Muja vsakdsa li pra«nlko». — PrVi sovjetski parlament je bil včeraj zaključen, ne da bi bil sprejeti kakšen zakon. Ob zaključku zbornice je bila vojaška parada zunaj na trgu in predsednik sveta ljudskih komisarjev (vlade) Venčeslav Molotov je o- Domače vesti Članica operirana Mclntyre, Pa. Anne Kreja-čič, članica druAtva 361 SNPJ, se uahaja v bolnišnici v Indiani, Pa., kjer je bila operirana na vnetem slepiču. Člani jo lahko obiščejo. Nesreča v rovu Hutchinson, Pa. — Dne 18. januarja se je pri delu v rovu ponesrečil Martin (fonelšek, predsednik društva && SNPJ. Nanj se umila plast kamenja in ga tako pobila po glavi in desni roki, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Greensburgu. Upa- • nje je« da kmalu okreva. Samomor mladega fanta Penit, Pa. — Dne 12. t. m. se je ustrelil mlad rojak Frank Pittner, star 28 let in samec. Bil je izučen risar (draftsman) iit Francoski program socialnih reform Chautempsova vlada išče zaslombo v ljudski fronti Parls, 20. jan. — Nova vlada premierjtv "Chautompsa sestavlja program socialnih reform, da bo s tem dobila kooperacijo s strani strank, ki tvorijo ljudsko fronto in imajo večino sedežev v državni zbornici. Premier namerava tudi v Vel j sviti ukrepe, ki naj bi prinesli socialno pomir-jenje, kakršno je imel v mislih, ko je prišlo do razkola med grupami ljudske fronte, ko so komunisti in aoaialisti odklonili podporo in a tem povzročili padec ChauteippsOve vlade zadnji petek. Član/ novega kejbineta bodo razpravljali o programu socialnih reform na avoji seji danes, potem pa bodo i šli pred Zbornico v pričakovanju, da Jo odobrila program in jim izrekla zaupnico. Odbor ljudske fronte je imel svojo sejo sinoči, na kate- ---------------- - ri je bila difuzija o politični bij ubil poslancem, da bo vlada z im« je rtuibo, je pa te dalj ča- g|tuftcijjf Zaključek je bil. da "drastičnimi ukrepi storila ko- » bolehal na očeh. Hodil je o-^|bodo reprezentantje ljudske nec razbojništvu agentov jspon- k«HT ^^latov In***** .j! fronte podpirali vlado pod pogo skega imperializma v Mandiu- skal P?™0^- katfre P* nl kuj u". Nato so poslanci koraka- !n ^ f* > P0«11«1"obup. Pred li mimo Leninovega mavzoleja, i *ratkim »fkel očetu, da je ra-u . A . , . je mrtev kakor živ in slep. Ta Med tem pa J^Mal odbor |^BkJfp j, tudi izvršil.^puš. komunistične stranke na pnpo- ^ ^^ dru^ soroAn\ke. ročilo Jožefa Stalina, tajnika stranke, odredil, da se "čistka" omeji in da ne sme več biti masnih izobčevanj iz stranke z ra- Poroka St. Marys, Pa. — Tu sta se poročila Gabriel Uljan, Ujnik jem, d* Izvaja program te fronte. vrnila, nazaj. Spapato a^terUe-, «i*t kon« denumiiadi, areia- Or^na te v uradnem poročilu pravijo, cij in eksekucij na debelo v So- zultatom, da izobčenci izgube de- [društva 681 SNPJ in Mary Kor-lo in navadno jih doleti že kaj .dan, tudi članica istega društva, hujšega. Nekateri upajo, da bo Po poroki sta se odpeljala v New ' - Obilo sreče! Preveč otrok Harrietta, Mich. — Pred nekaj dnevi je bilo v Prosveti poroča-no o smrti Marije Oblak v Do-bračavl pri žireh v stari domovini, kjer je zapustila sina in o-sem hčera. Glasiti se bi moralo, da ja zapustila trt hčere, ne o-sem. —*v -— Novice Iz Cakimeta ♦ Calumet, Mich. — Zadnjj te-den je umrla Katarina Grahek, stara 66 let in bivajoča na Ta-maracku Jr. Doma je bila od Črnomlja v Beli Krajini in prišla je sem kot mlado dekle. Po svojem prvem možu se je pisala Butala. Zapušča drugega moža, dva ainova in tri hčere. Calumetski mestni tajnik Mike Strucelj je poročal, da je bilo lani v tem mestu 21 smrtnih slučajev in samo osem rojstev. vjetski uniji. Pravda, centralno glasilo komunistične stranke, je na splošno zadovoljna z rezultatom "čistke", vendar si ne more pomagati, da ne bi kritizirala onih, ki so šli predaleč in naredili sovje-tom več škode kakor koristi z —\ lažnjivimi ovadbami napram tisočerim ' boljševiškim delavcem ... "Na tisoče in tisoče dobrih boijševiških delavcev je bilo odslovi jenih na podlugi lažnjivtih ovadb, kar je povzročilo nered v sovjetskih industrijah in veliko nezadovoljnost med delavci v splošnem", ptte Pravda. "Pod pretvezo komunistične gorečnosti so agentje fašizma skušali razdreti naše industrije in odstraniti iz njih dobre boljšfvi-ške delavce in poslovodje." Vrhovni sovjet je pred zaključkom zborovanja potrdil novi svet ljudskih komisarjev ali kabinet, v katerem je sedem novih1 komisarjev. Justični komisar Krilen ko je padel in na njegova mesto je prišel Nikolaj M, Rič-kov, ki je pomagal pri veleizdaj-skih procesih v letih 1036 in 1937. Nikolaj Voznezenskij je nadomestil Mežlauka, predsednika načrtne komisije. Ostala nova petorica je: Stanislav Kosi-jor, podpredsednik kabineta, Sergij Cvislev za zunanjo trgovino, Mihail Popov za poljedelstvo, A-bram Gilinsk! za živežno industrijo in Arsenij Zverev zs finance. Maksim Litvinov je bil ponovno imenovan za zunanje zadeve. Vrhovni sovjet je zboroval o-sem dni in dva dni ni sploh nič delal. Sprejet ni bil noben zakon, nobenega poimenskega glasovanja ni bilo in — nihče nl niti enkrat dvignil roke v opoziciji proti kakini stvari. Funkcije odsekov, ki so bili I-menovani prvi dan zasedanja, da pripravijo zakonske načrte, so ostale misterij- Morda predlože zakonik* načrte ob prihodnjem zasedanju. Med tem pa bo na delti stalni presidij vrhovnega so-v jata. ki ima moč zakonodaje! va v obliki dekretov. i i Osemnajst ministrov v novi vladi je članov, stranke socialnih radikalcev <|n med temi je tudi premier, D* bo Francija izvajala oboroževalni program ka kor tudi ataro zunanjo politiko, je -gotova stvar. Zunanji minister Yvon Delbos In minister obrambe Dalad|er, ki sta bila v prejšnji vladi, ^imata isti pozi cij! v novem kabinetu. Komunistični list L'Humanl-te je včeraj posvaril vlado in socialiste, da pričakuje, da se bodo držali načel ljudske fronte, ki med drugim uključujejo socialne reforme. 70 milijonov zadru• garje v na § vet u Manchester, Anglija. — Svetovno zadružno gibanje je v zadnjih dvajsetih letih naraslo za več ko 60 milijonov članov, od 20 milijonvo lete 1017 do 70 milijonov in pol leta 1937. Te številke o pora«ti zadružnega gibanja je prinesel Zadružni koledar za 19B8, katerega Je Izdala Angleška vclezadružna zveza v tem mestu. Kapitqli§t urgita kongres, naj odpravi dohodninski davek se še nahajajo v razvalinah uni-trupla čeoe šol«. Kanadska provinca prepovedala film o Zolu Montreal, Quebec. — Prebivalstvo te ksnadske province, kate-' ro dominira katoliška cerkev, ne VVashington, D. C., 20. Jan.-bo imelo priliko videti filma James H. R. Cromweil, mož Do-"The Life of Emil Zola", enega ris Duke, najbogatejše A meri-najboljših filmov, kar Jih ja čanke, Je včeraj osebno posetil mnll Je, da on osebno ni priza producirala Amerika. Prepove- zbornični odsek za densms sred-det, kajti on io njegova teiia i dale so ga provlnčnc oblasti — stva In priporočal, naj kongres msta 50 milijonov dolarjev in slfčno kakor v evropskih fašl- odpravi vse dohodninske davke vestiranlh v federalnih dolžni ANGLEŠKE AVTORITETE ODBILE JAPONSKE ZAHTEVE Nadaljnje japonske čete dospele v provinco Sintung GENERAL OBTOŽEN VELEIZDAJE ftanghaj, 20. jan. — Japonski militaristi so naleteli na odločen odpor v sporu s poveljniki angleških Čet v mednarodnih conah v šanghaju in Tlentalnu. V slednjem mestu« je grozil spopad, ko so Japonci skušali priti v mednarodno naselbino, katero strašijo angleški vojaki, da kaa-nujejo Kitajce, M vodijo proti-japonsko propagando. Angleži jim niso dovolili vstopa, nakar so se Japonci umaknili in a tem je bila nevarnost spopada odvr-njena. Angleži so tudi odbili zahtevo japonskih častnikov v Sangha-Ju, naj odpokličejo čete, ki stra-žijo mednarodno naselbino na zapadni strani, da bi stražo prevzele japonske čete, ki so koncentrirane v distriktu Hungja-ju. Poveljniki kitajske armade poročajo o uspehih na več frontah. Kitajske čete so zasedle hribe v bližini Wuhuja, pristaniškega mesta ob reki Jangtse Dve kitajski vojaški koloni sta včeraj prekoračili reko Oleng tank v bližini Hangčova, glav nega mesta provinca Oekiang, ki so ga Japonci okupirali 24. decembra. 