ni niti tako hudo poceni, saj bo potrebno za vsako svetilo odšteti med 300 in 400 evrov, teh pa je ogromno.
Varčne žarnice slabše svetijo
“Poleg tega pa varčne sijalke dejansko sijejo manj, od “nevar-čnih”, javna razsvetljava pa je projektirana ravno za slednje.” je še povedal Stupar in omenil nekaj območij, kjer so zamenjali le žarnice ne pa tudi svetil v celoti.
Primer, kako delujejo varčne svetilke na “nevarčno” projektirani javni razsvetljavi pa imamo na Levstikovi ulici, tisti, ki se spušča s cerkve Sv. Mavra proti plaži na Svetilniku, in ki je objektivno pretemna, oziroma, razmiki med enim svetilom in drugim so preveliki.
Razsveljavo je treba urediti do konca leta 2016
Rok, da se uredi javno razsvetljavo v naši državi, je 31. december 2016, torej časa za projetkiranje nove javne razsvetljave je dovolj, a čas v tem primeru ni težava. Težava je denar.
Ob tem pa je tudi svetlobno onesnaževanje v Sloveniji doseglo zelo zaskrbljujoči nivo. V Uredbi o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta 2007namreč piše: “za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.” To pomeni, da svetloba svetilk javne razsvetljave ne sme segati niti za 1% nad vodoravnico. Ob tem se lahko objektivno vprašamo, kaj so razmišljali projektanti novega Sončnega nabrežja, ko so vanj vgradili majhna svetila, ki sijejo v vertikalo, saj te luči niso v sklade s slovensko zakonodajo, kot je to zapisano v brošuri, ki jo je med slovenske Občine razdelilo društvo Temno nebo Slovenije.
Aljoša Mislej
*
Tako se v Izoli borimo proti svetlobnemu onesnaževanju. Luči smo montirali, vendar zdaj ne gorijo.
JA! 4 nova prehranska dopolnila v obliki tablet
Kar 3 vsebujejo koencim Q10. To je molekula, ki je prisotna v vseh celicah našega telesa. Sodeluje v procesu pridobivanja celične energije in je močan antioksidant.
JA! energija (Q10 + gvarana):
Za več energije in poživitev.
JA! odpornost (Q10 + cink + vitamini):
Krepi odpornost.
JA! vitkost (Q10 + L-karnitin):
Pripomore k izgorevanju maščob.
JA! pomiritev (suntheanine):
Pomirja brez učinka zaspanosti.
JA! izdelki: Hitra rešitev za hitro življenje.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 ________________ sreda: 8.30 -15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
Turizmu zmanjkuje sape
Belvedere zelo potrebuje investicije, denarja pa ni
Nekateri sicer že tradicionalno namenjajo januar mesec obnovitvenim delom, saj je to najprimernejši mesec za zaprtje hotela, drugi pa so ga izkoristili za kolektivne dopuste zaposlenih oziroma za varčevanje, saj prazen hotel z vsem osebjem prinaša precejšnjo izgubo. Kaj je izguba pa vedo povedati tudi turistični delavci in hotelirji. Še posebej tisti na vrhu hriba.
Branko Seljak, direktor družbe Belvedere hoteli in turizem d.o.o. je vodstvu občine, občinskim svetnikom pa tudi različnim ministrom in sekretarjem poslal dopis v katerem jih obvešča, da je bilo njihovi družbi odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 v znesku 71.167.53 EUR. Konkretni znesek je izredno visok, zato so že v začetku lanskega leta na župana naslovili Vlogo za delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leti 2008 in 2009. saj sta obe odločbi zapadli v plačilo lani. Na vlogo do konca leta še niso prejeli odgovora.
Na odločbo za leto 2008 v znesku 64.905.03 EUR so se neuspešno pritožili in kljub pomislekom o določitvi osnov za odmero nadomestila so sredi lanskega leta plačali 63.658.86 EUR za leto 2008.
Placujej'o tudi za javne poti
V dopisu je direktor zapisal, da družba Belvedere d.o.o. razpolaga, s 118 sobami oziroma 286 ležišč. Od manj kot 40 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, ki ga ima Belvedere d.o.o. v lasti, je pozidanih 6.800 kvadratnih metrov zemljišča, kjer stojijo objekti, parkirišča in igrišča ter funkcionalni objekti.. Preostali del, več kot 32 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, predstavljajo zelenice, parki in poti, te pa uporabljajo tudi drugi obiskovalci. Z odločbo pa jim je bilo odmerjeno plačilo nadomestila za celih 41.358 m2 zemljišča.
Piran je cenejši?
Direktor pravi, da so izvedli primerjavo s sosednjimi turističnimi občinami in prišli do konkretnih ugotovitev, ki kažejo, da je primerljivo nadomestilo za stavbna zemljišča v Piranu trikrat nižje, če primerjajo nadomestilo in število nočitev oziroma prihodek pa je to razmerje še večje, v škodo Belve-derja, seveda. Mimogrede, menda so se primerjali s Hoteli Bernardin.
Zaradi tako velike razlike v odmeri nadomestila družba Belvedere d.o.o. predlaga spremembo odloka, saj menijo, da ni prav, da se nadomestilo obračunava od celotne površine zemljiško knjižne parcele in morajo tako plačati tudi za površine, ki so namenjene izključno zelenicam in za površine, na katerih ni predvidena gradnja.
Ogrožen obstoj podjetja
Tako visoka letna obveznost, po mnenju direktorja, ogroža obstanek in nadaljnji razvoj turistične dejavnosti na tem območju, saj bodo prisiljeni ukiniti oziroma bistveno zmanjšati že tako okrnjeno poslovanje. Škodo pa bi, po njihovem mnenju, utrpela celotna izolska občina, saj v njeno korist plačajo letno približno 40.000 Eu-rov turistične takse, ob tem pa je ogroženih tudi 40 stalnih delovnih mest.
Direktor, Branko Seljak, ni bil posebej razpoložen za pogovor, saj imajo v podjetju že itak dovolj težav zaradi zmanjšanja turističnega obiska, za povrh pa imajo še težave z lokalno skupnostjo. “Ceneje bi bilo, če bi vzeli zemljišče v najem, kot pa zdaj, ko smo njegovi lastniki in moramo plačevati tako visoko nadomestilo. Pravzaprav komaj čakamo na sprejetje zakona o davku na nepremičnine, ker bomo potem vsaj izenačeni z drugimi v državi.”
Občina ne bo delala razlik
Iz Urada župana so nam sporočili, da navedbe, da se občina Izola na podano vlogo ni odzvala ne držijo, saj je občina podjetju Belvedere, d.o.o., poslala pojasnila v katerih je zapisala, da Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Ur. objave št. 4/2009) v prvem členu določa, da se na celotnem območju občine Izola za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča plačuje nadomestilo.
V nadaljevanju odlok opredeli posamezna območja plačevanja, določi zavezance za plačilo nadomestila ter njihove pravice in obveznosti. Upravni organ občine je pri določitvi osnov za odmero nadomestila izhajal iz določil Zakona o graditvi objektov ter že omenjenega odloka.
Da gre v resnici za nedokončan stanovanjski objekt je tudi na seji ponovil direktor Komunale, Alojz Zorko, in naštel celo vrsto napak potem pa še predlagal, da bi občinski svet sprejel sklep s katerim temu projektantu in temu izvajalcu nikoli več ne bi dovolil opravljati takšnih del v izolski občini. Sledila je razgibana razprava o odpravi napak v garancijskem obdobju na omenjenem neprofitnem bloku. Podžupan Bojan Zadel je občinske svetnike seznanil z aktivnostmi občinske uprave na tem področju. Občina je določila zapriseženega sodnega cenilca za gradbeništvo, ki bo strokovno presodil napake in morebitno višino škode, na podlagi slednjih pa bo občina nadalje sprožila tudi ustrezne postopke za ugotovitev odgovornosti.
Spoznajte občino z nasmelwini!
i-fc**»••	..W..
44t «rtll.llilb JKll'	I « 11 ! I tjpiLJ	itfva«-»-It’«'
Županovo povabilo bralcem turistične priloge predstavlja tako lepo Izolo, da bi še mi dopust preživeli tukaj.
Zakon o stavbnih zemljiščih predvideva morebitno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča samo za občane, torej fizične osebe, nikakor pa to ni mogoče za gospodarske subjekte do katerih ima občina vselej enakopraven položaj. Poleg tega bi bilo morebitno tovrstno znižanje v nasprotju z Zakonom o spremljanju državnih pomoči, ki izrecno prepoveduje, da bi zmanjšani prejemki občine pomenili korist in zagotavljanje konkurenčne prednosti enega gospodarskega subjekta pred drugim.
Opaziti je bilo tudi, da je nekatere svetnike zelo zanimalo, kdo je podpisal prevzem takšnega bloka, čeprav so vsi v dvorani vedeli, da je to storil poklicni podžupan in nekdanji inšpektor za gradnje, Bojan Zadel.
V	gradivu namreč piše, da je bil v prejšnjem mandatu s strani občine žadolžen za spremljanje poteka gradnje takratni direktor izolske občinske uprave Janez Nučič, pravno-formalna primopredaja med občino in Gorico leasingom d.o.o., pa je potekala 21. oktobra 2009. Pregledali so le del stanovanj, za pregled ostalih stanovanj pa so bili ključi predani Občini Izola, ki je pregled opravila do 23. oktobra 2009. Odkrite so bile nekatere napake pri zunanji ureditvi in pri posameznih stanovanjih, nato je občina izpisala še za 25 strani napak in končno zapisniško prevzela blok. Primopredajo sta opravila Robert in Andrejka Vrtovec za Gorica leasing d.o.o. in-podžupan Bojan Zadel za občino.
V	pojasnilu so predstavniki Gorica Leasinga še zapisali, da najemniki zaradi napak niso v kakršnikoli življenjski nevarnosti.
Četrtkova seja OS se je zaključila s predlogom svetnikov, naj skladno z razpravo do naslednje seje strokovne službe občinske uprave pripravijo zakonsko preverjene rešitve glede predlogov svetnikov.	d.m.
d.m., ur
Naj se tak blok ne ponovi več
Občinski svetniki so na četrtkovi seji poslušali tudi nekakšno poročilo o tem, kdo vse je kriv za “nedokončan” blok v Livadah.

^	Četrtek,28.januar2010,št.844
RH Pozitivno------------------------------------------------------------------
Dokler bo denar vladal svetu
se ne bo nič spremenilo
Nobelova nagrada je ena najbolj cenjenih in najbolj znanih v svetu. Že od leta 1901 redno podeljujejo nagrade za fiziko, kemijo, fiziologijo ali medicino, književnost in za mir. Kasneje so uvedli tudi nagrado s področja ekonomskih ved, enkrat samkrat (leta 1991) pa so podelili posebno nagrado za varovanje okolja, drugače pa je “skrita" med nagradami za fiziko in za mir.
Ste morda vedeli, da v Izoli, natančneje v vasi Medoši pri Kortah živi trikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za fiziko? Saj veste, nagrado, ki so jo v prvih letih prejšnjega stoletja dobili med drugim tudi Guglielmo Marconi, Niels Bohr, Albert Einstein, Ertvin Schroe-dingerin Enrico Fermi.
Morda ste vedeli, morda pa tudi ne. A res je. V Medoših že vrsto let živi prof. dr. Timi Ečimovič s soprogo Marijo, v takoimenovani eko hiši, torej hiši, ki se lahko pohvali z nazivom ekološka. Seveda, saj je vendarle govora predvsem o strokovnjaku za okolje, članu Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki ga vsekakor bolje poznajo v mednarodnih vodah, kot pa v državnih, kaj šele lokalnih. Leta 2004 je uradno vstopil med upokojence, imenovan pa je bil tudi za dosmrtnega predsednika inštituta za klimatske spremembe, od tega leta pa je tudi profesor in šef katedre za okoljske vede na Univerzi Ansted. Je pač eden tistih ljudi, ki se zaveda, da je reševanje okoljevarstvenih težav pomembno na globalni ravni, a pojdimo lepo po vrsti.