20,000 japonskih voja Kov j* odrinilo na to osami**. 4a ustavijo prodiranje kitajskih čet. Okrog 10*000 Japonskih vojakov je včeraj doapelo v Taing-taj, mesto v kitajski provinci Santung, kjer so ae pridružili drugim kolonam. Kitajska armada 400,000 mož Je kohcentrirana na ozemlju v bližini Sučova, važnega križišča Tientsin-Pukov železnice. Poročila s te fronte ss glasijo, da sneženi viharji in hud mraz ovirajo vojne operacije. Hankov, Kitajska. 20. Jen. — General Han Fu-ču, bivši gover-ner province ftantung, Ja bil obtožen veleizdaje. Obtožnica pravi, da Je Ignoriral povalja svojih predstojnikov in da jb potegnil svojo armado iz Aantunga na svojo lastno odgovornost In s tem pomagal sovražnih^. Dalje Je obtožen, da Je poneverli denar iz javnih skladov. (fy«JšnJe poročila so se glasila, da Js bil general Že obsojen v smrt in u-struljen.) davkom, ki ga naj pls^uji jo t" varnsrji. Dalje je urgiral odpravo dedščinskega davka. Pripo- stičnih drAsvah. in jih nadomesti s kupčijskim tah, ki so proste vsakega davka! Milijoni Nemcev v delavski fronti Delavci morajo biti na-I ciji, če hoče jo delati Berlin, 20. Jan. — Načrti na-cijskega režima določajo "kor-poracljsko" drŽavo in fse življenje v deželi se polagoms organizira v korporacijah. Vsak red-nik družine mora biti član kor-poracije, drugače ne dobi zaslužka. Okrog 23,000,000 Nemcev je organiziranih v Nemški delavski fronti, ki ima tri glavne de-partmente. Ti so splošna kulturna zbornica, splošna Šlvilfka organizacija In splošna ekonomska zbornica. Kulturna zbornica Ima pododdelke glasbe, umetnosti, tiska, radia in filmov. 2lvllska organizacija lii^s kontrolo nad živili, ekonomsjta zbornica pa sloni na kooperaciji trgovskih abornic doma in zunaj Nemčije. Ekonomsko Življenje predstavljata dve glavni grupi — bizniška in transportacijska. Prva uključu-je banke In finančne aavode, Industrije, elektrarne in zavaro-valninske družbe. Transportaci-Ja uključuje pomorsko plovbo, Železnice, avtni promet in firme, ki ae bavijo a prometom. Naclj^ti režim polagoma od-pravlja meje starih provinc, da ojači enotnost Nemčije. V deželi je 32 nacijskih distriktov, toda Nemčijo tvori dvanajst ras-ličnih držav: Pruslja, Bavarska, Saksonska, Badsn, Thurlngija, Hssssn, Mecklenburg, Oklen-burg, Braunschwelg, Anhalt, Hamburg ln Wurtemberg. Zbor niče v teh. državah so bils odpravljene. Ostal je samo Rsichs-tsg (psrlament), ki se sestane oklU> vojaštva s Kitajske Je v interesu Amsrlks, ogromne večine ameriških mss, ki nimajo na Daljnem vshodu absolutno nobenih Interesov, Ts Imajo Is wsllstrsetski bankirji in drugi kapitalisti. Avtna unija, kot druge organizacije, zahteva, da vlada gradi delavska stanovanja namesto zelo draglb bojnih ladij in druge vojne parafernallje. Za 70 milijonov dolarjev, kolikor stane a-na sama bojna ladja, vlsda že lahko zgradi v tem ali onern me-ntu več blokov modernih pa cenenih stanovanj. Roosevelt je že večkrat sam firiznal, da živi sna tretjina Američanov v zelo slabih stanovanjih. In gradnja stanovanj bi (»omenila večanj« narisi nega bogastva, gradnja bojnih ladij |mi Je zelo draga |>otra-ta. za katero končno plača le delovno ljudstvo na račun evojegs življensksga standsrds. Homer Martin, predsednik avtne unije, Js pred zasedanjem eksekutive nasnsnll, da ho ekse-kutivs odprsvils sdrninislrstor-je krajevnih svlnih unij y Pon-tiaeu in lAnsingu in vrnila unijam avtonomijo., MsKin Js odstavil uradnik* tah unij po zadnjih n«avf»risiranih stavkah v ol»eh mestih in imenoval na njih mesto sdministratorjs. Dalja Js rekel, da bo tudi v Flintu od-pisvljen odbor štirih članov, ki je prošlo jeeen prevzel unije V svoje roke. K tem bo vrnjene demokracija člarsrfvu in pomirjeni bodo tudi notranji elementi te najbolj militantlie unije. Moskva. 20. Jan. — Sovjetska meriško državljanko, ki je bila tajns polirljs Je ugodile zsht*. sretirsns ns obtožbo špionažs. vi ameriškega poslaništva v Ts Je Msrls Kubens, ki je bils Moskvi, ds predstavniki posla-1 po aretaciji odpeljana v Jetnlš-ništva obiščejo in govorijo s a- nico l.ubijsnko, _ r ^ — PEOIVBTA THE BHLIGHTENMENT * m Ml"n IM LASTNIMA IU)TMD MAMDHI PODTOSNS JBOMOTI 0t mmš br th* ilmm CUmmm) trn MI U*. I1J0 m Uut M*; w , lato. M.T» m »4 M* i M ' ratMl ter Um UottoS SO M M ur r«r, CMm«* m4 hm Huk^ M M rm(*K tmOIm («rtto* 0» Mtl. teM. pmm\ tU.) m pmAilimtOim 1* V te )• »riloSil »rttelM. _ . tw«| ni« m frmmmi-—Mi>wrl|ti O mM U»~iwiu4 uriicl« wOJ Ml te nUi/mI CHter mcS M ■torl«. »••■». •♦«.. »Sl.ka NteM« te mater ooiy wIm> hmpuu te mtf-mtemite 1 PROSVETA SM7-M S*. LmOb Am, ■nun or rss iteuim r 000 mehanikov, ki se razumejo na strehe in delo v indOstrijah. • Načrt obeh diktatorjev je. da bodo Italijani učili Nemce, kako pridelati več tita, sočivja in sadja, Nemci pa bodo učili Italijane večje sposobnosti pri izdala vanju strojev ln drugih mehaničnih produktov. Kako bo U stvar šls v praksi, je seveda drugo vprašanje. Nemški kakor italijanski fašisti te leta zabijajo svojim hlapcem v glavo, da oni so najboljši ljudje na svetu, ki te vse vedo . . . Kako se bodo pustili drug od drugega še kaj učiti, je problem, ki nas ne zanima. Bolj nas zanima dejstvo, da je fašizem degradiral delavce na stopnjo navadnih sužnjev. Kajti le suinje je motno na ta način zamenjati 1 Dokler sta bili Italija in Nemčija vsaj po Imenu demokratični deželi, so se delavci iz obeh svobodno Izšel j evsll kamor so sami hoteli; vlada jih ni silila k izseljevanju niti jim ni diktirala kam morajo iti. Pod fašizmom je drugače. Italijanski delavec mora danes ltl v Abesl-nljo delat tlako Italijanskim kolonistom In zdaj bo hodil tudi v Nemčijo delat tlako nemškim veleposestnikom. Na drugi strani bo nemški delavsc moral iti v Italijo tlačanlt Italijanskim fabrlkantom in bankirjem. \ ) Delavcev ni nihče vprašal, če hočejo iti na tuje, niti jih ni vprašal za pogoje, na podlagi katerih bodo zamenjani. Cisto nič tega! Diktatorja sta se sama domenila glede pogojev in delavci obeh dešel jih morajo sprejeti, če ne, bodo pa kaznovani kot puntarji! Takšen Je fašistični red in takšna Je fašistična morala. Fašisti postopajo s navadnimi delavci kakor s navadno šivino, ki se ratvafta, prevaža in zamenjava na vse strani, kjerkoli je potrebna. Te dni so poročali if Berlina, da bodo nad ji letos Importlrall v Nemčijo ne samo 80,000 agrarnih delavcev is Italije, marveč vsega skupaj 200,000 tujerodnih poljedelskih delavcev iz raznih dešel, pred vsem Is Poljske, Ogrske, Holandlje in Jugoelavije. Kako se to strinja s uradnim poročilom Hitlerjevega ministra sa delo, da je v tem času ekoro milijon delavcev v Nemčiji brez dela, to satfonetko morajo nad j i rešiti, ml Je ne bomo t % Lahko pa je uganiti, da za tem tiči nekaj drugega. Cemu je treba toliko "Imigraotov" Nemčiji baš iz omenjenih dešel T Zato. ker Je v teh delelah fašiaUčna propaganda v tem momentu najhujša! Hitler n* potrebuje toliko bona fide delavcev iz tujine, ker ima dovolj domačih — potrebuje pa toliko agitatorjev za Pol J ako. Ogrsko. Holandijo in Jugoslavijo. Ti agitatorji bodo v Nemčiji dobro izšolani v nacizmu In ko se vrnejo domov, bodo vedeli, kaj imajo delati! Fašizem—pa naj bo italijanski, nemški ali kakršnekoli druge nacionalne barve—je največja konapiracija v zgodovini. To Je kolosalna organizirana zarota rešimo v in celih držav proti -demokraciji vsega sveta. Fašissm sicer bobna, da je njegov glavni sovrstnik komunizem, v resnici pa danes najbolj deluje in ruje proti demokratičnim vladam in narodom. Zakaj? Zato, ker baš v demokraciji vidi največjo nevarnost zase. V komunizmu ne vidi nobene nevarnosti. Fašisem najraje intrl-gira in operira v temnem, tajno, ampak v demokratičnih detelah Je to težko, čeprav na drugi strani fašisti na debelo izrabljajo in zlorabljajo demokratične metod«. Fašisti najbolj so-vrašijo razkrinkavanje in smešenje svojih diktatur v svobodnem tisku demokratičnih dešel —ii tegs razlog« bi še danes najraje zatrli svobodo demokratičnega tiska po vsem svetu. Kdor to razume, bo vedel, da nI dovolj, če je človek samo antlfašiet. Vsak iskren antifašist mora imeti tudi pozitivno stališče, ki Je bistvo-, no nasprotno fašistfcnl ideologiji—in to stališče ne more biti drugo kakor demokracija Vsak iskren antifašist mora biti a priori popolen demokrat! Vsako slepomišenje v tem pogledu povzroča le konfusijo g nevedni masi in napeljava hote ali nehote vodo na mlin—fašizma. Glasovi iz itaselbin Slovenski fantje v Španiji Colliawood, Ohlo.—Da ae slovenski delavec zaveda svoje delavske dolžnosti v uaprednih vrstah proletarlata, nsm svedoči tudi to, da je mnogo Slovenskih fantov in mož v oojni liniji lojs-1 i stične dpenijs, kjer so st organizirali svojo stotnijo pod imenom "Cankarjeva četa". Pred kratkim se Je v ta namen vršila prva prireditev v moralno in gmotno podporo mednarodni brigadi v Slovenskem delavskem domu na Waterloe rd. Ves preostanek te prireditve je bil poslan k#t darilo.in v vzpodbudo našim sodrugom bojujočim se proti mednarodnemu fašizmu. V zadnjem seznamu prostovoljnih darov se je vrinila pomota. Glasiti bi se moralo, da Je Louis Rolib daroval $1, ne 26c. Nabi-ralka je bila mrs. F. Marash. Slovenski delavci se zaveda/o svoje dolžnosti In ideala delavske solidarnosti. Ponovno so se organizirali v skupino, katere namen je, da se še naprej deluje v pomoč bojevnikom antifašizma. V ta namen se bo kasalo film "Spain in Flames" Ta film je bil cenzuriran in h« ga ne sme kazati splošni publiki, kazal pa ae bo v Slovenskem dela vik em domu na VVaterloo rd. v soboto zvečer, dne 12. februarja. Vsak, ki želi videti to pomembno sliko z bojne fronte v Španiji, je vabljen, da ne zamudi te prilike. Legitimacije k filmu dobite pri članih slovenske skupine "Friends of Spain" aU pa v točilnici^DD na Waterloo rd. Za odbor slovenske skupine "Friends of Spain": V. Coff. zopet našel v stari e uzrio* ti. In to brez upanja, da še kdaj pokliče ia groba svojo ponosno socialdemokrat ično stranko, v katerega se jo polotili njeni fedi-telji k večnemu počitku. Kaj pa v Ameriki T Ko Je tukaj vojna pošast trkala na naša vrati, smo takoj pozabili na stranko in njene principe in presedlali iz so^ dem. na Wileonovo bojno demokracijo. Kričali so: " V boj za demokracijo V (Pa kakšno!) • Stranka kot taka je sklicala konvencijo, katere zaključek je bil, da ostane zvesta svojim principom in s tem proti vojni. Ker pa sklepj konvencijo gotovim visokim tako zvanim voditeljem niso bili po volji, so pa udarili po sklepih svoje lastne stranke in kadili komercialnemu vojnemu bogu. Kdor se je drznil ziniti beeedo, je bil nahruljen z "Auštrijakom". Bili so tudi možje, ki niso klonili tilnika in ostali zvesti svojim principom. Ves svet spoštuje Imena Evgen Debs, Viktor Berger in druga. In tako danes nima delavstvo nobene prave podlage, na katero naj šida svojo bodočnost,tefl»več oklevamo sem in tja, obešajoč se na razne z demokracijo pobarvane padarje, katerih se med nami ne manjka. Edino tipanje človeštva po mojem mnenju je rdeča armada, ki ae pripravlja na pritisk, kateri bo prej ali slej prišel; ako ona ne bo u-stavila fašističnega vala, drugi ga ne ba Frank Jelene, 66. bu. Star mešiček je, pa jo še mlado ia ekoro brez blagajne. Vidne tako odločen in vztrajen Za njegove dopise »u je tasba dati priznanje in zahvalo. Kadar ae bo oglasil pri nas, mu bom šed na roka . Naj zadostuje za sedaj, prihodnjič pa bom opisal neko resnično zgodbo Iz leta 1912 iz vojar Ike dobe v Beljaku na Koroš-liem, kjer so se mi oči najp/ej odprle. Peter Pavlovteh, 146: *- 8 pola Minnesota je znana kot mrzla država, je pa tudi gdrava za one, ki niso preveč bolni. V belniš-| niči na Elyu se zdravi slovenska pionirka Marjr VVulotz, rojena Verder, ki prihaja iz lepe Gorenjske iz Podgretja. V Ameriko je prišla leta 1877 kot 17-letno dekle in se naselila v St. Josep-hu, Minn., kjer se je pozneje poročila, pred 49 leti pa Je prišla na Ely, kjer je skrbno vzgojila' svojo veliko družino. Prva leta naseljevanja je storila ftrnogo dobrega zlasti za one, ki nismo znali angleški. Ob vsaki priliki nam je pomagala: pri porokah, krstih, boleznih, v slučajih smrti itd. Vse je ona uredila za nas Pred leti, ko ji je umrl mož, ji je bolni stregel njen mlajAi o-trok John in je okrevala. Sedaj Jo deležna dobi*e postrežbe v bol- Svetovnl položaj In delnvstvo ftacine, Wie. — Leta 1899 sem se kot 17 letni mladenič pridružil socialno demokratični stranki in bil aktiven v LJubljani in Gradcu. Delali in agitirali smo po navodilih naših voditeljev. Ker pa sem bil po mnenju ljubljanske policije le preveč delaven, so me večkrat poslali v slavno ljubljansko "špehkam-ro" na oddih, kar pa mi ni skva-rilo volje do dela, v katerega sem imel vero in zaupanje. ' Delavstvo po veej Evropi je bilo tiste časa marljivo na delu/ kajti v mandzmu smo videli odrešenje človeštva, žrtvovali smo čaa, denar in večkrat tudi osebno svobodo. Nemogoče je popisati veselje sodrugov, ko smo zmagali in zopet zmagali pri volitvah. V avstrijskem parlamentu smo imeli že lepo število državnih poslancev, v nemškem reiob-stagu pa odločujočo silo, in tudi v drugih državah je delavstvo visoko dvignilo prapor socialne demokracije, prapor enakopravnosti, miru in svobode. J£ltc Karla Mana: "Delavci Vseh detel, združite se!" se je izpopolnjeval in na milijone JImmie Higginsov Je bilo ponoe-nih na svojo delavsko strsnka v prepričanju, da jo tudi Kaj ser-jeva sila ne premaga. Toda tal, da je prišlo drugsčo. Prišlo je leto 1914, ko Je reakcionarna bur-tvazija zbezljala. Na milijon«! delavcev po vsem svetu je uprlo oči v naše obolevane voditelje ln pričakovalo od njih dejanj, akcije ln izvršitve programa stranke. na katero Je delovno ljudstvo zidalo bodočnost sveta. Brez števila sodrugov Je stalo trdno za njimi, pripravljeni na vas. Toda naši voditelji so sklonili glave, pozabili na svojo govore, na atranko In njene principe (Is-vzemši Karla Llebknschta in Rože Luzemburgove) in čreda brea pastirjev Je a gnevom v srcih stopila v vrste klavne živine preklinjajoč svoje izdajale«. - Ker ima vsaka atvar svoj ko> nec. tako Je bilo tudi vojske konec. V loto 1918, ko je bila vsa Evropa is reda, raatrgana in ras-mesar jena. ko ao ao rušili presto. II in lomils lezla, narodi obupani In krvaveči ao lakaji voditeljev— odrešeni k a—in zopet obračali o-či k socializmu. Toda naši voditelji so aopst pokaaali Absolutno impotenco. Namesto da bi ae lotili konstruktivne« dela, ae ae pa raje prepirali, katera inter-nacionala Je prava In pisarili manifeste. Namesto, da bi doma zidali, so pa raje aiuašali podirati ono. kar Je proletariat zidal v Rusiji. Med tem Je pa bila buriva- je po ieneverbi voditeljev svet "Nebeea na zemlji . « Eaet Moline, III. — Ako bi sodili po dopisih iz te naselbine, bi mislili, da tukaj ni več Slovencev, toda temu ni tako. Sedaj smo v predpustnem času in pred nekaj dnevi se je vršila velika zabava, ko sta se zaročila Julija Prosen In Les ter Granel. Čestitamo jima in želimo obilo gro če! Tukaj imamo društvo SNPJ št 286 v miesisslppttki dolini, ki dobro napreduje tn složno sodelujemo. Kjer Je sloga, tam je mir in napredek. Zabave neb tti manjka, tako tudi ne domačo Jedače in pijače. Tudi lepa mesta so v tej dolini, ampak lepih mest se ne manjka po širnem svetu. Pa tudi "nebes" se ne manjka. Ko namreč prideš čez reko Mis-sissiippi v mesto Davenport, vidiš velik napis "Mala