Eko hiša v Medoših
-	Kakšna je zgodba vaše eko hiše?
-	Preko agencije sva kupila to staro hišo, ki je bila resnično majhna, niti 20 kvadratnih metrov ni imela, s tem da je agencija prevzela obvezo, da jo preuredi, kar so tudi naredili v naslednjih mesecih. Zdaj je to postala eko hiša, ki pa se ne imenuje tako zaradi njene konstrukcije ali pa zaradi zidov, temveč zaradi ljudi, ki v njej živijo. Torej obe komponenti morata biti zadoščeni. Ne more Al Gore, ki je samo deklarirani ekolog, in o ekologiji piše knjige in snema filme, njegova hiša pa porabi energije za eno srednje veliko mestece, biti ekolog. Naša hiša ima bivalni prostor, ki je tam, kjer je stala stara hiša, imamo še prostor, v katerem je Slovenska stena s krožniki, slikami in kolekcijo slovenskih živali. Tudi rib, saj sem bil pred leti tudi selektor slovenske reprezentance v muharjenju, pa še nedolgo od tega sem tekmoval. Slovenski steni sledi mednarodna stena s krožniki iz vsega sveta in še afriška stena. Hiša je zasnovana zelo enostavno. Zakaj je to eko hiša? Ta hiša je zaprta na severni strani, južna pa je vsa v steklu. Osnovna energija hiše je sonce, torej imava na strehi sončne celice. Imava pa tudi lastno prečiščevalno napravo. Gre za rastlinsko čistilno napravo.
-	Ponovno so vas predlagali za Nobelovo nagrado za fiziko.
-	Res je, že tretjič sem nominiran. Najprej sem bil nominiran za leto 2003 za delo ..Sistem klimatskih sprememb", kjer povem, da so klimatske spremembe naravni sistem, ki uravnava kvaliteto življenjskih pokazateljev, torej temperaturo, vlago in tako naprej, v našem okolju, torej v biosferi, ki je tista, ki omogoča, ureja in regulira te kvalitete. Dokler ne bomo dojeli, da to ni črno-bela tehnika, temveč je zelo kompleksna zadeva, se ne bomo mogli boriti učinkovito. Vedno pravim, dajmo času čas, no. Nato sem bil leta 2007 nominiran za delo ..Informacijska teorija narave", kjer sem razvil razmišljanje, da tako kot imamo mi, torej živa narava, svoj genetski zapis, tako ga ima vsa narava. Vzemimo recimo primer vode. Zakaj se dva vodika vežeta na en kisik, in tvorita molekulo vode? Odgovora ni. Vemo, da je tako, vsi se o tem učimo, a nihče ne ve, zakaj pride do tega. Zakaj imamo kamne? Zakaj zvezde? Zakaj te zvezde umirajo, in zakaj se pojavljajo? Kaj je sploh to vesolje? No, postavil sem informacijsko teorijo narave, ki pravi, da v trenutku transformacije, preoblikovanja snovi in energije se dogodek dogaja na podlagi vzroka, ki je v njih samih, in je sestavni del njihove osnovne informacije. To je sestavni del energije in mase, ki kadar se v primernem okolju ob primerno visoki temperaturi pretvarjata ena v drugo, se spreminjata. Vse, kar se dogaja za tem se istočasno s pretvorbo ustvarja tudi zapis informacije. Lani sem zaključil svoje raziskave, in ugotovil, da ne obstaja nič, ali nekaj. Pogoj obstoja je okolje, ne pa obstoj sam. Mora obstajati neko okolje, in osnovno okolje je vesolje. To je okolje, v ka-
terem se stalno dogaja pojem narave. Na tej osnovi sem zastavil ..Okoljsko teorijo narave", ki bi pravzaprav morala priti prva med vsemi tremi, a je prišla tretja.
-	Kakšno je torej okolje v katerem živimo ljudje?
-	V resnici predstavljam tipičnega človeka, ki je okoljevarstvenik. Tudi moje znanstvene raziskave izhajajo iz tega, iz osemdesetih let, ko sem še delal na ozaveščanju lokalne skupnosti. V smislu varovanja okolja v katerem ljudje živijo. To je izhodišče, ki bo morda nekega dne omogočilo, da človeštvo preide v naslednjo dobo, v kateri ne bo več problemov za okolje, temveč bo prišlo do harmonije med njima. Gre za to, da imamo danes pod vplivom družbe in človeštva, situacijo, ki je praktično neobvladljiva, moramo se vrniti nazaj in obdelovati zadeve tam, kjer ljudje živimo. Mestna skupnost, naprimer, je najslabše možno okolje v katerem lahko človek živi, pa čeprav se tega največkrat niti ne zavedamo.
Na Manhattanu v New Yorku se na majhnem prostoru gnete štiri milijone ljudi, ki naj bi bili po lastnem mnenju najpomembnejši ljudje na svetu. Se pa v zadnjem času dogaja, da na nekaterih delih Manhattna na trenutke količina kisika v zraku pade na malo več kot 10%. Če bi padla pod 8% bi vsa živa bitja na tem območju v trenutku umrla. Torej je moje izhodišče varovanje okolja. Na koncu osemdesetih let sem opravil epsko delo na področju varovanja prostora in narave, obdelal sem vse v zvezi s smetmi, s transportom, z družbo, lokalno skupnostjo, industrijo itd. To mojo študijo so nato uporabili Združeni narodi leta 1992, ko so v Riu de Janeiru sprejeli takoimenovano Agendo 21. Takrat sem se tudi vrnil v mednarodno sfero in začel sodelovanje z ZN. In ravno v tistem obdobju sem prišel do teorije sistemov Bertallanfyja in popolnoma prešel v sistemsko razmišljanje in ga razvijal, s pomočjo tega razmišljanja pa tudi prišel naprej. Tako je večina stvari, ki sem jih nato napisal, dejansko aplikacija tega sistemskega razmišljanja.
Če pa se vrnem na vprašanju. Kaj lahko rečem o okolju, v katerem lahko nek menadžer na Wall Streetu dobi za letno nagrado 138 milijonov dolarjev? Ni mogoče, da lahko en sam človek v enem letu proizvede toliko denarja, torej je to totalno izničenje vrednosti denarja, dela in človeka. In dokler bo tako, se ne more veliko spremeniti. Dokler bo denar vladal svetu, se ne bo nič spremenilo.
-	Kljub temu, da ste zelo cenjen v mednarodnih vodah, pa vas ni mnogo opaziti v domačih sferah.
-	Ja, vedno imamo dve možnosti. Ali smo doma, ali pa v mednarodnem območju. Slovencev nas je le dva milijona, kljub temu pa imamo vse svoje kulturne lastnosti, recimo jezik, kar je seveda izjemno, a vendarle, če bi radi govorili ne le z dvema milijonoma ljudi, temveč s sedmimi milijardami ljudi, nam slovenščina ne pomaga mnogo. Že ko sem se v sedemdesetih letih odpravil v Tanzanijo, v Afriki, kjer sem dve leti opravljal funkcijo na ministrskem nivoju, sem popolnoma prešel v angleščino. In tako sem tudi živel tako-rekoč v angleščini. Le pred nekaj leti sem prišel do kompromisa, da sem napisal svoje delo tudi v slovenščini. No, ob tem pa lahko dodam še to, da sem od letos tudi uradno v pokoju, saj sem se odločil, da se preprosto umaknem od raziskovanja. Svojo študijo o sistemih sem s to zadnjo knjigo zaključil, in to je bilo to.
Aljoša Mislej
Vedeti in znati-
Mladim ne zmanjka idej kako do evropskega denarja
Od zemlje do vesolja
Čuden glas
Že od sobote je Izola bogatejša za 45 mladih ljudi, ki jih srečujemo po mestnih ulicah s kamerami in fotoaparati. Gre za udeležence mednarodnega multimedijskega treninga, ki je del mednarodnega projekta iloveculture.eu Glavni cilj projekta je promocija evropskih mladinskih organizacij in vseh njihovih razsežnosti. Kulturno-izobraževalno društvo in multimedijski center PiNA v Izoli tako organizira 9-dnevni mednarodno multimedijski trening (22. - 30. januar 2010) za 45 mladih iz devetih evropskih držav (Slovenija, Nizozemska, Češka, Poljska, Turčija, Malta, Estonija, Madžarska, Španija).
Na treningu se bodo udeleženci naučili uporabljati različna orodja za multimedijsko produkcijo, od različnih snemalnih kamer, in drugih snemalnih pripomočkov do programske opreme za multimedijsko produkcijo in post produkcijo. Na usposabljanju bo nastalo tudi 18 multimedijskih predstavitev različnih slovenskih kulturnih in nevladnih organizacij, med drugim bodo obiskali in predstavili tudi Klub Izolskih študentov in dijakov (KIŠD).
V četrte^ 21. 1. 2010 ob 16. uri je v enoti Školjka zaživela razstava Od Zemlje do vesolja, ki je nastala kot zaključek projektnega tedna ob mednarodnem letu astronomije (2009), ki je potekal v vseh starejših skupinah vrtca. Na razstavi smo si ogledali izdelke otrok in astronomske fotografije vesolja, ki so del potujoče razstave. Otroci, starši in vsi ostali obiskovalci, so s pomočjo Gašperja in Branke ki sta nam približala skrivnosti vesolja, s teleskopi pokukali tudi v vesolje.
Čuje se čuden glas, da ribe plavajo na Kras.
Tam vidle ne bodo vaporja, poginile bodo brez vode in morja!
Morda pa, ko se led odtali spet Kras morje dobi?
Tam, kjer kmet zemljo še orje, bo jutri že piavo morje.
Če pa tega ne bo, bodo ribe vse hin.
In ribič bo tam gor obesil mrežo na bor in brin.
Ribe zapustile bodo nas, zamenjale vodo in plavuti za trd kamen in kras in dobile bodo peruti.
Po Krasu bodo letele, kot ptice in čebele in tam bo riba mala s piščancem se igrala.
Mehano na Kitajsko so volkovi nagnali, zdaj pa bodo še ribe do kosti nam obrali.
Kosti bodo ribičem prodali, da fosfor zbistri jim glave in na Krasu bodo pasli piščance in krave.
Ernest Cah
Društvo Invalidov Izola
ZBOR ČLANOV
Srečali se bomo 30.1. 2010 v hotelu Riviera.
Ob kulturnem prazniku
V sredo, 3. februarja pripravljamo v sodelovanju z vrtcem obeležje dneva kulture od 10.oo ure do 12.oo ure na sedežu društva.
Vabljeni vsi člani, prijatelji in člani društva upokojencev Jagodje-Dobra-va in Društvo upokojencev Izola.
•	Se želite posvetiti predvsem svojemu poklicu?
•	Se želite povsem prepustiti svojemu ustvarjalnemu elanu?
•	Ste med tistimi, ki jih utruja neprestana skrb za administracijo, poročila, statistiko... ?
•	Tudi vas težijo obveznosti povezane z administracijo, računovodstvom in davčnimi zahtevami?
Se želite razbremeniti administrativno - računovodskih skrbi?
Računovodstvo ASEK
s sedežem v Izoli vam zagotavlja kvalitetne in strokovne rešitve vaših skrbi.
NUDIMO CELOVITO OSKRBO NA PODROČJU ADMINISTRACIJE, RAČUNOVODSTVA,
PODJETNIŠKEGA IN DAVČNEGA SVETOVANJA (tudi na sedežu vaše dejavnosti ali po internetu)
•	Samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam,
•	javnim in zasebnim zavodom, --m/
•	zdravstvenim delavcem,
•	kulturnim ustvarjalcem,
•	športnikom in
•	društvom.
Veseli bomo vašega odziva:
Računovodstvo ASEK, Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekOsiol.net

Upokojena glosa
Še dobro, da.......
Upokojencem je zares dobro v naši družbi. V naši občini pa sploh.
Če si sam in rabiš družbo, ni problem. Samo greš v eno od številnih gostiln in se lepo tam usedeš, naročiš kuhano vino, ga popiješ in ti je takoj toplo pri srcu. Ce popiješ dva ali tri je toliko boljše. Sicer moraš malo paziti, da ne zapiješ cele pokojnine. Vemo koliko znaša povprečna pokojnina, zato je previdnost tukaj nujno potrebna.
Če ti zmanjka denarja, je tukaj naš preljubi Casino Izola, ki celo leto oddaja toplino nad svojim vhodom in te vljudno vabi noter. Upokojenci, kakor slišim od nekaterih, množično hodijo tja na tombolo. Morda se ti sreča nasmehne in boš rešil svoje finančne težave.
Če zboliš, pa čeprav se samo prehladiš, je nujno zlo, da greš v lekarno, kjer delajo v glavnem zelo ljubeznive gospe in, ko želiš kupiti še najbolj poceni zdravilo, ne boš šel skozi za manj kot deset evrov.
Trgovine so odprte non-stop. Še dobro, da jih ni toliko v Izoli. In hvala Bogu, da imamo tuje trgovce, kjer lahko kupiš stvari za »pochi soldi«. Če to isto želiš kupiti pri domačem trgovcu moraš imeti precej debelejšo denarnico. Mi starejši občani ne rabimo »5 na dan». Nam je dovolj eno sadje na dan. In vsa ta ponudba iz dneva v dan je prav smešna. Ko odpiram poštni predal in vidim vse te prospekte, mi postane hudo pri srcu. Koliko dreves je bilo posekanih za ta papir? Baje je nekdo stehtal ves ta papir in je povedal, da se ga je nabralo za več kot 200 kg v enem letu.
Zadnjič smo se upokojene gospe pogovarjale o naših trgovinah, kjer se da kupiti obleke. A sploh imamo kakšno? Ne govorim o športnih trgovinah in tistih za mlade ljudi, ki jih tudi manjka. Bivša Soča je na tem, da se zapre. Ko vstopiš, z izjemo prodajalk, ne vidiš veliko drugih oseb. Še dobro, da imamo Manufakturo za nas malo starejše in debelejše. Žal, nismo vsi suhci v tej družbi. V času popustov bi tudi jaz sebi kupila kaj bolj poceni in primerno za moja leta.
Upokojenci ne gremo zelo pogosto v naš kino Odeon. Ko sva bila zadnjič z možem tam, sva bila edina obiskovalca. Nisem mogla verjeti, da je to mogoče. Pa je in baje se še kar pogosto dogaja.
Še dobro, da imamo Kulturni dom in, da se fasada ne vidi. Ponavadi je zunanjost ogledalo notranjosti. Ni nujno. To se dogaja pri nas. Očitno bomo koristili naš obstoječi kulturni dom še mnogo let. Če se le da, grem tja na kakšno brezplačno predstavo, zlasti na predbožične in novoletne predstave in vsakič upam, da bom tam videla našega lepega in ljubega župana. Drugače ga človek ne vidi nikjer ali pa je maskiran v podžupana.
Pa kaj več prihodnjič.
Aleksandra Krejči Bole
Bo sponzor pregnal urok?
Rokomet
1. A SRL - ženske ŽRK lzola:ŽRK Krka 26:33 (14:18) ŽRK Izola: Sandra Srečkovič, Urška Benčič 5, Sandra Barišič 6, Aleksandra Derdaj 2, Adelina Kraja 2, Maja Petojevič 4, Manuela Hrnjič 1, Sabrina Poropat 1, Ajda Bajrektarevič 3, Rebeka Hiršel 2, Sanda Poljak
Izolanke tudi v tem krogu niso uspele prekiniti serije porazov. Tokrat so gostje že v peti minuti vodile s 5:1, a je domača trenerka Mara Šolaja s premorom zaustavila nalet Krke. Vendar je slednja s čvrsto obrambo in hitrimi protinapadi ohranjala svojo prednost in jo v nadaljevanju še povečala. Izolanke tokrat niso dobro izkoristile svojih priložnostih v napadu, spričo številnih vratnic pa so imele tudi nekaj smole. Največ zadetkov so dale Sandra Barišič (6), Urška Benčič (5) in Maja Petojevič (4).
Sinoči so naša dekleta igrala v Kočevju, v soboto zvečer pa doma pričakujejo Zagorje.
Kegljanje
Fantje vodijo
V	drugem krogu nadaljevanja kegljaškega prvenstva so se Izolani doma pomerili z ekipo Come iz Medvod in upravičili prvo mesto na lestvici z zmago 7 : 1 in dobrim ekipnim rezultatom 3549 : 3390 podrtimi keglji.
K domači zmagi so njveč prispevali Zotič s 612, Košpenda s 605, Gorjup s 597 in Kumar s 594 podrtimi keglji. Pri gostih je bil najboljši Bukovec (581 p.k.). LESTVICA po II krogu:
1. IZOLA 22, 2. Jesenice 15, 3. Pivka 13, 4. Slavija Štojs 12, 5. Calcit II 12, 6. Bela krajina 11, 7. Lokomotiva 11, 8. Novo mesto 9, 9. Coma 5,10. Adria brez točk;
Dekleta v sredini
Izolska dekleta so gostovala v Kamniku, kjer se na zahtevnem igrišču niso znašle in izgubile z ekipo ETA II 7 :1 oziroma 3086 : 2987.
V	slabi Izolski ekipi je največ kegljev podrla Stegovec 520 nerazpoložena pa je bila zlasti Mlačeva s 465 p.k.. Pri domačinkah je izstopala Rutarjeva z 540 p.k.. LESTVICA po 8. krogu:
1. Pivka 13,2. ETA II 13, 3. Novo mesto 11, 4. Koper 10, 5. IZOLA 8, 6. Kočevje 7, 7. Medvode 2, 8. Trebnje so brez točk.
V	naslednjem krogu v soboto 30.01.10 moški gostujejo pri ekipi Bela krajina v Črnomlju, dekleta pa ob 14.oo igrajo doma s prvo uvrščeno ekipo Pivke. (g.g.)
Kickboxing
23. in 24. januarja je prvi letošnji mednarodni turnir v kickboxingu, znan pod imenom GOLDEN GLO-VE 2010, privabil v Conegliano (1), v areno Zoppas, 1005 tekmovalcev iz 102 klubov in 20 držav, kar govori o izjemno močni mednarodni konkurenci. Ponovno so bili tu prisotni tudi tekmovalci izolskega kluba KiT, ki so domov prinesli dve zlati odličji.
V	članski konkurenci, v disciplini light contact, v kategoriji
do 63 kg, se je s 3 zmagami, nad tekmovalcem iz Češke, Hrvaške in Italije v finale uvrstil Dušan Lamut. Na drugi strani pa je preboj v finale uspel staremu Lamutovemu znancu Arabcu El Huseinu. Po uvodnem delu prve runde je zadevo v svoje roke prevzel Lamut, ki prednosti do konca borbe ni izpustil in tako tudi na koncu suvereno zmagal z rezultatom 3 proti 0 in osvojil 1. mesto.
V	kategoriji starejših kadetov do 63 kg, v disciplini semi contact, je nastopil Jaka Hudales. Po nizu treh zmag, nad hrvaškim, italijanskim in nizozemskim tekmovalcem, se je uvrstil v finale, kjer ga je čakal nemški tekmovalec Blau-horn. Hudales tu ni dovolil presenečenja, takoj je prevzel pobudo in na koncu slavil z rezultatom 5 proti 1, ter tako dodal še eno zlato medaljo v nizu svojih uspehov.
Na tekmovanju so sodelovali še Sebastijan Lazar, Rene Ristov-ski, Petja Blažič, Anže Zajc, Alex Čehič in Bojan Homovec, ki pa se niso prebili do kroga tekmovanja, ki je vodil do medalj. Vendar lahko zapišemo, da so vsi domov prinesli izkušnje, ki jim bodo še kako prišle prav, v nadaljevanju letošnje tekmovalne sezone.
Judo
Osnovna šola “Dante Alighieri” vabi vse ljubitelje športa in rekreacije na ogled državnega prvenstva osnovnih šol v judu za učence in učenke. Tekmovanje bo potekalo v petek, 5. februarja 2010, od 10. ure dalje v Športni dvorani Izola, na Kraški 1.
Strelstvo
V nedeljo je bil v Ormožu 3. turnir za pokal Slovenije v streljanju z zračno puško. Med kadeti in mladinci sta Izolo zastopala Karim Požar in Teo Tripar.
Karim je z rezultatom 378 krogov dosegel 3. mesto med kadeti, medtem ko je Teo s 374 krogi med mladinci dosegel zasedel 19. mesto. Karim Požar tako še vedno vodi v skupni razvrstitvi med kadeti za pokal Slovenije.
Jadranje
V Miamiju trenutno poteka druga tekma svetovnega pokala, ki jo je Vasilij Žbogar zaradi poškodbe izustil, v Miamiju pa sta, Jernej Markič, ki tekmuje v razredu Laser in Vasilijev konkurent za olimpijsko vozovnico, Koprčan Gašper Vinčec, ki ga spremlja trener Olimpica Jurij Dorošenko.
Prvi dan je večina finašev zaradi napovedane nevihte ostala na suhem, Inseristi pa so odvozili en plov, včeraj so jadrali vsi in po treh regatah je v razredu Finn Vinčec peti (5, 12, 5), Jernej Markič pa je po štirih regatah 71. med 104. la-seristi. Skupaj v Miamiju tekmuje kar 633 jadralcev oziroma 448 posadk iz 45 držav.
POGLED S STRANI
if
iše: Žarko Kovačič


c
Evropsko rokometno prvenstvo se končuje. Tudi tokrat brez nas med glavnimi akterji. Že res, da smo preskočili prvi krog predtekmovanja, to pa je verjetno tudi naš maksimum. Preveč že znanih stvari se nam ponavlja. Če smo v predtekmovanju še uspeli odigrati dva polčasa, nam je v nadaljevanju uspelo le po enega. To pa je premalo za EP. Ne sme pa nas »zadovoljiti« to, da nismo edini, ki so zapustili slab vtis. Razmerja na vrhu se niso bistveno spremenila in veliki ostajajo veliki. Za naše rokometaše bi verjetno morali nekoliko spremeniti pravila igre, vsaj toliko, da bi se tekma igrala samo en polčas. Sam rokomet na EP ni prinesel nič novega. Res se igra vedno hitreje, več je menjav in temu primerna mora biti dolga klop. Vedno več je »specialcev« za igro v obrambi in napadu.
Tudi sodnikom bi lahko kaj očitali, vendar so kot vedno nedotakljivi. Žal jih rokometna igra že krepko prehiteva in vodilni možje bodo morali kaj ukreniti. Samo zakulisje takih prireditev se sploh ne spreminja in narediti korak naprej je
izredno težko. Večini naših igralcev se izteka igranje v reprezentanci in potrebno bo razmišljati o novih imenih. Nekaj novih igralcev se že kali, vendar pa so vsaj do sedaj odnesli le »slabe« stvari. Tako nam v tolažbo ostajajo le uspehi v športih kjer posadka ni večja od enega člana, ali članice.