nebesa", kamor ljudje zahajajo v trumah, da si ogledajo krasoto toga naravnega raja, ki je resnično nekaj aanimivsgs. Tako Je tudi že mnogo rojakov in rojakinj šlo pogledat v ta "nebeoa", da bodo vedeli, kaj oo jim obeta na "onem svetu". Rojaki, ki potujejo skozi te kraje na ovoje počitnice, naj ne pooabijo ogledati si tega raja, da ga vidijo dokler Je čas, kajti po smrti nebes ne bosts videH! Anten Klanftsk, 286. Zanimivi dopisi Uniontown. Pa. — Tukajšnje delavske razmer« so slabe. Premogovne družbe spijo spanje kralja Matjaša, rasen dveh neodvisnih; ki obratujejo tudi bolj piškava No, pa bo še šlo naprej, saj nam bo ljubi bogec pomagal, le da nihče ne ve dneva, kdaj ta pomoč pride. Jas bi rad, d* bi dobil pomoč le na tem svetu, ker na "onem" je ne bom potreboval. Manj verjamem v tako Versko ropotijo kot Frank Bar bič. Rojakinji Milki Babnik pa oo želim zahvaliti za njen zanimiv dopis v Prosveti 8 dno 7. januarja in šelim, da se še kaj oglasi. Vsem onim, ki so še sa-slepi Jeni. pa svetujem, da si hitro naročijo sdravilo proti tej boieani po selo nizki ceni. To zdravilo se dobi vChlcagu in Ime mu Je Proeveta. Prepričan sam, da je ta list najboljšo sdravilo aa vse one, ki še vodno tavajo v temi. Proeveta ln Proletarec odpirata oči nevednim in jima kažeta pravo pot Pa počakajte malo, kdo rekel, češ, Meti ima šeat otrok paM krščen. Kaj vam pomagajo vai krsti, če pa ni isobraabe Pre pričan aam, ako boste brali omenjena dva lista, da boste prišli v da ne bo vrste. Pustite tisti veliki hitmbug na stran! Poglejte V zija in vsake vrste klerus pridno |6ata" Prosvete Toneta Zidanška! na delu in Je tudi uspel Tako so Rekel je, da bo dal avoji duši Jo- volj prostora polog voMušTfs- Vsled te*ra apeliramo ne naše zavedno članstvo in splošno delavstvo, da nas na tej prireditvi obišče in pomaga utrditi pot do skupnega uspeha. Pomagali nam boste tudi odpraviti fašizem, ki ovira splošno delavstvo in hoče duševno zastrupljati našo mladino, da namesto svobode dobi sutnost. Na svidenje na nedeljski veselici! _ Kristina Skapin, 748. Dražina MJadineo se zahval je je New York, N. Y. — Ker smo bili v času bolezni in srrJrti našega nepozabnega soproga in očeta Ivana Mladinea deležni številni}) izrazov vsestranskih simpatij in sožaljp, za katere ne moremo najti primernih besed zahvale, se na tem mestu najiskre-neje zahvaljujemo vsem skupaj-Ti izrazi iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli z vseh strani A-merike, nam pričajo o ugledu, ki ga je blagopokojjiik užival, in so nam bili v veliko tolažbo v težr kih urah žalosti. Posebna zahvala gre našim časopisom, ki so šy pokojniku vselej na roko m se ga spomnili ob njegovi smrti, dalje jugoslovanskemu poslaniku za sošalje in venec, zastopnikom čehoslovaškega in jugoslovanskega konzu- nišnici in pa številnih obiskov iata. rsem ameriškim, ^jugoslo-od občinstva. Kljub visoki starosti in težki bolezni, ji gre na bolje.* Vselej, kadar jo obiščem, sem deležen zanimivega pripovedovanja iz davne dobe, ko je živela v St. Josephu. Rada pripoveduje o naših pionirskih naseljencih po ondotnih okoliških naselbinah Minnesote. Pred leti je bfla članica SNPJ pPjJ znala razvoj človeka in priporočila svojim ver. nikom, naj odslej smatrajo tisti dve poglavji svetega pisma, ki pripovedujeta o "ustvarja, nju" človeka, kot mitološki in simbolični. Angličanska cerkev (v Ameriki se irrenujt episkopalna cerkev) je državna cerkev v An. giiji. V dogmah in obredih se doslej ni akoro nič razlikovala od katoliške cerkve, od katere * je ločila za časa kralja Henrika VIII., le name. stp papeža priznava angleškega kralja za svoje, ga poglavarja. Nikarte misliti, du je angličanska ali auglo.1 katoliška cerkev radikalna. Niti malo m no vodstvo je skrajno reakcionarno in an^l«. ški toriji (konservativci) so njeni glavni za. ščitniki. Kako je torej prišla do tega zaključi ka, da je Darwin imel prav in da biblija nima prav? .» ' Voditelji angličanske cerkve so o tem vpra. šanju, kakor se glasi vest, razpravljali celih! štirinajst let, naposled so se pa zedinili, da fr dejstvo evolucije Človeka na podlagi biološke' znanosti neovrgljivo in da je treba zdaj javno priznati, da je biblijsko besedilo o ustvarjenju sveta in človeka le simbolizem. Kajpada, angličanska cerkev pravi, da za evolucijo stoji1 Bog kot "zajčetnik vsega". Razume se, da nobe-na cerkev, ki je zgrajena na krščanski mitolo. giji, ne bo prostovoljno izvršila samomora! Vendar je ta koncesija, katero je angličan. ska cerkev dfltfl modemi znanosti, velikanka in epohalna. Dokaz je, da se cerkev podaja, ne znanost! Znanost je pa potrpežljiva in se ne bo prepirala z nobeno cerkvijo o "prvem vzroku", ker nima nobenega opravka z metafiziko U dogmami. > Rimsko-katoliška cerkev ne pojd% tako daleč —ne še danes.- Pomisliti je treba, koliko časa, je rimsko-katoliška cerkev pobijala resnico glede okroglosti zemlje in vrtenju zemlje okoli solnca. Kopernikova knjiga, ki je prva rai. pravljala znanstveno o tem, je bila do malega 300 let na indeksu (pj^povedana) in Še le leta 1828 je na tihem izginila z indeksa. Rimska cerkev torej ni nikdar uradno priznala te ro niče in svoje zmote, pač pa je enostavno prenehala z nasprotovanjem in dovolila novi nauk v krščanskih šolah. Tako bo postopala tudi evolucijo. Nekega lepega dne bodo vsa smešenja glede "opičjaleov". izginila iz katoliškega > tiska in nauk o dejstvu razvoja bo dovoljen . Med tem pa bo moderna znanost napredo> vala in ugotovila še druga dejstva, ki pometejt z ostalimi dogmami o "prvem vzroku" in sli* nem. Bistvo vsega, kar je, se bolj in bolj pre-soja s stališča znanosti, ne pa s stališča dogea kot je to biloaksilej. In to je pravilno. Znanost, ki je podrla že toliko nevednosti in praznover-nosti, je že davno zaslužila, da postane odločilen sodnik. To tudi postane in vsa jezuitski t zofistika, kolikor so je Že nagrmadili in kolikor je še bodo, ne bo tega preprečila! "Gospodična ura" Uprava norveške telefonske službe v Osk hoče že v bližnji bodočnosti uvesti zanimivo novost, ki so jo z navdušenjem pozdravili posebno športniki. 2e več let imajo v raznih skandinavskih mestih napravo, ki omogoča vsakemu telefonskemu naročniku, da izve ob vsakem času točno uro, minuto in sekundo. Treba je le, da se v ta namen zveže z "gospodično uro*'. Drugačni razgovori jb prijazno damo pa so seveda izključeni, kajti ta dama je le gramofonsika plošči ki se vrti brez prestanka v posebnem prostori! telefonskega urada. Sedaj pa bo avtomatični napovedalka časa dobila tovarišlco ali rivalinjt v osebi "vremenske gospodične". Na isti način kakor pri napovedih časa, bodi na gramofonske plošče fiksirali dospela vr menska poročila, v poletju jih bodo dopolnjevali s podatki o vodnih temperaturah, pozifli z obsežnimi podatki o snežnih razmerah v r a* nih zimsko športnih ozemljih. Prijatelj ii» skega športa—in kdo ni takšen prijatelj v movini smučanja?