Domača rokometna scena je trenutno obarvana roza. Dekleta so včeraj odigrala 16. kolo, hitijo pa zaradi ra-zigravanj. Izolankam tudi na domači tekmi proti ekipi Krke ni uspelo zmagati. Dekletom ob vsej volji ne gre in ne gre. Ob vseh težavah je trenutno največji problem sestaviti ekipo. Bolezni in poškodbe se nikakor nočejo umakniti z dnevnega reda. Koliko časa bo še trajal ta urok nihče ne ve. Nekaj pa se le premika na sami organizaciji kluba in morda v kratkem posije tudi sonce. Tudi našima sosedama se ne godi veliko bolje. Tako Burja kot Vrtovi so v soboto izgubile in pozicije na lestvici so enake. Vse tri ekipe tako čaka ra-zigravanje za obstanek. Rokometašem se tudi bliža nadaljevanje prvenstva. Izolsko ekipo trenutno najbolj muči bolezen in tako niso odigrali niti planiranih pripravljalnih tekem. Tudi za njih bo pomembno kako bodo začeli saj jim zaloga točk pušča malo manever-skega prostora.
Letne dovolilnice za športni ribolov
MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah
Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper
A
T(P“TEHNICNI PREGLEDI v IZOLI I
J- V- VS—^ AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Jereb z desetko iz Monte Carla
Najhitrejši Izolan Andrej Jereb je s sovoznikom Miranom Kacinom presenetil celotno rally karavano, pa tudi samega sebe, ko je na pravkar končanem rally-ju v Monte Carlu zasedel odlično deseto mesto. Že sam končni rezultat je seveda izjemen, če pa upoštevamo, da ga je Jereb dosegel potem, ko eno leto sploh ni tekmoval, dobi ta zgodba še toliko večje razšeznosti. O tem, kako je do tega prišlo, in kaj temu sledi, pa je za Mandrač nekaj besed namenil kar voznik sam.
-	Sezono 2010 si začel sanjsko. O kar supešni sezoni leta 2008 smo pred časom že pisali, malo pa vemo, kaj si počel v lanski.
-	To zato, ker v lanski tekmovalni sezoni takorekoč nisem tekmoval, če izvzamem ravno rally na Monte Carlu, na katerem pa sem zaradi težav z avtomobilom odstopil že drugi tekma-valni dan. Nato je nastopila ta svetovna ekonomska kriza in naredila svoje. Pokroviteljev zdaj preprosto ni.
-	Recesija pa se še posebej pozna ravno v avto moto športih.
-	Seveda, a mislim, da je hudo prizadela ves šport. No, kljub temu pa sem v tem času vendarle uspel ohraniti stik z dirkanjem, ko so me povabili na testiranja, na katerih je sodelovalo še nekaj zvenečih imen, kot so recimo večkratni svetovni prvak v rally-ju To-mmi Makinen, zmagovalec letošnjega Monte Carla Matti Hirvonen, Jari-Ma-tti Latvala in tudi Kirni Raikkonen, ki je ravno v tistem obdobju presedlal na rally.
-	Kako si sploh prišel do teh testiranj?
-	Povabili so me, delno zato, ker sem s svojimi nastopi na tem svetovnem nivoju opozoril nase, sem pa tudi navezal pristne stike z ljudmi, ki krojijo vrh tega športa, nenazadnje sem tudi nastopal za ekipo, za katero vozijo tako Hirvonen, kot tudi Latvala, pa tudi Makinen je vozil zanje. Gre dejansko za druščino mojih prijateljev, s katerimi sem navezal dobre prijateljske odnose.
-	Torej se je morda zgodilo, da je Izolan dal kakšen nasvet tudi samemu Raikkonenu? Vendarle imaš nekaj več izkušenj od njega v rally-ju.
-	No, tako bom rekel. Raikkonen je zelo svojevrsten človek, tipično finsko hladen. Več časa sem preživel z Ma-kinenom, in tudi sodeloval sem več z njim. Tudi izmenjala sva si raznorazne nasvete, in če povem po pravici, sem jih jaz bolj sprejemal, kot pa dajal. Bil je štirikratni svetovni pravak rally-ja, konec koncev. Izjemna priložnost, da kakšno skrivnost „ukradem“.
-	A poleg teh testiranj, si se ti dejansko po enem letu neaktivnosti odločil, da se odpraviš na Monte Carlo. Koliko je sploh takih neprofesional-cev?
-	Seveda so bili v igri tudi amaterji, a nikakor niso bili tako visoko uvrščeni.
Tam so bili sami profesionalci, sploh pa tudi med amaterji, ki so vozili, vsaj kar jaz vem, ni bilo nikogar, ki bi bil tako dolgo odsoten od dirkanja.
-	Pa so te z začudenjem gledali tam spredaj?
-	Malo so, ja. Nekako nisem „pasal“ tam zraven. A po drugi strani me mnogi že poznajo, in vejo, česa sem sposoben. Kljub temu pa jim ni šlo v račun, da nekdo, ki tako dolgo ni vozil, se na koncu uvrsti tako visoko. To jih je bolj začudilo, kot pa samo dejstvo, da se vozim tako spredaj.
-	Začel si sicer nekoliko bolj zadaj, si pa pridobival mesta skozi celoten potek rally-ja.
-	Ja, to je bil del naše taktike. Najprej seveda dejstvo, da eno leto nisem dirkal, potem pa smo morali upoštevati tudi naša omejena sredstva. Teh je bilo premalo, da bi sploh opravili kakšne pripravljalne teste. Zato smo se odločili za čimbolj konstantno vožnjo, da ne tvegam tam, kjer ni potrebno, niti glede same vožnje, niti pri izbiri pnevmatik, posebej pa smo morali paziti da avtomobil čimbolje ohranimo. Monte Carlo je konec koncev ena najtežjih dirk na svetu. Pri tako težkih dirkah, je stvar iskanja kompromisov in pravilnih odločitev. Tempo je bil resnično hud, a vseeno se moraš odločiti, ali bi bil junak, oziroma morebitni junak, na dveh hitrostnih preizkušnjah, na koncu pa cepec, ker boš odletel, ali pa si boš pripravil strategijo za celotno dirko. Mi smo se odločili za slednjo.
-	Kar se je tudi izkazalo za dobro odločitev.
-	Ja, večkrat smo sicer bili na meji, da bi vse padlo v vodo. Že med dirko mi je počila guma, ki je nato poškodovala velik del avtomobila. Med dirko smo zamenjali dva kardana, na koncu pa je bil avto že hudo utrujen. Vprašanje, če bi menjalnik zdržal še eno hitrostno preizkušnjo. Za tehniko je bilo to zelo obremenjujoče.
-	Pa so pogoji za vse enaki?
-	Ja, seveda. Čeprav ta boljšim na vsaki servisni točki, ali ob koncu dneva skoraj kompletno zamenjajo avtomobil. Kar pa v našem primeru preprosto ni bilo mogoče, saj proračun je, kar pač je.
-	Si nastopil za katero od ekip?
-	Nastopil sem kot posameznik, zato je bilo to zame, s finančnega vidika, zelo obremenjujoče. Od ekipe sem sicer dobil zelo ugodno ponudbo, ker smo pač prijatelji, a za Slovenca je nastopanje na taki dirki vselej ogromen zalogaj.
-	Kako to, da si se odločil, da boš po
enoletnem postu vendarle nastopil?
-	Moram povedati, da sem bil v veliki dilemi. Po eni strani imam ogromno obveznosti, odgovornost do podjetja, do sodelavcev, pa družino in tako naprej. Ob tem pa tudi časi so seveda neugodni za iskanje pokroviteljev in finančne pomoči, a po drugi strani sem po naravi borec. Preprosto, ne maram ljudi, ki samo jamrajo in tarnajo, ki v vaških gostilnah pame-tujejo kako je vse težko in kako bi oni bili najboljši. Enostavno nisem tak. Včasih je potrebno najprej skočiti, in potem reči hop. Najlažje je biti „zi-heraš“, a včasih je treba pač stisniti zobe, in narediti pogumno potezo. Izhajal sem iz preprostega dejstva, da če zdaj ne bi, vprašanje če bi še kdaj. Poleg tega pa rad dirkam, in Monte Carlo je ena najprestižnejših, tradicionalnih, in tudi težjih dirk, sploh v letošnji izvedbi. To je razlog da sem se v to tudi podal.
-	Na srečo, bi lahko dodali. In če bi tokrat, po naključju seveda, ob prvi preizkušnji odstopil?
Bi bilo seveda razočaranje, verjetno bi me linčali in tako naprej (smeh). Vsekakor bi mi bilo lažje, če bi bil „ziheraš“.
-	Na koncu si imel 25 minut zaostanka za Hirvonenom.
-	Povem po pravici, tega sploh vedel nisem. Vsekakor pa sem prepričan, da bi lahko to tudi izboljšal, a kot pravim, to je bila zame izredna priložnost, ki ne vem kdaj se bo ponovila. Če se bo. Večina tekmovalcev ima že prihodnji teden dirko, jaz pa sploh ne vem, če jo bom še kdaj imel. Vse bom seveda naredil, da bom še dirkal, a kdo bi vedel?
-	Imaš torej kakšen načrt?
-	Ja, načrti so, ali pa vsaj želje. Aktivno delam na tem, iščem rešitve, ponovno imam ponudbe, ki so bistveno ugodnejše, kot bi sicer bile, a po drugi strani moram kljub temu doplačati ta sedež in v trenutni situaciji tega bremena enostavno ne zmorem. Sam že ne. Upam, da bodo sponzorji še kaj dodali.
-	Pa bi lahko ta rezultat pomagal pri iskanju sponzorjev?
-	Absolutno, konec koncev, dosti se je
govorilo o tem. To je najboljši rezultat v slovenskem reliju vseh časov. A slovenska ekonomija je majhna, malo je globalnih firm, ki bi se promovirale na tujih trgih, po drugi strani pa se je v tej krizi pokroviteljski proračun strašansko zmanjšal, in tudi tisti, ki imajo, znajo pridno izkoristiti trenutno krizo kot izgovor, da ne dajo. Mnogi pa tudi ne razumejo, kaj je pravi sponzorski marketing. Marsikdo še vedno gleda na to, kot na neko donacijo, ne pa kot na priložnost za promocijo, uveljavljanje in utrjevanje blagovnih znamk, za iskanje kontaktov in tako naprej. Ravno na tem nivoju je mnogo globalnih igralcev, vidljivost prvenstva je tudi zelo visoka, saj je Eurosport glavni promotor. Avtomobilski športi pa vemo, kako so gledani. Samo očitno posamezniki v tem ne vidijo priložnosti. Vseeno pa bi se rad zahvalil tistim podjetjem, ki razmišljajo globalno in mi pomagajo, in so tudi preko mojega športa navezali raznorazne kontakte in sklenili različne posle. Samo, potreboval bi jih več, to je resnično drag šport.
-	Verjetno je dražji, kot si predstavljamo, vsaj sodeč po izrazu, ki ga dobiš, ko se pogovarjamo o številkah.
-	Na žalost je res. Na žalost je to zame resnično ogromno denarja, za kakšnega milijonarja bi to bilo morda še sprejemljivo. No, vseeno delam na tem, da bom ponovno nastopil.
-	Torej, Argentina?
-	(Smeh) Argentina je meni zelo pri srcu, ja. Tam je dirka konec marca meseca. Vprašanje je, koliko je to realno, a želja je ta.
-	Kaj pa državni nivo. Te dirkanje na tem nivoju preprosto ne zanima več?
-	Kot prvi Slovenec sem dobil priložnost, da postanem član profesionalnega svetovnega moštva, in to priložnost sem tudi okusil. Škoda bi bilo torej narediti korak nazaj. Seveda rad dirkam, in ne podcenjujem nobenega tekmovanja, ampak dokler bo šlo, bom pač skušal narediti vse, da ostanem v stiku s tem nivojem dirkanja. A nikoli ne reci nikoli.
-	Pogrešaš bolj pogosto dirkanje?
-	Seveda, pa ne samo, da bi to pogrešal, ker rad dirkam. To se hudo pozna na dirkanju samem. Prepričan sem, da bi lahko posegel še višje. Neskromno lahko rečem, da ko sem bolj redno tekmoval, pa kljub temu še vedno premalo, sem imel čase, ki so bili čisto v svetovnem vrhu.
-	Torej, če bi, hipotetično rečeno, lahko odvozil eno celo profesionalno sezono, kot to počnejo „profiji“, kaj bi to pomenilo?
-	Na osnovi dosedanjih rezultatov sem dokazal, da sem lahko čisto pri vrhu, ker sem imel na posameznih dirkah čase, ki so bili med prvimi tremi. Na tekmovanjih višjega nivoja, kot recimo v Bologni, sem bil tudi zmagovalec, in tako naprej, skratka, lahko bi dosegel več, tega se zavedam. A situacija je takšna, kakršna je.
Aljoša M.
Od zabave do kulture
Izolske legende, pripovedi in glasba
Kdo ne pozna zgodbe o čudežni golobici in zavetniku svetemu Mavru? Kaj pa tiste o Rexu? Stari izolani že. Pa tudi kakšen » novejši«, ki seje v naše idilično mestece naknadno preselil in ga naša zgodovina in pripovedi posebno zanimajo...
Za tiste, ki so jim tuje ali tiste, ki bi jih radi slišali v novi, zanimivejši obliki pa sta Kristina Menih s teksti in pripovedovanjem ter Marino Kranjac z glasbeno spremljavo združila moči in ustvarila glasbeno pripoved »Golobica in Rex- Istrske zgodbe iz davnih dni«.
Dobro uro trajajoča glasbena pripoved zajema venček zgodb, legend, pripovedi in pesmi, med katerimi je moč slišati pripovedi o Parenzani, termalnem kopališču svetega Petra, zgodbo o nesrečni nimfi Burji, slavnem izolskem figovem topu, itd. Nenazadnje tudi avtorsko pravljico o kralju Fošku in Malvaziji.
Ker poteka pripovedovanje v slovenskem jeziku, ki pa ni edini jezik našega teritorija, Marino Kranjac poje ljudske pesmi iz istrskih mest v istrsko- beneškem narečju. Instrumentalna glasba je deloma ljudska, deloma pa avtorska.
»Obalni prostor ima precej zgodb iz starih dni, ker je njihovo in nasploh pripovedovanje zamrlo, sva se midva odločila, da zadevo poskušava oživeti. Ker pa bi lahko bilo golo pripovedovanje na trenutke dolgočasno, je tukaj Marino z glasbeno spremljavo in solo točkami. Sama pa sem zbrala določene zgodbe in dodala svoje, nove. Poudarek je seveda na izolskih simbolih. Začela sva z Izolo, nameravava se lotiti podobnega projekta tudi za Koper in Piran. Menim, da je zadeva zanimiva ne samo za domačine, pač pa
ŠTUDIJ NA DALJAVO!
višješolski programi:
- Ekonomist, Poslovni sekretar. Informativni dan: 12.2.2010 ob 16.00 13.2.2010 ob 10.00
visokošolski programi:
-	Poslovna administracija,
-	Marketing,
-	Poslovanje,
-	Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti, (nov program!) Informativni dan: 12.2.2010 ob 17.00
13.2.2010ob11.00
Ljudska univerza Koper in Višja strokovna šola DOBA Maribor
Info: 05/612 80 06, tamara.kavs@lu-koper.si
tudi za turiste, ki si želijo kaj več o določenem kraju izvedeti in se v zgodovino poglobiti.« pravi pripovedovalka in avtorica nekaterih zgodb Kristina Menih, ki dodaja, »absolutno verjamem v ta projekt, saj predstavlja obogatitev ne samo obalnega, ampak celotnega slovenskega prostora.«
O glasbenem delu pa Marino Kranjac pravi: »Pesmi odsevajo čas v katerem se dogajajo zgodbe. Največ jih je seveda iz Izole, nekaj pa tudi iz Kopra in Pirana. Igram pa na več ljudskih inštrumentov: violino, mandola, mih in piščali. V projektu sem se odločil sodelovati, ker se je že marsikaj zgubilo s časom in ker je domačinov malo, je treba poskrbeti za ohranitev njihove dediščine.«
Zanimiv in nekoliko drugačen način spoznavanja zgodovine našega kraja, torej. Za predstavo potrebujeta manjši prostor za bolj intimno atmosfero in pa ozvočenje. »Z veseljem se odzoveva na povabila.« za konec dodaja Kristina Menih.
Maja Cergol
■f

-m- v
■
Iki

/I
V

*4»
Vrtec v knjižnici
V izolski mestni knjižnici je bilo pred dnevi kot v vrtcu. V torek, 26. januarja sta namreč otroke na pravljični urici z lutkovno igrico, narejeno po slovenski ljudski pravljici Zajčkova hišica, razveselili Sabina Vidic in Nevenka Plank, vzgojiteljici iz vrtca Ježek v Luciji.
V galeriji Insula so v petek odprli zelo zanimivo razstavo sežanskega akademskega slikarja, magistra Simona Kastelica. Razstavljena so slikarska dela, ki jim je slikar z različnimi dodatki pridodal tudi tretjo dimenzijo in tako ponudil obiskovalcem prvovrstno doživetje.
Hotel Delfin v Izoli obvešča svoje cenjene obiskovalce,
da je od 28. januarja 2010
ponovno odprt in
Vas vabi vsak petek in delfin soboto na ples.
HOTEL ZDUS
Vljudno vabljeni, da obiščete
-	pizzerio Vila Raineri, kije odprta vsak dan od 10. do 23. ure s pestro izbiro pizz ter študentskih in dnevnih kosil po ugodnih cenah in
-	gostinski lokal Kantino, ki je za
vas odprta vsak dan razen v ponedeljkih od 18. do 24. ure z bogato ponudbo pršuta, sira in dobrih vin.
Informacije na tel. št.: 05 6607 000. VABLJENI.
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 28. januar 2010
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh
Skozi druge kulture spoznavamo sebe
vas ob indijskem Dnevu republike (26. januarju) vabita na
potopisno predavanje po Indiji
Svojo domovino, navade indijskih ljudi, kulinariko in še kaj bo predstavila naša someščanka Sasikala Perumal. Za prevod v slovenščino bo poskrbela Barbara Bračanov. Pa še presenečenje: po predavanju si boste lahko kupili spominek na indijskem bazarju. / Vstop je prost.
maga
'"•■V-. /
■ 'V ' :
.»jv:
Kino Odeon
18.30 Jelenček Niko Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen Igrajo: Oli Jantunen, Hannu-Pekka Bjorkman, Vuokko Hovatta, Vesa Vi-erikko, lussi Lampi, Risto Kaskilah-ti, Minttu Mustakallio Prijazni jelenček Niko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin.
20.30 Ljubezen se zgodi Režija: Brandon Čamp Igrajo: Jennifer Aniston, Aaron Eckhart, Martin Sheen, Judy Greer, Sasha Alexander,Dan Fogler, John Carroll Lynch Burke je pred leti tragično izgubil ženo, a je njegova knjiga o soočanju z žalovanjem postala mednarodna uspešnica. Med vodenjem seminarja za samopomoč ljudem v romantičnih stiskah spozna zabavno in privlačno Eloise, toda med njunim zbliževanjem spozna, da se v resnici še vedno ni resnično soočil z izgubo ljubljene osebe. Da bi lahko znova zares začutil ljubezen, mora najprej razčistiti dileme v svojem srcu._________________
Petek, 29. januar 2010
Kino Odeon
17.00 Jelenček Niko Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen 18.30 Ljubezen se zgodi Režija: Brandon Čamp 20.30 Paranormalno Režija: Oren Peli Igrajo: Katie Featherstone, Micah Sloat, Mark Fredrich, Ashley Palmer, Amber Armstrong, Randy McDowell, Tim Piper Mlada zaročenca Micah in Katie po selitvi v novo hišo opazita nenavadne pojave, saj sta predvsem v nočnem času priča srhljivim glasovom in nerazložljivemu premikanju predmetov. Katie se boji, da gre za duha, ki naj bi ji sledil že od otroštva, zato Micah v spalnico postavi kamero. Posnetki razkrijejo grozljivo dogajanje med njunim spanjem, toda niti pomoč poznavalca paranor-malnih pojavov ne more več ustaviti demonskih sil na delu.____________________
Sobota, 30. januar 2010
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Komedija - SamiFaiad
»QUEL PENULTIMO SCALIN«
nastopa gledališka skupina ‘TL GABBIANO” iz Trsta.
Kino Odeon
17.00 Jelenček Niko Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen
18.30	Ljubezen se zgodi Režija: Brandon Čamp ____________20.30 Paranormalno Režija: Oren Peli__
Nedelja, 31. januar 2010
Kino Odeon
18.30	Paranormalno Režija: Oren Peli
20.30	Ljubezen se zgodi Režija: Brandon Čamp
Ponedeljek, 1. februar 2010
Kino Odeon
18.30	Ljubezen se zgodi Režija: Brandon Čamp
20.30	Paranormalno Režija: Oren Peli
Torek, 2. februar 2010
Kino Òdeon
18.30	Planet 51 Režija: Jorge Blanco, Javier Abad, Marcos Martinez
20.30	Paranormalno Režija: Oren Peli
Sreda, 3. februar 2010
Kino Odeon
18.30	Planet 51 Režija: Jorge Blanco, Javier Abad, Marcos Martinez
20.30	Meje razuma	LIFFE po LIFFu
Režija: Jim Jarmusch Igrajo: Isaach De Bankolé, Bill Murray, Tilda Swinton, Gael Garcia Bernal, Paz de la Huerte, John Hurt Drzno, izmuzljivo in seksi zapeljivo novo Jarmuschevo delo je svojevrsten antitriler, nenavadna meditacija o zloveščosti moči ter poetično slavljenje moči domišljije; lirična, alegorična in vizualno osupljiva variacija na temo klasičnih filmov o poklicnih morilcih. Samotar je nadvse skrivnostna oseba, tujec, čigar dejanja so vedno strogo zunaj okvirov zakona. Zdaj se pripravlja na to, da konča enega svojih poslov. Nikomur ne zaupa, njegovi nameni pa dolgo ostajajo v temi. Poda se na potovanje, ki ga bo peljalo do Madrida in nato še dlje, v Sevillo. Na poti pritegne pozornost dvojne agentke Gole (ta je pod svojim prozornim dežnim plaščem vedno povsem gola) ter vrste drugih skrivnostnih družabnikov, kot so Blondinka, Kitarist, Mehičan in drugi. A njegovo potovanje, ki paradoksalno kipi od lucidnosti, a se tudi potaplja v sanjskost, ga ne pelje le prek Španije, temveč tudi prek širnih področij njegove zavesti.
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOIA, tel. 05 / 641 53 03
lj \j ll-l vj/ì.LiI_j1\IJ1j Ili O U L/l
Vabimo vas na ogled razstave
0104977500257 /SIMON KASTELIC
“Youlikethis.” r
Razstava bo na ogled do 15. februarja.