—v bodoče ne bo odhajsl vi na slepo v gore. Zadostovalo mu bo pozi 4'vremensko gospodično" in bo vedel takoj, je vredno, da se odpelje v Holmenkolin sli kakšen drugi raj smučarskega življenja. do Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 21. januarja 1918.) Domače veetL V Sheldonu, Wia., je umrl letni mladenič John Jereb, član SNPJ. Delavske vesti. Spor med klavniškimi ni in delavci v Chicagu je bil predložen pr sedniku VVilsonu. Svetovna vojna. Angleški premier George je odgovoril sovjetski vladi na nje» ziv. naj se antanta izreče za mir, da je on pravljen na mirovno konferenco. Sovjetska Rusija. Stranke, ki ne J boljševiki, so ogorčeno protestirale proti pustu ustavodajne skupščine. Skupščina j« rovala samo en dan. Ali ste že naročili Prooveto Mladinski lisi svojem« prijsl ali sorodniku v domovino? To edini dar trajne vrednosti, ki *» mal denar lahko pošljete svoj ' v d < PETEK, 21. JANUARJA Vesti s Primorskega Istrski zemljiški kreditni znvod v likvidaciji Pred kratkim smo poročali o likvidaciji istrskega zemljiškega kreditnega zavoda. Zavod je bil ves čas v rokah istrskih Italijanov in je pred vsem služil njihovim političnim akcijam. Ustanovljen je bil pred malone 60 leti. Po vojni je moral zaradi pomanjkanja kapitala za celo desetletje opustiti vse kreditne posle. Med tem so njegov delokrog zavzeli drugi zavodi, tako zlasti beneški zemljiški kreditni zavod, ki ima svoj sedež v Ve-roni. Ker istrski zavod ni mogel povečati svoje osnovne glavnice in ker v smislu italijanskih zakonov jamstva puls^e pokrajine niso bila zadostna, Čeprav se je zavod š pridom nanje opiral vso dobo pred vojno, se je stvarno še pred leti pričela njegova likvidacija, ki se je z najnovejšim dekretom prav za prav samo še sankcionirala. Te dni so v rimskem senatu razpravljali o tem dekretu. Senator Salata je imel kratek govor, v katerem je poleg omenjenih podatkov obeležil še ves pomen zavoda za italijansko stvar v istri. . '" ■ . ' ""tJ| Trije otroci zgoreli Na Medvedjem Brdu pri Črnem vrh-u, tik ob meji, se je pripetila pred dnevi na domu posestnika Ivana Zaklja Huda nesreča. Proti večeru ata zakonca 34 letni Ivan Žakelj in njegova žena, SOletna Frančiška spravila svoje tri otroke, 51etnega Francka, Sletno Francko in šele 9 mesecev staro Marijo k počitr ku. V hiši sta zakurila peč, nato pa sta se odpravile v vas. O-krog 8. zvečer sta se vrnila. Iz hiše jima je že v veži udaril v nos vonj P° ožganem lesu. Vsa preplašena sta se naglo vrnila v hišo. Vse tri otročtoe sta našla mrtve v postelji in zibelki. Preden sta odšla iz hiše, sta pustila pred pečjo še nekaj drv. Iz peči je med tem padlo več o-gorkov med les, tako da se je vnel, deloma pa zgorel. Od nastalih plinov so se otroci v sobi zastrupili. Zakelj je nemudoma stekel v vas po zdravnika, ki pa otrokom ni mogel več pomagati. Strašna novica je napravila globok vtis po vsej okolici. Zadnji četrtek pred božičem so vse tri otročiče pokopali. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Kolonijeki tečaji m V zadnjem času so pričeli po vsej Italiji prirejati poeebne tečaje, v katerih naj bi se žene in dekleta, ki se nameravajo naseliti v italijanskih kolonijah, pripravile na življenje v Afriki. Tai ke tečaje prirejajo sedaj tudi po Julijski Krajini. Poslednji je bil ]>red kratkim otvorjen v Gorici. Enano je, da živi sedaj v Abe-, liniji in po drugih italijanskih kolonijah nad 100,000 moških iz talij«. Med njimi je mnogo zakonskih mož, sa katerimi namerava vlada sedaj poslati v Afriko še njihove žene In otroke, da ki se tam za zmerom naselili. Po-k'K tega razvijajo po vsej Italiji, klasti pa v severovzhodnih pokrajinah, še posebno propagan-Bo za izseljevanje v kolonije. 1 Požar v tržaških petrolojskih kkiadinčih. — Pred dnevi je na-k tal v petrolejskem skladišču pri Ev, Soboti v Trstu neveren poker. Mehanik Karel Brumat je Imel opravka pri električni Črko l ki nekega velikega rezervoar-|a. Po nesrečnem naključju je |> /.ročil kratek stik, zaradi ka-lerega se je v rezervoarju s hu-B<> eksplozijo vnel plin. Meha-ftik je pri tem dobil neverne o-Bekline. Rezervoar so z vso nagi i-1» izolirali in tržaškim gasilcem le je kmalu posrečilo pogasiti o-B*nj v njem In tako preprečiti Bravo katastrofo za vso tovarno in njeno okolico. Bnimata Pravijo sedaj v tržaški bolniš- I Velik požar na Col«. — Pred Btovi je nastal pri posestniku ^ancetu Kofolu na Coiu velik Bftar. Ogenj se je pojavil v se-■ku, odkoder ss Je naglo rasši-m ns stanovanjsko hišo In go» Bodarsko poslopje. V seniku je M»relo preko 200 stotov sena. Morelo je nadalje 10 metrov ob-Manefra lesa ter mn<*«» pohišt-m in orodja. Kofol je zaradi po- žara oškodovan za dobrih 40,000 lir. Izpred gorižfcega sodišča. — Zaradi prestopkov proti odredbam o posebnem policijskem nadzorstvu, pod,katerega sta bila pred meseci postavljena, sta bila obsojena 281etni Ivan Pav-šič na mesec dni, 661etni Lojze Jurič pa na 3 mesece dni, 661et-ni Lojze Jurič pa na 3 mesece zapora. Andrej Štrukelj, ki je bil obtožen, da se ni odzval pozivu k naboru, pa je bil obsojen na 6 mesecev zapora in na poravnavo vseh sodnih stroškov. V Gorici so karabinjerji prijavili trgovca Antona Stanija (Staniča) pokrajinskemu odboru za nadzorstvo nad trgovin- skim prometom in cenami na drobno zaradi nekega prestopke proti njegovim odredbam. Trgovcu so za kazen zaprli njegove prodajalne za nekaj dni. Občinski dom na Cehi so v zadnjih mesecih dokaj povečali in docela prenovili. V nedeljo je bil v prisotnosti goriškega prefekta in drugih zastopnikov oblasti ter fašistov iz vseh 12 krajev, ki pripadajo tej občini, svečano otvorjen. Idrijski transformator pogorel. — Pretekli mesec zvečer je v Idriji pogorel rudniški transformator. Požar je nastal žara* di, kratkega stika. Rudnik kakor tudi vse mesto sts ostala vso noč brez toka in luči. K sreči so imeli v rudniku še rezervni transformator, tako da je bilo zjutraj spet vse v redu. Požar je prizadejal upravi rudnika za 10,000 lir škode. Potopljena Eneida—izvor balkanskih i potresov Srbska kraljevska Akademija nauka je objavila zanimivo studijo profesorja Mihajloviča, ravnatelja beograjskega potresnega zavoda, največje institucije te sledki odličnega znanstvenika segajo v področje, kjer se kuje u-soda neštetih ljudskih življenj, prirode in narodnega premoženja na Balkanu. To je potresno, še davno potopljeno ognjeniško ozemlje tako zvane Eneide, naše balkanske Atlantide. V davno minulih dneh, ko naj-starejšega prednika človeštva na naših tleh, krapinekega človeka, še ni bilo v špiljah, je vezala jugovzhodni Balkan z Malo Aaijo lepa zemlja, Eneida. Cez ta pri-rodni most, ki je kakor nekdaj Avstralijo z Azijo spajal dve odrezani celini, je prihajalo v Evropo tropsko živalstvo in čudovito južno rastlinstvo. V današnje ozemlje Macedonije in Tricije, v dolino Vardarja in Marice so prihajali sa plenom tigri s sablastimi zobmi, skalnati levi, žirafe, nosorogi itd. Pri Velesu, v Atiki in na otoku Samosu so našli pdno ostankov tropskih Živali, ki jih je davna katastrofa zalotila na evropskih tleh in zasula. . V stari geološki dobi, ko je podunavsko kotlino in obrobne zatoke zalilo morje, se je pričelo ugrezati kopno na področju sedanjega Egejskega morja. Siloviti potresi, sproženi po ognjeni-ških izbruhih, so razklali ogromne klade kamenja in zaporedoma so tonile širne ploekve kopne zemlje pod gladino vdirajoflega Sredozemskega morja. Nastalo je sedanje Egejsko morje, njegovo rojstvo je pa skoči tisočletja do naših dni stresalo krčevito sesedanje še vedno neuravnoteženih zemeljskih grud. Vulkanski izbruhi in strahotni potresi Eneide so razrušili v davnini staro mesto ob Vasdar-ju Stobi. Bili so ponovno varok celi vrsti streeljajev na Balkanu, katerih višek je bil v preteklosti potres v Dubrovniku v 17C stoletju. Od nekdanje Eneide gleda danes iz morja množica otokov, med katerimi je na Kikladih še vidno ognjeniško žrelo, ki ob vsakem stresljaju menja oblike. Staro Rodopsko gorovje, ki gs .....»j > slovenski turisti že precej dobro poznajo, je ostanek davno potopljene Eneide. Rasiskavanja so dognala, da so v tem gorovju številne gloiboke, do 45 km v se-flfigsjoče razpo- ke, ki razkosavajo skalne gmote na več sesedajočih se ozemelj. Daleč naokrog je zato poseljena zemlja zelo izpostavljena potresom in minilo bo še dokaj stoletij preden bo ta del Balkana, kakor tudi vse okolno obrežje Egejskega morja pomirjeno. Zgodovina balkanskih potresov pozna 44 velikih katastrof. V svežem sj*>minu so Še siloviti »tresljaji, ki jih je bilo samo 1. 