Manziolijeva palača
vabimo vas na ogled razstave
»Carezzando la luna« avtorice Chiare Vecchi Gori iz Trsta.
Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
v ■.
ATELJE DUKA PIRAN
Vabimo vas na ogled razstave ^
FULVIA ZUDIC
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN
UUBO RADOVAC
razstava STEREOGRAMSKA OKNA, slike
Galerijd Alga / Kristanov trgi Share Slovenija Vas vljudno vabi na razstavo fotografij z naslovom
PRAVIČNA DELITEV DOBRIN BO REŠILA SVET
Razstava fotografij bo na ogled do 3. 2. 2010.
Mestna knjižnica Izola
Ob slovenskem kulturnem prazniku
bo gostja 47. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani«
Maja Cilenšek,
večkrat nagrajena zoorovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v kulturno-vzgojnem in strokovnem delu z mladimi išče nove poti in izzive.
V četrtek, 4. februarja 2010 ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Mobydick
vabi to soboto vse, ki so jim pri srcu
uspešnice 60.70 in 80 let.
Z vami bo DJ DEJAN.
Mestna knjižnica Izola
•	V mesecu januarju v vitrini ustvarjalnosti razstavljata svoja ročna dela Apat Anica in Laura Božič.
•	Stene ustvarjalnosti ter druge kotičke knjižnice krasijo izdelki Društva Lik iz Izole in izdelki Sanje Tošič z naslovom »Ku-racije«.
•	Pravljice v februarju: vsak torek ob 17h
•	Francoščina v februarju: vsak četrtek ob 15.30 h
•	Sreda, 17. februar ob 19. uri: V okviru študijskega krožka »Kako pridem v ta trenutek« z Olegom Križanovskijem in Joškom Cesarjem.
•	Četrtek, 18. februar ob 19.00 uri .čitalnica knjižnice : Borza znanja: Mojca Bukovšek Povšič bo predavala o čiščenju telesa. Vstop prost.
\i\\;iim\c 12
--------------------------------------------- VSE PLATI ŽIVLJENJA
Obsojen na 78 mesecev
Na novogoriškem okrožnem sodišču se je prejšnji teden zaključil leto in pol dolg sodni postopek proti Izola-nu Elvirju Šabiču - Šabanu, zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe in posledično smrti Novogoričana Zorana Jankoviča.
Gre za postopek v katerem so sodili zaradi dogodka v novogoriški Mostovni, kjer se zgodil pretep za posledicami katerega je kasnej umrl umrl Novogoričan, kot glavni obtoženec pa je bil obravnavan prav Elvir Šabič. Šabič naj bi 17. januarja 2005 na stranišču Kulturnega centra Mostovna napadel Zorana Jankoviča, ki ga je pred tem med prireditvijo večkrat izzival. Zaradi poškodb, ki jih je dobil v tem napadu, je Jankovič ostal le senca samega sebe, saj je dobesedno vegetiral in se ni več zavedal dogajanja okrog sebe. Kriminalisti so šele po treh letih izsledili osumljenca tega napada in ga privedli pred novogoriško sodišče. Storilca so iskali tudi Zoranovi svojci, ki so za informacije ponujali celo denarno nagrado.
Celoten sodni postopek je bil dolg in zahteven, saj je bilo potrebno zaslišati številne priče. Nekatere med njimi bi lahko povedale več, je ob razglasitvi sodbe dejal predsednik sodnega senata Goran Klavora, vendar so bile ustrahovane in so zato spreminjale svojo zgodbo. Presenetilo pa ga je njihovo sprenevedanje in lahkotnost opisovanja nesrečnega dogodka na Kulturnem centru Mostovna v Novi Gorici.
Tožilka je zahtevala 12-letno zaporno kazen, zagovornik obtoženega Šabiča Branko Gvozdič pa oprostilno sodbo.
Sodni senat se je odločil za šest let in pol zaporne kazni, saj Šabič doslej še ni bil kaznovan. Klavora je dejal, da s kaznijo verjetno ne bo nihče zadovoljen, Sodba še ni pravnomočna, mati pokojnega pa je že napovedala pritožbo oziroma iskanje pravice na evropskem sodišču pa tudi obramba gotovo ne bo stala križem rok.
ur
Krvodajalcev je vsako leto več
V ponedeljek je skupina dijakov Srednje gostinske in turistične šole Izola prvič donirala kri v prostorih izolske transfuzije. Tako je, prav ste slišali. V ponedeljek. Izolska območna enota Rdečega Križa namreč organizira skupinska darovanja krvi ravno ob ponedeljkih, ko praviloma laboratoriji transfuzije niso bili aktivni. Sekretar Rdečega Križa Izola Sergio Bergamasco je ob tej priložnosti povedal, da bodo odslej poskušali redno organizirati skupinske krvodajalske akcije, ki se bodo odvijale predvsem ob ponedeljkih, in so po novem namenjeni ravno skupinam. “Ob ponedeljkih bo manj gneče, in krvodajalci bodo lahko hitreje opravili z daro-
vanjem krvi. Danes smo imeli 18 krvodajalcev, od katerih jih je 14 kri darovalo prvič, in smo končali v manj kot dveh urah.” Bergamasco si seveda nadeja, da bi čimveč skupin uspeli prepričati v tako človekoljubno dejanje, kot je darovanje krvi, vključno z zaposlenimi na Občini, ki bi tako “lahko dali dober zgled ostalim.”
Sicer pa se je število krvodajalcev v Izoli v lanskem letu povečalo iz 876 na 888, kar zgovorno kaže na to, da se tudi mlajše generacije zavedajo, da človekoljubno dejanje nekaj pomeni. Kot to vedo tudi dijaki SGTŠ-ja, ki so, kot smo zapisali, v ponedeljek prvič donirali kri in za nagrado dobili to “gasilsko” sliko v lokalnem tedniku.
Na severnem robu ceste za Belvedere trenutno gradimo, verjetno najdražji pločnik na svetu. Zagotovo pa je eden zahtevnejših gradbenih projektov, saj prostora zanj skoraj ni, ponekod ga morajo spodzidati, drugje ga bodo morali vrezati v teren. Ampak, kar se mora ni težko.
M
V spomin
Anamari Sore
1971 - 2010
Draga sodelavka in prijateljica Kako tanka je tančica med življenjem in smrtjo. Obnemeli smo ob novici, da si se za vedno poslovila. Še nedolgo tega smo skupaj ustvarjali naš nov projekt. Sodelovala si pri načrtovanju dela, nabavi materiala in vseljevanju prvih stanovalcev v Center starejših občanov v Luciji. Ob delitvi dela si želela prevzeti najtežji oddelek, saj si takoj povedala, da si želiš delati s tistimi, ki so tvoje pomoči najbolj potrebni. Z izrednim občutkom za starostnike in za ljudi v stiski si delala, se razdajala, vlagala svojo moč, dobro voljo in energijo med njihove svojce in tudi med svoje sodelavke. Vedele smo, da če je v službi Anamari, je vse v redu, vse je postorjeno in z zadovoljstvom smo bile tvoje sodelavke.
Tudi tisti dan - prvi dan tvoje bolezni, nisi hotela domov in ne v bolnišnico. Pomembno ti je bilo, da najprej opraviš svoje delo, zate bo čas potem.
S teboj smo bile ves čas tvojega zdravljenja, če drugače ne, pa v mislih in željah, da bi se vse dobro izteklo.
S teboj smo bile na tvoj srečen dan - na poročni dan, spremljale smo te tudi med zdravljenjem, ki je bilo dolgotrajno in boleče, še vedno z željo in upanjem, da se to premaga in, da se vrneš v našo sredino, med tvoje sodelavce. A vse dobre misli in želje so bile, žal, zaman.
Pogrešamo te.
Sodelavke in sodelavci
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast, nono in pranono
Albin Moro
(14.02.1926- 10.01.2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi, posebej pa vnuki, ki vemo, da je bil nono Albin zgleden mož, čudovit oče in ljubeč nono. Družina je bila zanj vedno na prvem mestu in s svojo toplino je to znal tudi dobro pokazati. S svojo dobro voljo, prijaznostjo in dobrosrčnostjo nas je osvojil in združeval. Neglede na razlike v letih se je vedno poistovetil z nami in nas, kljub naši občasni trmi vedno skušal razumeti. Nikoli nas ni obsojal, četudi bi nas marsikdaj lahko. Namesto, da bi nas okregal, nam je vedno postregel z modrim nasvetom in danes smo mu za to zelo hvaležni.
Pogrešali bomo naše skupne pogovore, pogrešali bomo njegov nasmeh in dobro voljo, pogrešali bomo zgodbe o njegovih življenjskih dogodivščinah in njegovo vnemo pri branju pravljic, s katerimi nas je kot otroke velikokrat pospremil v spanec. Zaradi njegovega izjemnega značaja in prijetnosti se bomo, kljub žalosti v srcu zaradi težke izgube, nonota spominjali z nasmehom na ustih.
Dragi nono, zelo te imamo radi in za vedno boš v naših srcih.
Izola, 14.01.2010
No. 335

28 12010
Minoranze in Slovenia: “Have we a dream?”
Ed eccoci nuovamente a discutere di norme di tutela minoritaria, di diritti acquisiti, della differenza che intercorre tra il principio dei diritti collettivi e quelli individuali, di Costituzione, di bilinguismo e così avanti. Per constatare, alla fine, che dopo ogni passo avanti - in questo mezzo secolo che ci ha visti imprigionati nelle vesti minoritarie - ci sono stati sempre, ed oggi più che mai, due passi indietro. Un calcolo che andrebbe finalmente eseguito: quanti passi indietro sono stati compiuti finora. Prendiamo, tanto per fare un esempio, il diritto della Comunità italiana all’uso pubblico della propria lingua: un diritto - è stato rimarcato recentemente - che rappresenta soprattutto un dovere per gli appartenenti a questa Comunità, mentre non è altro che un optional per funzionari e dipendenti del servizio pubblico. Eppure è un diritto collettivo che è sancito direttamente dalla Costituzione, e nemmeno in maniera tanto vaga o generica: all’interno delle clausole fondamentali. All’art. 11, la Carta costituzionale, nello stabilire che in Slovenia la lingua ufficiale è lo sloveno, stabilisce pure che nei comuni dove vivono le comunità nazionali italiana ed ungherese, è lingua ufficiale anche l’italiano ovvero l’ungherese.
La legge sull’uso pubblico della lingua slovena in Slovenia, già all’art. 1 stabilisce che la lingua slovena è la lingua ufficiale dello Stato, per cui la comunicazione orale e scritta in tutti i settori della vita pubblica deve svolgersi in lingua slovena,fuorché- in armonia con la Costituzione della Slovenia - accanto allo sloveno, è lingua ufficiale anche la lingua italiana ovvero la lingua ungherese.
E, non bastasse, l’art. 3 della stessa normativa, ribadisce ancora che nei territori dei Comuni dove vivono le Comunità Nazionali italiana o ungherese, l’uso pubblico della lingua italiana o di quella ungherese, in quanto lingue ufficiali, viene assicurato nello stesso modo con il quale la legge regola l’uso pubblico della lingua slovena.
Ma allora, visto che il dettame costituzionale e la normativa di legge è così eh iara e concreta, perché, anche a livello di dibattito comunale, è ancor sempre necessario lottare per assicurare la presenza della lingua minoritaria tra le strutture pubbliche? Evidentemente, anche facendo ricorso a legulei che non sono proprio specializzati in materia costituzionale e ancor meno in legislazione di tutela tninoritaria, si cerca di introdurre una logica riduttiva che - con il tempo - porterebbe una diversa interpretazione delle norme di legge che riguardano la loro applicazione pratica. Magari: lingua ufficiale, sì, ma con diversi livelli (inferiori naturalmente) rispetto alla lingua nazionale.