19JH 9801 V marcu 1931 je bil največji v vsej zgodovini bal-kanskfn potresov razrušil Valan-dovo, 1962 je bil med 107 potresi posebno prizadet Kalkidik, 1936 Marmarako morje, lani pa kotlina Taninskega jezera. Eneida, balkanska Atlantida se še zmerom pogreša. Kadar se zgane morsko dno, se rušijo ml-nareti v Mali Aziji in pristanišča na otokih. Stresa se lepa semlj* v dolini Marice, tre pečejo prebivalci krajev v Povardarjti. Seizmologi so svoja raziakavanja na ozemlju povezali s geodetskimi merjenji in točno ugotovili, za koliko so se gotove gmote se-sedle ali dvignile. S pomočjo teh dveh znanosti je mogoče poslej še vnaprej ugotoviti, kateri deli zemeljskega površja se vidoma pogrezajo in na podlagi poznavanja podzemeljskih pot resnic obvestijo prebivalstvo o bližajoči se katastrofi. Primeri, ki so v deželi večnih potresov, Japonski, rešili že tisoče in tisoče prebivalcev gotove smrti. PSP8T»ri Fordova kompa-nija spet v zagati Zagovarjati n mori pred člani federalne komisije Detroit, Mich. — CFPy — Ford Motor Co., ki je oglaševala v listih, da računa samo šest odstotkov obresti onim, ki kupujejo njene avtomobile ha obroke, je ustgvila oglaševanje, ko jo je prijela federalna obrtna komisija. Njeni Oglasi so bili sleparija, ker ljudje plačujejo urbonci is južnih držsv. "Senator Borah as ne ukvsrjs s finimi tehnikalijami in dlako-cepetvom glede s vezne rallfne zakonodaje, čeprav bi se lahko trdilo, da je naloga vsake posamezne države, da obvaruje svoje Član teroristične c grupe umrl v zaporu Jackson, Mich. — James Roy Lorance, član Črne legije, teroristične organizacije, je. umrl viprebivalce pred pomanjkanjem". državni jetnlšnicl, v katero je bil poslan po obsodbi v dosmrtno ješo. On in štfrj»4r*gi 4M te organizacij so MM spoznani za krivs umora Mkegs vojnega veterana. Teroristi so -odpeljali veterana v neki gosd In ga <šetratili, ker so hoteli videti, "kako te umiral/' Odkritja teroristične organiaacije v Mlchlganu j« povzročilo senzacijo, ko je prišla ns dan evidenca, ds so čisnl te enganisscljs tudi vplivni politiki, jsvn! nrsdniki in policsjl. SLOVENSKO-AMERIKANSKI itatkih ka|l| Letošnji Koledar Vam bo relo ugajal... NaroČite ga - le danes. Cena 50 centov ISSSTSAM ZANIMIVIM;A tTMKAi — rOVRNTI. KAirftUK, cm, informativni Olanki V knjigami "Glasš Naroda" lahko dobite vsakovrstne' slovenske knjige naMh priznanih pisateljev i CanUrJs," Tavčsijs, JunCiča, Preglja, Krnotovs/ Milviiitkegs, itd. ... V zslogi i.iismo prevode del svfiovnoznskih *>oj*trov; Gospodarske, gospodinjska is pogšae knjige , . . Igre, pesmi, zemljevide. t «1t «»#-1, .' ;■•< • S* ' ■ e Ljubitelji lepe kigige naj pišejs P* renik knjig, ki jih imamo V zalogi. linčanje in sežiganje živih zamorcev, je gotovo naloga zvezne vlade, in to posebno v državah, ki kažejo ne samo svojo nesposobnost, marveč tudi arajo brižnost. da bi napravile konec drhalski postavi," pravi Ran-dolph. Sdnator Borah je odklonil javno debato s Normanom Thomasom ^ede zvezne antllinčarske zakonodaje. Na poziv socialistič4 ne stranke na debatiranje s Thomasom je Borah cinično odgovoril. da bo raje skrbel, da bo o« snutek poražen v senatu, kjer je v teku filibueter proti temu o-snutku že od pričeska zasedanja kongresa. ' "Senator Borih se raje skriva za hrbti reakcionarnih senatorjev z juga, kakor pa da bi se sestal v javni debati s delavskim zagovornikomje rekel Roy Burt, tajnik socialistične stranke. "Senator Borah je s tem Izgubil vsako pravico, da bi se prišteval med liberaloe in pregre-aivce, ker se je definitlvno podal v. tabor največje reakcije." Randolph je obenem nainanll, da tudi zapiorzkl kongres podpira zvezno zakonodajo za minimalne plače ln ipaksimalnl de-lovnik, Hi pa mora uključevati tudi poljedelske delavce ln hišno slušinčad. rotest proti cev- »; ffik ftlonnmh« Narožim gobfiorng 3»biuita ISIT-M Se. Lsvašsle Ats. CUsas^ DL r. a. »u«. •> J*Sa VhtM. gi. ktanJitt GLAVNI ODBOR ufeAVMi ooesai _________««»«............ .SMT I, LmMi .1...........»•.•«••......JMT a LttnSilt A mm*, tai..................MST S UvaSata A ««*IMMIMIMIMM »s se • e s e e e gs sees se e t IIMMMImmiiiim nMHMb ^VVaf plR^pPSaHPMS Jr„ pni SSlSUl •Ml a UtiSS A JUT a U»*M« A mi a utiu, aWh m«........... Ml SmmU A»«h J*Wtawm. Pb. Ml S IMS St. UUvmSm. kmhk. 4rm* itiiritoimik.»Ml W. MIS sSTcimlMpMta »mM. U.OI swuaui nillriliSS...................M4 U44 St. U SMk IU. ♦ n >..%>< uoarooAasai ousss, ..............................Ml a III«! a, CtorMiM. OM« __- ..................mu a UwMBl« An* CSUm«. Illtaala A. VMM.•.,.«•.......................... Ns ..,•>...>.,.....,,,«.,........ ^•s* one.«...»•»«•••«»••••»»•»•• .«..*««.< ■fM r všmmi I.. i, M.»»I I4»«MII umu«, .. MU S. AV*h CS1«M«. ...SMT A U»»MU A*«., (>!••«•. J. .m a An* m suu. ia. rhiif. m. ..................................................a Tni«ltaU Ata« ...........i«.,.«..,...,>...,,,i,,..,i4m S uaknl in>, SOSOTNI UDSSSi min Smm............................................,....,,,,,,,.Sm It, - ffŠ^^y|{StS>mi»i,n>,m..iiM.,„i ..................... III Tmn SH MSS WlUn,..,..,....•••.........,iii,,,,,iM,,,,,,,,,,,,,,Im IU. i NAMOBNI OOSSSi . ............. ........... tSMI a UMSS Ata. cw>m,___ i««i«««♦»»«««»>»»«.»».««,...».,...♦..........j|m WnUI«i Ata., fm, IIUmS •S.......................................IMM AmS Ata« ClinSiA oma Konvencija unij ClOvColumbusu Ustanovitev državnega industrijskega sveta Unija «a civilne svobod-šcine energično protestira < • Chicago, 80. jan. — Clkaška podrušnlca Unije za civilne avo-bodščins j« Vlotllg energičen protest proti šikaškl policijski filmski cenzuri, ki je prspovedsls predvajanje informativnega fttl ms o šivi Jen ju v nscijski Nemčiji. Censurni biro js pnspdvsdsl omenjeni film k razloga, ker "silno šali vlado prijateljske dr-lave". Vihar protesta ss rasširja po vsej Ameriki. Bivši smeriški poslanik v Nemčiji Dodd ss je tudi pridnušfl protestu rekoč, da zabranjeni film kaše eeanico in Amerika ne sme nikdar dopustiti lastne oensure na ljubo Hitlerjevemu režimu. Nemški konzul t Chicsgu ts-jl, da js on ksj vplivsl, vendar Je hvsisšsn policijski csnturi, ki je asbrsniis film. Vsst Is New Vsrka ss glssi, ds je Frits Kuhn, Vsdjs nscijske-gs gibanja v Amsrlki, isjsvll, da dotičnl film je "komunistični lOSHimbsa, 0. — (FP) — John Owens, pokrajinski direktor Odbora sa industrijsko org*-■PP nisacijo, je pozval vse unije CIO, naj pošljejo delegate na konven-„ • 1 JlJL eljo, ki se prične v Columbusu ZUI1 nitna O nacijin »6. februarja. On pričakuje, da se bo konvencijo udeležilo okrog tisoč delegatov. Vel organizirani delavci, ki so uposleni v rudarski, tekstilni, Jeklarski, kavču-karski, steklarski, oljni in drugih Industrijah masne produkcije, bodo zastopani na tej kon<< vencijl. Delegate bodo poelaJe tudi unije časnikarjev, pisarniških delavcev in agentov zavarovalnih drutb, Na tem sborovanju bo ustanovljen državni svet industrijskih-unij, centralna organizacija odbora CIO v Ofeiu, "Borba za izboljšanje delavskega poioša-Ja zahteva akupno akcijo unij CIO," je dejal Owens, MKonven-cija bo nudils priliko, da se voditelji unij CIO bolj sposnsjo med seboj in sgrsdijo podlsgo, ns ksteri se bo industrijski uni onizem razvijal ln napredoval." Med govorniki, ki so bil/ povabljeni, naj nastopijo pred dele-geti, so glavni voditelji gibanja Industrijskega unlonisma, pred rftavniki federalne vlade, verskih in kulturnih organizacij. Clom uni/e ADF svarijo uradnihe Portjand, Ore. — Cez tisoč članov tesarske unije Ameriške delavske federacije je podpisalo peticijo, ki svari uradnike mednarodne unije, da ne bodo sodelovali v boj kot ni akciji, katere namen je uničiti unjjo lesnih delavcev. Slednja je včlanjena v Odboru za industrljAko organizacijo. Po iijsVl B, J. XT-Griiyja, pokrajinskega direk-torjs CIO, nima bojkotna akcija opore pri večini članov tesarske unije. Vodi Jo le mala grupa uradnikov, katero je O' Grady obdolžil širjenja zavajal-ne propagande. Polom borbe, ki jo vodijo uradniki tesarake unije, Je bil ukpovedan, ko sta nadaljnji dve