Che sia giunto il momento di ripetere, come Martin Luther King quasi mezzo secolo fa, “We have a dream. ..” a meno che non sia già un sogno perduto!
Silvano Sau
Consiglio comunale di Isola: Boris Požar nuovo direttore del Centro per la cultura e lo sport.
La seduta del parlamentino comunale, che aveva da portare a termine soltanto i pochi punti della riunione precedente, interrotta a metà dicembre, si è comunque protratta per quasi cinque ore. Evidentemente, come aH’ultima seduta ordinaria del mese scorso, anche questo inizio del 2010 sta denotando il nervosismo che, crediamo, caratterizzerà i rapporti tra i soggetti politici che stanno occupando i seggi comunali. Per cui, pur mantenendo una correttezza di fondo, sia nei dibattiti che nel voto, su temi che riguardano l’assetto urbanistico e territoriale generale, le divergenze spuntano immediate non appena si trova all’ordine del giorno qualche punto di contingenza immediata.
Senza grossi dibattiti è stata approvata la proposta di decreto in prima lettura riguardante il rispetto dell’assetto territoriale, compresa la norma che dovrebbe sancire il rispetto della lingua italiana sui tabelloni pubblicitari giganti esposti nelle aree comunali. Altrettanto tranquillo il dibattito sulla relazione riguardante il progetto del tracciato della nuova strada che collegherà Isola con il centro abitato di Saredo che comprende anche la costruzione di un collettore delle acque reflue.
-------------------------------- Più controversa l’elezione del direttore del
Centro per la cultura e lo sport, anche grazie a manovre non proprio ortodosse della maggioranza e che è stato approvato grazie ad un voto che è affluito dalle file dell’opposizione. Altrettanto vivace anche il dibattito sull’ormai tristemente famoso condominio ad equo canone, osteggiato da tutte le forze politiche sia per il suo aspetto, ma ancor di più per le devastanti manchevolezze riscontrate all'indomani della presa in consegna da parte dell’ainministrazione comunale e della relativa consegna agli inquilini destinatari vincitori del concorso pubblico. Nelle conclusioni, votate all’unanimità, oltre alle misure da intraprendere con rapidità per consentire agli abitanti il minor disagiopossibile, richiesta con fermezza 1 ’ identificazione delle responsabilità sia a livello amministrativo che esecutivo ed edile. Responsabilità, almeno per quando riguarda il ruolo dei servizi professionali comunali, che, come è stato possibile evidenziare anche nel corso del dibattito, vanno ricercati all ’ interno delle ultime due legislazioni. Come dire, una storia che sembra esser ancora lontana dall’epilogo.
CAN Costiera: Andrej Bertok alla guida del CCI uCarlo Combi”
La Presidenza della Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana, riunitasi a Palazzo Manzioli, sotto la guida di Flavio Forlani, ha preso in esame i risultati del recente bando di concorso per il posto di direttore del Centro Culturale Italiano “Carlo Combi”. Come illustrato dal presidente dell’Ente, Sandro Kravanja, al concorso si sono presentati ben sette candidati, una parte dei quali, però, senza adempiere a tutte le condizioni richieste dal bando. La Presidenza, dopo ampia discussione, ha fatto propria la proposta, avanzata dal Consiglio del Combi, che, tra i candidati, ha evidenziato il connazionale Andrej Bertok. Nel sottolineare il giudizio positivo sul candidato, la Presidenza provvederà ad inoltrare la propria decisione al Consiglio della Comunità Autogestita per arrivare in tempi brevi ad una conferma definitiva. Nel prosieguo, la Presidenza ha deciso di confermare MaurizioTremul al Consiglio dell’Ente radiotelevisivo sloveno in rappresentanza della Comunità Italiana anche per il prossimo mandato, pur avendo presente che attualmente si trova in dibattito una revisione della nuova legge sull’emittenza radiotelevisiva, alla quale la Comunità italiana ha già espresso parere nettamente negativo, in quanto riduttivo dei diritti previsti per le minoranze nazionali. A conclusione della seduta, i consiglieri hanno preso in esame le ultime vicende riguardanti il rispetto della conoscenza della lingua minoritaria negli enti pubblici delle zone nazionalmente miste. In merito - come è stato ribadito - nei tre Comuni Costieri la lingua italiana è per legge parificata - in quanto lingua ufficiale - all’uso pubblico della lingua slovena, per cui non è possibile trattare o categorizzare la lingua italiana ad un livello inferiore rispetto a quella slovena o riducendola addirittura a lingua fruibile a senso unico. Si tratterebbe, in questo caso, di una sostanziale trasformazione del principio di tutela collettiva - sancito dalla Costituzione - in un diritto individuale.
La RAI tedesca di Bolzano a Palazzo Manzioli
Una equipe della redazione tedesca della sede regionale di Bolzano della RAI ha fatto visita a Palazzo Manzioli perla realizzazione di un 'intervista con ilpresidente Silvano Sau, con lo scopo di verificare aspetti positivi o meno registrati dagli appartenenti alla Comunità Italiana nel processo di riacquisto della cittadinanza italiana, diventando così possessori della doppia cittadinanza slovena e italiana. L’intervista - come è stato spiegato - avrebbe lo scopo di illustrare ai cittadini della provincia di Bolzano, nell’ambito di un acceso dibattito in corso sull’eventuale acquisizione della doppia cittadinanza italo-austriaca, le motivazioni a favore o contrarie, tenendo conto che si tratta comunque di due Paesi membri dell’Unione Europea. Il presidente Sau ha inizialmente ribadito che, allo stato attuale, è difficile fare un paragone tra la situazione della minoranza tedesca in Alto Adige, dove questa si trova in una posizione di maggioranza e di controllo assoluto delle istituzioni pubbliche ed economiche, e la minoranza italiana in Slovenia, reduce da situazioni storiche che ne hanno ridotto drasticamente la presenza sul territorio sia per quanto riguarda la sua consistenza numerica che il suo effettivo potere contrattuale in campo politico, economico e culturale. Proprio per questo, come ribadito, la doppia cittadinanza, che per la comunità italiana ha significato soprattutto un atto di riconoscimento morale e culturale da parte della Nazione Madre dopo mezzo secolo di ghettizzazione all’interno della cosiddetta “cortina diferro”, oggi rappresenta un importante strumento di dialogo e di reciproca comprensione tra popolazioni vicine che ancorafino a pochi anni fa venivano divise da un confine politico ed economico. Una prospettiva, come ha sottolineato il presidente Sau, che certamente dovrebbe essere presa in considerazione e valutata nei suoi aspetti positivi anche nel caso di una doppia cittadinanza italo-austriaca, fermo restando - tuttavia - che andrebbero subito tutelati i vantaggi economici e culturali che, proprio alla provincia di Bolzano, sono assicurati in favore della Comunità di lingua tedesca dagli accordi a suo tempo stipulati tra i due Paesi.
CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA
Cos’hanno in comune l’arte ed il computer, potremmo sintetizzare in poche parole il significato della mostra aperta a Palazzo Manzioli, su organizzazione della CAN di Isola. Quadri con delicati messaggi poetici che espongono un mondofatto di parole e di colori della triestina Chiara Vecchi Gori. Poesie - come è stato sottolineato nel saluto iniziale dal presidente Silvano Sau - che, oggi come ieri, esprimono l’animo umano, ma che per farlo, si servono di tecniche contemporanee. Adimostrazione della delicatezza dei versi esposti nei più diversi colori, l’interpretazione di Astrid Brenko che, finora, conoscevamo come fine dicitrice di poesie in dialetto isolano, e che, in quest’occasione è riuscita ad esprimere le sensazioni che l’autrice Chiara Vecchi Gori ha voluto trasmettere con i versi e con i colori esposti. La mostra è stata presentata al pubblico isolano dal crtitico d’arte del quotidiano triestino Primorski Dnevnik, Jasna Merkù, che ha sottolineato l’intimo legame tra i colori espressi dalle figure digitalizzate e le sensazioni espresse dall’artista in un processo di simbiosi e di avvicinamento tra il colore e la propria sensibilità creatrice. La mostra rientra in un ampio progetto portato avanti dall’ente “UnitedNationsofthè ArtsAcademy” che vuole porre in risalto il lavoro di ricerca volto a dare una risposta alle problematiche riguardanti l’utilizzo delle nuove tecnologie, e in particolare del digitale, nella creazione artistica. La mostra al Manzioli, che è tra le prime iniziative del genere in Slovenia, rimarrà aperta fino all’undici febbraio.
Ospite della Coni unità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, il gruppo triestino Rollando fra le note si è esibito in un concerto a Palazzo Manzioli. L’ensemble, diretto da Rolando Mion ed accompagnato al pianoforte dal MaestroAlessan-dro Prodan, è stato costituito nel 2006 da un gruppo di amanti della musica che, dopo il pensionamento, ha deciso di intraprendere la via delle esibizioni in pubblico. E stato già ospite ad Isola nel2007presentando, in quell’occasione, un programma di canti e proiezioni d’immagini intitolato “Dai monti al mare”. Questa volta, il gruppo ha presentato, in massima parte, brani tratti dalle più note operette. I soprani Marisa Pecorari e Paola Tornititi, i mezzosoprani Daria Gorian e Lelia Sergas, il tenore Marino Roberti ed i bassi Silvio Bassin e Giorgio Sapla hanno eseguito brani di Pietri, Lehàr, J. Straufi jr., Kàlmàn, Ronzato e Donizetti. La serata è stata condotta da Lucia Berto con testo elaborato da Paola Tornititi.
Il Mandracchio,/og/io della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
tei., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.)
Non c'è più religione
Oggi non è facile essere genitori o nonni di bambini che frequentano la scuola dell’obbligo. Infatti, i disagi iniziano già sulla via di scuola quando ai bambini viene messo in groppa un fardello che li rende sempre più curvi. Fortuna vuole che chi li porta a scuola è in possesso dell’automobile. Altrimenti dovrebbe procurarsi una carriola. Poi c’è la storia dei compiti di casa. A questo punto la nostra mente va alla Montessori che riteneva assurdi detti compiti. Non abbiamo dimenticato che gli stessi compiti hanno contribuito all’alfabetizzazione di coloro che non hanno avuto la possibilità di frequentare regolarmente una scuola e così hanno imparato quanto hanno imparato tentando di aiutare a fare i compiti di casa alla loro prole. Oggi i tempi sono cambiati, o almeno dovrebbero essere cambiati, e non richiedono più una rigida alfabetizzazione dei genitori. Ecco perché ritorniamo col nostro pensiero ai dettami della Montessori. Sui suoi principi pedagogici, sempre secondo noi, dovrebbe basarsi anche la pedagogia dei nostri tempi. Speriamo di non aver trasmesso un’eresia.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Sabato, 30 gennaio 2010, ore 20.00, Casa di cultura
Commedia brillante da Sami Fa-iad, dal titolo QUEL PENULTIMO SCALIN presentata dal Gruppo Teatrale IL GABBIANO di Trieste. Adattamento in dialetto triestino di Valnea Baso e Giorgio Dendi, regia di Riccardo Fortuna. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi.
Giovedì, 4 febbraio 2010, ore
18.00,	ex Scuola Italiana
ESPERIENZE A CONFRONTO -TERZO INCONTRO CON LE NOSTRE TRADIZIONI.
Breve introduzione di Amina Dudi-ne sul Carnevale. Quindi i presenti meno giovani saranno invitati a raccontare le loro esperienze in merito, vissute nella località dove hanno trascorso l’infanzia. Organizzazione: CI D. Alighieri.