kompanlji v Port-landu podpisali pogodbo z unijo lesnih delavcev. propaganda", in če bo ta film predvajan v Ameriki, Je naj* bolje, da on pobere šila in kopita in odide domov v Nemčijo ., • Kongresna preiskava delavskega razsodišča | Washlngton, D. C, — Senator Kdward R. Burke, demokrat is Nebraske In nssprotnik Rooss-veltmregs "new desla", Js prsd-ložll resolucijo, v ksteri urgirs senstno preiskavo federalnegs delavskega razsodišča. Burks, ki Je znsn kot največji rsskeionsr med demokrstsklm! senatorji, je obdolžil člane razsodišča prlstra-nostl in kršenja "volje kongresa". Njegova glavna pritožba je, da je predstavnik delavskega razsodišča v svojem govoru na še JI unionlstov v Omahi dejal, da js to mesto "openšaparska" trdnjava. To Burke, čigar dom Je v Omahi, smatra sa veliko šs-iltev. . AgltlraJU sa Presvetel je rekel prsdssdtiik zamorsksgs kongrese A. Phiilip Rsndoiph, so* ciaflit In predsednik bratovščine postrsščkov ns Pulknanovih vo-0Swi "Vzdrževanje reda po zvezni v interesu, ds se preprsčl »JM UKOJ m t. —t;Z -,u • Ssšsl ss psslelM* le HSersIse pomnil*! VpralsM* mm, ds vsm IMlselta« ••l««sll#ee plln«v *a4a «r«U* ss esš šssi. Plslsl« IsM le šeImm, eMsI« pU/sle s eeŠhs msssIsIm fAimimm ss pmIms« v ir»s mmmm-IS #sm. NUs ps slu, SMle popeliMMS s«s*vel}Ml. mi vseeMMe ves seeess Ia vsm šeseMe ssss) vsš slsrl |NW eUUM *UK7 VSAK K OlIŠKODNINK. Is vse«« mat**a asflslHs, ki >U ss NMlie—i« p«nmI- Ss v*|Ja le ss dStat" #ss. PHStte še 4sae»-lii si IslM-rMe veš asUMsall/rn pll«>v veš« grele* bres vaašesa ZlfNMtl .amism ptlaav vaSe gre Im p«šeMM |e eetfsl «eea|4a lurt pre|e. PUBUC SERMCE COMWkNY OF NOKTHMN HIIHfttl Dm se p•kri^b eAreeK Si drugi streSH nOrnmmm usMik« eei §rMm prmSrn-n» M e4p4a4ifa. sedela tu pri mizi žena žare« postala njegova are-rloboki glas mlade- ča, o tem ni zdaj dvomil niti Zdaj je Uho ln poslušala j PB08VBTK F. M. DOSTOJE VSKIJ: _ Bratje Karamazovi Kar duiilo ga je. Vea čaa, odkar aU ga zasliševala, Ae ni bil nobenkrat Uko r**urien. "A kaj vama je on povedal, gospoda? Smerd-jakov!" je zdajci končal, ko je nekaj minut molčal. "Ali vaju urnem vprašati?" "Vprašati naju amet« kar vam drago, Je a hladnim in strogim obrazom odvrnil državni pravdnik, "vae, karkoli zadeva stvarno preiskave, in midva, to ponovim, ava celo dolina ustreči vsakemu vašemu vprašanju. Slugo Smerdjakova, zaatran katerega vprašujete, smo našli v nezavesti ležečega na njegovi postelji, v nenavadno hudem napadu božjaati, ki ne je morda Je deaetič ponavljal. Zdravnik, ki je bili nami in je pregledal bolnika, nam j« celo rekel, da morda niti jutra ne bo doživel. "Nu, če je Uko, je očata vrag ubil;' je zdajci izbruhnilo iz Mitje, kakor da ae je prav do te minute neprestano vpraševal: 'Ali ga Je Siherdjakov ali ga ni Smerdjakov?" "K Umu dejatvu ae ie vrnemo, je odločil Nikolaj Parfenovič. "Ali ne bi zdaj želeli na^ daljevati avojih izpovedb?" Mitja je poprosil oddiha. Vljudno ata mu ga dovolila. Ko se je oddahnil, je jel nadaljevati. Toda očivldno mu je bilo težko. Izmučen je bil, užaljen in nravatveno pretreaen. Mimo tega ga je jel državni pravdnik, to pot že člato kakor nalašč, vaak trenuUk dražiti a Um, da je pbpadal za "razne malenkosti". Komaj je bil Mitja opisal, kako je Bedeč na plotu udaril Grigorija, ki ae mu je bil obeail za levo nogo, a tolkačem po glavi ln Ukoj nato akočll k pobi-temu, ga je državni pravdnik ie uaUvll ln po-proail, naj mu podrobneje opiše, kako je aedel na plotu. Mitja ae je začudil. "Nu, Ukole aem setJel, jahal sem, ena noga je bila na Uj atranl, druga na oni .. "In tolkač?" "Tolkač aem imel v rokah." "Ne v Žepu? Tako aaUnko ae apominjaU tega? Kako, ali aU močno zamahnili z roko?'| "Najbrže močno, a zakaj moraU to vedeti?" "Ce bi aedll na atol naUnko Uko, kakor aU takrat aadell na plotu ln bi nama zaradi jasnosti nazorno pokazali, kako «U zamahnili in v kaUro smer?" "Pa ne da bi me imeH za norca?" je vprašal Mitja in ošabno pogledal vprašujočega; a U ni niti z očesom trenil. Mitja ae je krčevito obrnil, tajahal atol in zamahnil z roko: "Takole aem udarili Takole aem ga ubili Ceaa še iellU?" "Hvala vam. Ali ae ne bi zdaj potrudili ln nama pojaanill, čemu aU prav za prav akočlll dd, i kakim namenom, ln kaj vam Je bilo prav za prav na umu?" "Nu, vraga . . . akočll sem k človeku, ki aem ga bil jiobll na tla ... Ne vem čemu!" . "V Ukl razburjenosti? In na begu?" "Da, v razburjenoati ln na begu." "AH aU mu hoteli pomagati t "Kako pomagati ... Da, mogoče tudi pomagati, ne apomlnjam a«." "Tedaj nlaU vedeli, kaj delaU? To je, morda aU bili celo nekoliko imešanl?" "O ne, zmešan nikakor ne, vaega ae apomlnjam. Vaega do plčlce. 8kočil aem, da ga pogledam, ln aem mu s rutico brisal kri." "Videla ava vašo rutico. Ali aU ae nadejali, da obudiU pobitega k ftivljenju?" "Ne vem, ali aemlestno razburjenega človeka z 'malenkostmi', dokler ae mu ni zareklo." , ; Mitja je mukoma nadaljeval. A že ga je uaUvll tudi Nikolaj Parfenovič: "Kako aU mogli planiti k aluikinji Fedoaji Markovi, ko aU imeli tako okrvavljene roke ln — kakor ae je pozneje izkazalo — tudi obraz?" "Saj Ukrat vobče Še niaem bil opazil, da aem krvav," je odvrnil Mitja. "Ta trditev je verjetna, to je po navadi U-ko," je dejal državni pravdnik in ae »pogledal z Nikolajem Parfenovičem. "Res, niti opazil nlaem, prav imaU, goapod državni pravdnik," j« zdajci pritrdil tudi Mitja. Toda za Um je prišla na vrsto zgodba o Mitjevem nenadnem sklepu, da ae "odatranl" in "u-makne srečni dvojici « poti." In tu ae ni mogel več odločiti, da bi, kakor preje, iznov* razgalil svoje srce Ur pripovedoval o "kraljici avoje du Ae". Upiralo ae mu je vpričo Uh hladnih ljudi, "ki ata ae zasesavala vanj kakor dve aUnlcl." Zato je na njiju ponovna vprašanja kratko in rezko izjavil: "Nu, in aklenil sem, da ae ubijem. Cemu naj bi bil živel: to vprašanje ae mi je valljevalo sa-mo od aebe. Njen prejšnji, nesporni je bil prišel, njen zapeljivec, ki je zdaj pp petih letih z ljubeznijo hiUl k njej, da z* zakonito poroko izbriše avojo krivdo. Nu, in tedaj aem spoznal, da je same vae izgubljeno ... In za menoj sra-moU ln tu U kri^Grlgorijeva kri... Cemu naj š« živim? Nu, i n aem šel ln rešil zaaUvljene pištole, da bi jih nabil in ai ob razavitu pognal avlnčenko v glavo . "Ponoči pa popivanje na žive in mrtve?" "Ponoči popivanje na žive In mrtve. Eh, vraga, goapoda, končajta že kdaj. Uatreliti aem ae hoUl zarea, evo, tu kje v bližini, Ukoj za vaajo bi bil ob petih zjutraj končal s seboj, in v žepu sem si bil pripravil UsUk, pri Perhotinu sem ga bil napisal, ko aem nabil pištolo. NaU U UaUk, prečiUjU ga. Saj Uga ne pripovedujem zaradi vaju dveh!" je zdajci prezirljivo do-, dal. Vzel je llatič is iepa avojega Ulovnlka in jima ga vrgel na mizo; prelakovalca sU ga z radovednostjo prečitala ln priložila k aktu, kakor j« bila navada. " "A to, da bi ai umlli roke, vam še vedno ni prišlo na um, niti takrat ne, ko aU atopili v sUnovanje goapoda Perhotina? Po tem Ukem se nisU bali sumi)je?" "Kakšne aumnje? Naj kdo kaj sumi ali ne, kaj to de, odpeljal bi se bil semkaj in se ob pe tih ustrelil, ne da bi utegnili kaj ukreniti zoper mene. Saj itak ne bi bili ničeaar zvedeli in ne bi prišli za menoj, da ni bilo Uga naključja * očetom, O, to je vrag napravil, vrag je ubil očeU, z vragovo pomočjo sU tudi vi Uko kmalu zvedeli! Kako sU mogli Uko naglo priti za menoj? To je čudo, to je kakor sanje!" "Gospod Perhotin nam j« povedal, da sU, ko sU stopili v njegovo aobo, držali v rokah ... v okrvavljenih rokah . . . avoj denar . . . veliko denarja ... šop atoUkov, in da je videl to tudi deček, ki sluti pri njem! "Da, gospoda, apominjam se, da je bilo Uko." "In zdaj se ponuja majhno vprašanje. Ali nama ne bi mogli povedati," je nenavadno mehko pričel Nikolaj Parfenovič, "odkod aU mahoma vzeli toliko denarja, ko je vendar prels-kava dognala in je tudi po čaau razvidno, da nista btt Državni pravdnik ae je malce namrdnil nad Um vprašanjem, ki je bilo posUvljeno Uko naravnost, vendar pa nI prekinil Nikolaja Parfe-noviča. "Ne, doma niaem bil," je odvrnil Mitja dozdevno zelo mirno. toda. z očmi uprtimi v tla. "V tem primeru dovolite, da ponovim vprašanje," je nadaljeval Nikolaj Parfenovič, apet a Uklm glasom, kakor bi se plazil k njemu. "Odkod aU mogli mahoma dobiti tako vaoto, ko po avojem lastnem priznanju še anočl ob petih . . CDaU« prihodnjič.) ga moža, ki se je pogovarjal z njenim »ožem. Hana je znal z besedami kar predobro alikati bleščeče, pisano barvane slike iz drugih krajev. Meinhart je prijel ženo za roko in jo Wno stisnil. Čutil je viharni jltrip njene krvi. V tl-ntem globokem moškem glasu in v Uj roki se je preUkalo isto hrepenenje po življenju in po sreči. Truden nem," je dejal Meinhart. "Grem malo v aobo." Takoj nato je že odšel z Mor-ganom. Nad obema mladima človekoma je ležala moreča tišina. Prvi ae je zbral Hana. "Uza," je tiho rekel. "Ali ni sladka U igra, ki jo tvegava?" Igra?" je ponovila za njim. "Meni je več." PoUgnll jo je k aebi. Prevzela ga je atraat. Toda Liza se je nagnila nazaj. "Ne," je rekla, z zadrianim dihom, "ne maram! Ne maram laži in skrivne areče. SUri mož je bil zmerom dober z menoj in vendar nočem oaUti pri njem. Jutri bom govorila z njim. Vrnil mi bo prostoet in potem pridem k tebi." 14 Tega Hana ni hoUl. Na/manj pa zdaj. Nemara pozneje. HoUl je izkoristiti ure, ki ae mu ponujajo. In šepeUl ji je vroče besede o vroči pravici in moči mladih ljudi. Toda mlada Liza teh besed ni prav razumela. "Ljubim U," je zmerom ponavljala, "in k Ubi pridem. Toda poprej mora biti vse razčiščeno." Je besede ao še zmerom odmevale v Hansovlh ušesih, ko je bil že zdavnaj apet v svoji sobi. Svoj položaj je bil jasno premi-alll. Misel na trdno zvezo mu je bila tuja. Preneumno je gospodaril. Moral je računati, natanko računati. Ko ae je zaavitalo Jutro, si Je brž pripravil kovče-ge ln napisal nekaj bežnih zahvalnih vrstic. Hotel je proč, še preden bi Liza govorila a sta-rim. Toda ostal je še, kajti ko je trenutek več. Ali ni bil že vae to in še mnogo drugega rekel bledi ženi, ki mu zdaj Uko tiho sedi nasproti? Zakaj ničeaar ne odgovori ? Negotovost je vsUla v njem. "Liza," jo je strastno vprašal, "kdaj smem priti T Hitro je vsUla. SUla je pred njim v vsej svoji mladostni lepoti, iznenada polna življenja, odločnosti in volje.' "Ni treba nikoli več priti," je vzkliknila vsa iz aebe, "ne ljubim U več. Na akrivaj toj hoUl oditi, z nekaj hladnimi poalovll-nimi vraticami. Tako prebrisan si, da me kar m razi. -Meni ae pa hoče usode, ljubezni, življenja samega." Predobro je poznal ženske fn »poznal je, da je zaigral. Ta mlar da ženska, ki je a hrepenečimi očmi gledala v svet, ae mu je izmuznila. Bila je igra, sladka, zapeljiva, toda zdaj je konec, konec za zmerom. * Napisala L. Lerzova Prvič v svojem življenju se je smela Mary peljati z očetom na njegovo plantažo, ko ji je bilo tri leta. Zdravnik je bil občutljivemu otroku predpisal apre-membo zraka. Razburjeno je e dela v avtomobilu med očetom in materjo. Z velikimi očmi je dojemala vse, k&r je videla novega. Peljali so se tik ob robu diup gle in mala M*ry je vedela, da živi v njej vse polno njenih prijateljev. ki jih pa pozna samo iz slikanic: opic, ahmov, ah, in najbrže je v, džungli tudi Tomi. Saj Tomi je vtendar M«ryna najljub-i igrača, Tomi, tigrček. Tomi, pregrinjalo pred posUljo. Za Mary je Tomi živ tiger, ki vse razume, kar mu- pripoveduje. In tudi jahati se pusti. Zato ima pa Tomija tudi strašansko rada. In tako rada bi videJa še drugega Tomija, tistega, ki- živi v je kakor aU mialila, ae je popravljanje približevalo koncu. Tedaj je Mary zapazila nekega tigra, kako ae plazi k avtomobilu. Zav.riskala je in a razprostrtimi ročičami »Ukla proti zverini. Oče in mati sU prvi trenuUk samo strmela in ae nisU mogla od groze niti ganiti. Tiger je obstal. Nekaj kakor začudenje ga je vklenilo na mesto, Mary je ie pri njem, tako majcena in drobcena je poleg mogočne zveri. Z obema rokama je zgrabila tigra za mehko kožo. I "Ali ai ti moj Tomi ali si kak drug Tomi? Pridi igrajva se! Ali U amem jahati?" Otrokov glas je vzdraimil ster-še iz otrplosti. Benson je hitro potognil iz žepa samokres. "Ne streljaj!" je hripavo za* jecljala njegova iena. "Ne streljaj! Zadel boš otroka." Zobje so ji šklepeUli ko v vročici. Rada bi molila, toda iz uat so ae ji trgale samo nezvezane besede. Zdajci ae je tiger aklonil k o-troku. Mati ai je z rokami zakrila obraz, nič več ni mogla gledati. Zdaj mora priti, zdaj, «daj pride tjsto strahotno ... „ "Streljaj ! Tak ustreli vendar že!" je zaječala. "Morebiti boš pa- le zadel!" Toda tiger je s svojim veli? kim jezikom samo obliznil otrokov obraz. Potlej se je obrnil in hitro odšel proti džungli, kjer je kmalu izginil. ''M&gna, čudež se je zgodil! Rešena je!" Z nekaj koraki je bil pri Hčerkici in jo med solzami vzel v naročje. 'Tomi se ni maral igrati z mano", je žalostna rekla Mary. Tedaj je v očetovih očeh za- pazila solze. V trenutku j« zabila na tigra. Ali ti >e slabo, očka?" "Je ie spet dobro, Mary"( srečen odgovoril in položil oti ka v maUrino naročje. Sele ko ao bili že precej ioe punčko," jo dala Mary v roko in z besedami "Pridkana bodf!" prav tako ato-pila iz avtomobila, da bo poma g&la svojemu mofcu. "Jaz bi tudi rada izstopila!1 je zaprosila Mary In že je stala zraven očeta in matere in gleda la, kako popravljaU motor. > Oba sU delala molče. Hitre- A. Grtfovt: Igra v troje SUri slepi doktor Meinhart jo KMlgi na terasi In s napetim obrazom prisluškoval v daljavo, toda slišal ni ničeaar. Zdajci Je z roko otipal zvonec In komaj Ja pozvonil, te je a počaanimi ko-raki stopit iz hiše še starejši manjši mot. • Morgan." Je dejal doktor. "Lito dolgo ni naaaj. S Haunotn je Irila edšla v gozd. In temni se U skoraj." "Ren je. gospod doktor," je odvrnil Morgan. "Poslušaj," Je povzel slepec. Mat)«*« noj v stari beneški vazi cveto lemnnrdeče vrtnice. Posta vi jo na Usino mizo polrg male skrinjic^ a aafirnim obokom. Saj voŠ. tisti lepi nakit moj* matere, Danea Je pet let. odkar je Lisa moja lena." "Da," je spet odvrnil Morgan. Potem Je oboUvljaje ae dodali "Gospod Beileben Ja Še desat dni to, čeprav je sprva hotel o-stpti samo tri dni.1* Ker ni dobil odgovora, Je odšel nluga nazaj v hišo. SUri gospod je dolgo tiho sadel. Spominjal se preteklosti. Tedaj je bil sam svoj, bil je svat ln idrav in videl Ja. ln s njim je bil zme-fom njegov edini prijatelj, nori konjeniški stotnik Beileben, oče mota, ki Je sdaj njegov gost. Pred njim J« vsUla druga slika. Njegova lastna usoda je vnovič oti vol«. Po naeročnem naključju je bil izgubil vid In potom je tl-vel tu v lepi »Uri hiši, proč od rvsU. Toda ni bil sam. saj Ja bito vendar Lisa s nJim. Mislil je, da Je utelešena ponosna mU-doq| in topota. Ko se Ja ta vzel Ko aa je potem, ko ga je zadela Utka bolesen, s'njo poročil. Je storil to samo sato, da bi poskrbel za njeno bodočnost Takrat je mislil, da bo moral umreti. Toda še zmerom šivi, ftlvl ob njeni strani In vandar ji Je U-ko daleč. Slepec je vstal In so prltlpal d•• I),,,.,,,,,,,..,,,,,.,,,,,,,,(,,,,,,,,,,,,.Cl> draštva št»».»« draštva št.. .. ...... Dr tava .......... Nov aaročalk...................Star aa TISKARNA S.N.PJ SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt-spadajočadeh Tiska vabila sa veselica in shode, vizitnice, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvati slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN0* S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerno, nnljeko delo prve vrste Pišite po informacije na naelov: PRINTER! 2657-69 SO. LAWNDALB AVENIJE Tetofoa RoekwtB 4»04 . CHICAGO, fLL. m m doto aa šeijt todi m sstoMaa f**