Venerdì, 5 febbraio 2010, ore
19.00,	Palazzo Manzioli
In occasione della Giornata della cultura verrà presentato il volume DIZIONARIO DEL DIALETTO ISOLANO di Silvano Sau, Edizioni Il Mandracchio. La serata verrà introdotta da brani musicali eseguiti da Enzo Hrovatin. Nell'occasione verrà inaugurata una mostra di disegni originali di Marjan Motoh. Organizzazione: CAN Isola.
Sabato, 6 febbraio 2010, ore 18.00 al Cafè centrai del Grand Hotel Portorož di Portorose
Apertura della mostra fotografica MASCHERE VENEZIANE A PI-RANO di Ubald Trnkoczy e presentazione dell’VIII GRAN BALLO DI CARNEVALE al teatro Tartini di Pi-rano. Organizzazione: Cl G. Tartini di Pirano.
Mercoledì, 10 febbraio 2010, ore
18.00,	Palazzo Manzioli
Premiazione dei lavori partecipanti ali’ XI CONCORSO DI LETTERATURA E ARTI FIGURATIVE. Organizzazione: CAN Isola e SE Dante Alighieri e la SM L’Aquilone.
Biblioteca LOVISATO
Lunedì e giovedì 10.00 - 13.00. Martedì 15.00 - 8.00 Mercoledì e venerdì 16.00 - 19.00. Sala di lettura: lunedì - venerdì 17.00 - 20.00.
Aula INFORMATICA
Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile.
Sport e ricreazione
Lunedì, 1 febbraio 2010, ore
16.00,	ex Scuola Italiana
GIOCO DELLA TOMBOLA. Organizzazione: CI D. Alighieri.
Venerdì, 5 febbraio,
su organizzazione della SE Dante Alighieri si terranno presso il Palaz-zetto dello sporto di Isola le fasi finali del Campionato nazionale di Judo delle scuole elementari per alunne e alunni.
AVVISO
La Scuola elementare Dante Alighieri avvisa tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2004 al 31/12/2004 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno presso la sede dell’Istituto come segue:
Mercoledì, 10/2/2010 dalle ore 11.00 alle ore 13.30 Giovedì, 11/2/2010 dalle ore 16.00 alle ore 17.00
La Scuola elementare Dante Alighieri rende noto che le iscrizioni alla Scuola materna l’Aquilone per l’anno 2009/2010 sono aperte fino al 28 febbraio 2010.
I genitori interessati possono richiedere informazioni al numero (05) 66 25 240 o rivolgersi in segreteria durante l’orario d’ufficio.
Si dice e non si dice...
Eccoci di fronte a un bel piatto di zuppa, e vi diciamo che “zuppa” propriamente è brodo con fette di pane. Si dice spesso non bene per: brodo, minestra in brodo o anche per minestra in genere. Nella vera zuppa non deve mancare il pane, appunto “inzuppato”. Perciò è da lasciare al parlar familiare l’uso di zuppa nel senso di: solfa, storia, faccenda, ecc., come nel seguente esempio: Da due mesi è la solita zuppa: casa, lavoro; lavoro, casa.
G.S.
Predzadnja
Pripor je včasih odveč
GOJKOVE SKRIVALNICE
Uganka prejšnjega tedna nam je prinesla tudi lep odgovor. Vinko Nose je bil prvi, zapisal pa je tako-le: Ja tu sem pa preživel svojo mladost - Cankarjev drevored 17 ali Oprema Izola, kjer je delal moj pokojni oče oziroma je bila Stavbenikova menza, danes pa je tam Slorest. Za njim je bil Srečko Kovačič, ki je dodal, da je bila tam tudi bivša Obnova, tretja pa je bila tokrat Tanja Pulin.
Tudi tokratno vprašanje gre nazaj v zgodovino našega mesta. Iz zbirke fotografij
Izole šestdesetih I
let je Gojko tokrat izbral to stavbo. Ali veste, kje se je nahajala?
Odgovore pošljite na naslov: uredni-stvo@mandrac.si.
MALI OGLASI
Vozila in plovila
Pred nekaj meseci mi je znani Izolan pripovedoval, kako se je vračal z nastopa, kjer je po koncu s prijatelji spil še špricer ali dva, par sto metrov pred domom pa so ga, zaradi kontrole in ne zato, ker bi vozil prehitro ali kakorkoli narobe, ustavili policisti in moral je opraviti alkotest.
Ta je pokazal prekoračitev tiste meje, ki je po zakonu zadostna za pripor in tako je, namesto v topli domači postelji, končal v priporu, po lastnem prepričanju trezen in zavedajoč se, da je storil napako, ki ga bo stala nekaj denarja in nekaj točk.
A bolj kot to ga je bolelo spoznanje, da je prvič v življenju prestopil prag pripora, prostora, ki človek postavi onstran zakona, ki ga na nek način poniža in ga uvrsti med kriminalce, lopove, morda celo posiljevalce, nasilneže. Že res, da ta pripor ni te vrste a je vendarle prostor s takšnim predznakom.
Skozi streho je vstopil
Na policijsko postajo je poklical lastnik kioska iz Livad in prijavil, da je neznani storilec vlomil v objekt in ukradel več artiklov. Policisti so na kraju opravili ogled in ugotovili, da je neznani storilec vlomil skozi streho objekta. Po opravljenem pregledu prostora in popisu artiklov je oškodovanec ugotovil, da je bilo odtujeno nekaj gotovine, več »štek« cigaret, več zavitkov tobaka in večje število kartic različnih mobilnih operaterjev. Kmalu so policisti prijeli 16 in 17-letnega Izolana, ki sta iz kioska ukradla 300 EUR, več »štek« cigaret različnih znamk ter 50 mobi kartic. Zgodilo se je ponoči a so ju že ob 12.30 uri izolski policisti izsledili in pri njih našli tudi ukradene artikle. Odvzeli so jima prostost in podali kazensko ovadbo.
Žalil in ogoljufal?
Občanka je prijavila, da jo je pred pokopališčem v Izoli žalil moški, ki je nanjo kričal in zmerjal. Policistom je še prijavila, da jo je ta ista oseba tudi ogoljufala. Zaradi kršitve javnega reda so policisti moškemu izdali plačilni nalog, prav tako pa zbirajo obvestila v zvezi suma storitve kaznivega dejanja goljufije.
Pred dnevi mi je nekaj podobnega povedal znanec z ribiške barke. Kot vsak večer se je z barke odpeljal po kapitana in vodjo stroja, mimogrede spil še kakšno pivo ali dve, vendar je fizični delavec in ga kaj takega ne “zagrabi”.
Toda tudi on ni imel sreče. Ko je peljal oba sodelavca na barko so ga policisti ustavili na istem mestu, najprej zato, ker da je vozil prehitro, ker pa hitrosti niso merili so opravili alkotest. In spet je pokazal malo nad tisto mejo, ki loči svobodo od rešetk. In nič ni pomagalo, da je pojasnjeval, da je sto metrov od barke, da gredo za nekaj dni na morje, da ima na barki tablete, ki jih redno uživa. Kapitan in strojnik sta morala peš do mesta, on pa v pripor, kjer je ostal do jutra, ko so ga poslali domov. Sodelavci so bili na Jadranu, on pa doma z dilemo ali je pripor res vedno potreben.	d.m.
Dobro seje založil
Neznani storilec je v nočnih urah “obiskal” gradbeni stroji na gradbišču nad Izolo. Iz rezervoarja gradbenega stroja je ukradel približno 270 litrov goriva. Podjetje iz Ljubljane je oškodovano za 300 EUR. Odgovorna oseba oškodovanega podjetja je podala pisni predlog za pregon storilca dejanja.
Izolani soju dobili
OKC je patrulje na terenu obvestil, da jih je poklicala občanka Pirana in prijavila, da je v stanovanjski hiši zalotila dva neznanca, ki sta pobegnila z osebnim avtomobilom. Policisti Policijske postaje Izola so vozilo ustavili na Belve-derju in nepridiprava predali kolegom iz PP Piran.
Statistika
V prejšnjem tednu so izolski policisti obravnavali še kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, dve prometni nesreči L kategorije, tri poškodbe vozil na parkirišču, opravili štiri zasege prepovedanih substanc in odredili en strokovni pregled vozniku osebnega avtomobila zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole. tel 040 128 199
ODDAMO
-Oddam 1,5 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel
040	732 666
-	Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4.nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901
-	Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738
-	Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel
041	818 675
-	STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica.centralno ogrevano, internet. Majda 041 644 287 NAJAMEMO
-	Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912
Delo
-Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf.na št. 040-331-044
-	Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina)
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
-	Likam na domu. tel 041 939 136
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Kupim električen voziček, tel 031 835 969
-	Prodam Opel Vectro karavan 1.6-16V, prva reg. 2000, reg. do 7.5.2010, dobro ohranjen, redno servisiran, klima, nove zimske gume, cena po dogovoru, tel 041 278 337
-	Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630
-	BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568
-	Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881
Kmetija
-	Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refošk cena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ali 040 570-652
-	Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675
-	Prodam oljčno olje 041 713 870
Razno
-	Prodam hladilnik, tel 040 752 708
-	Prodam moške gojzarje št 41 za 50 EUR. tel 040 542 390
-	Prevajanje krajših besedil iz italijanščine, francoščine, španščine, angleščine, hrvaščine, srbščine, bo-sanščine in češčine v slovenščino. Pokličite 031 413 233, zvečer.
-	Prodam pralni stroj gorenje - brezhibno ohranjen - cena 70 EUR. tel 031 640 711
-	Prodam TV Philips, model 28PW6006/1. tel 05/ 6413 617 -Starinsko nočna omarico in Singer-co brez ohišja prodam tel. 041 939 688
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
KRIMINALIJE
NLB Družinski varčevalni paket |
■j
o
8
fN
Poslovalnica Izola	|
Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket

.41 SKAL PRCb V MAHbKA/U- KAKO ZÀKIRA70 TKAOVIKE Z OBLEKAMI...
...HJA..T0 NI LOAICNO...V TEA tA4U BI 7M MCKÀL1 ObPlKATI.. 4A7 4M0 tEMUE B0L7 ...<S/)LI IN B04I.
"V 1

Občinsko pristanišče je urejeno s plavajočimi pomoli, ki pa v našem zalivu niso nobena novost. Prve je postavil Stavbenik že v začetku osemdesetih let. Narejeni so bili iz betona z zračnimi žepi in na pogled dokaj stabilni. Seveda, če ne bi bilo tramontane in če bi takrat že imeli valobran. Tako pa Stavbenik že vsa ta leta prodaja svoje plavajoče pomole po Jadranu, četrt stoletja kasneje pa bomo kakšnega morda spet dobili tudi v Izoli. Za tiste, ki se vam zdi prizor nenavaden: tam kjer je danes Bariera je bil nekoč jadralni klub Burja in na fotografiji je Aleš Smerdu, kasnejši reprezentant in mladinski državni prvak v razredu 470. Pomol pa je na desni strani.
V Izoli je vse mogoče
Zgodi se tudi takšen-le fenomen. Naš sodelavec je odšel do Shoto kluba, ko pa se je čez nekaj minut želel vrniti ga je presenetil slap, ki je dobesedno bruhal vodo iz meteorne kanalizacije. Presenečenje je bilo toliko večje zato, ker se je to zgodilo v obdobju brez dežja.
Na spodnji fotografiji pa so prvi izolski astronavti, ki so se na dvorišču ene od nekdanjih tovarn pripravljali na izstrelitev rakete na planet Pust. Glede na to, da nekatere še poznamo, so se očitno vsi vrnili domov. Kaj pa letos?
Foto: Obrad