Januš Cfolee: Jirižana cMiea. Grozinatov dren je zado&toval za cepiče mlatičem in za pukše (presmece) fantom iz cele fare na cvetno nedeljo. Ob grabi za potokom je rasel že bogzna koliko let v objemu dveh štorastih debel. — Krona mu je bila košata radi azdiranja cepičev. Iz korenin obeh debel je gnalo vse polno poganjkov, ki so oznanjali vsako leto s prvim cvetjem začetek pomladi in velikonočnih praznikov. Stari Grozina je imel veselje s starodavnim dTemom, ki je \z navade postal last odraslih in mladine >iz župnije. Na desno ter levo od drena ob grabi je silila bujno v višdno leskovina. Da je bilo na evetno soboto za pukše vse pri rokah, je naringljal stari gospodar med gosto grmovje žingerca (zimzelena). Ob čajsu mlatve so si izbirali mlatiči cepce brez posebnega dovoljenja s štorastih dreves. Na ovetno soboto je Grozinatova meja oživela, kakor M se usula v njo jata vrab oev. Šolarji so oatoirali drenovo cvetje, žingerc in leskove šibe za pukše. Soli >draisla moška mladina je povezavala leskovke v dolge butare za blago&lov na cvet no nedeljo, Grozinatov stric se je čutil počaščenega po obilnem obisku mladega sveta. Vsak si je narezal šibja po svoji volji. (Na cvetno sobolo pretrebljeno grmovje si je ce • lilo rane mirno celo leto. Sam je životaril stari Grozina na manj šem posestvu za potokom. 2eno mu je po brala smrt že pred leti, otrok _ii bilo, strica je že tiščalo k majki zemlji 7 križev. Poklical je iz podsredške fare svojo sorodnico, da mu gospodinji ter ga nasledi. Oh, ta Grozinatova Mica, bila je prava pokara za častitljivega starčka in sosede! Na dolgih nogah pri kratikem gornjem životu je gledala grdo ter vedno namrdano jezno v svet. Že to je bila posebnost za naše kraje, ker so tepla Micina krila v petek in svetek po obodih škornjev. Govorila je zadircno, opraivljala vsa ženska in moška dela. S sosedi se je pravdala radi pešpoti, studenca, velikega kolovoza tcr kokošj. Radi pravdarstva so imeli pred Grozinko strah vsi vaški pismouki. Kmalu po Micini naselitvi je zakrožila po žup niji resnična: Preko Grozinatovega grunta ne upa niti ptič zleteti, ker še tega bi tožila Micaja radi motenja posesti .Največji siromak je bila dobričina stari — stric. Užival je kot v lastni hiši in to prav dobesedno vzeto. Govorili so eni, da je umrl od žalosti, ker je prepisal imovino prerano na sorodnico; drugi so razglašali na glas, da se je reva ubil na robu klopi krog peči, ker ga je potegnila Mica za pe te z gorkega ležiš-ča. Stari Grozina ni učakal niti prve pomladi po predaji svojcga posestva. Na cvetno soboto zjutraj je oživela dre no\a meja. Fantki ter fantje so prišli po drenovo cvetje in leskovo šibje. Mica je malčke nalasala, starejše prepodila s cepcem, s sodnijskimi grožniami in kietvi- cami. Od damih let podedovano pravo, da je bila Grozinatova meja na cvetno soboto last mladine, je Mica poteptala s surovo silo in prisego, da bo odslej vedno taiko! Grozinkin nastop za obrambo m\lenkostne lastnine je osupnil vse v župniji. Vsak je bil ogorčen, a nikdo j i ugovarjal Mici v obraz, ali segel sam po odmeri stare pravice. Pred 30 leti je odmevala cela Obsotelska dolina od grmenja topičev od jutrajne zore velikonočne nedelje do zatona solnca. Imovitejšd gospodarji so kupili strelačem po 10 in še več kil smodnika. Ves je zbobnel v zrak. Štajerci in Hrvati so st kosali med seboj, kdo bo bolj streljal. Hrvatski Zagorci so zagrmeli iz ene salve, že so jim buknile v odzdrav 3 štajerske. Najbolj na gosto so streljali, ko so začeli vabiti zvonovi iz raznih župnij vernike k službi božji in pri pozvanjanju med sv. mašo. Nekaj veselega, povzdigajočega je bilo velikonočno streljanje, katerega so prepovedali že nekaj let prcd vojno raidi težkih nesreč, ki so se množile vsako leto iz neiprevidnos_i pri strelskem poslu. Grozinkin najbližji sosed Strmšek je otvoril na velikanočno julro iz hrastovega gaja močan grom iz topičev na najveČjo Micino jezo. Še le po odzvonu večne luči so pospravljali strelači možnarje in razno nabijalno orodje. Fantje so se namenili raziti, ko je prignala po poti pod gajem Groziinka prasico. Žival je držala na vrvi za zadiijo nogo, z desnico je vihtela cepič in kazala z udarci prasici smer po poti. Pri pogledu na strelače je postala in vprašala zadirčno: »Pobje, ali je to vaša prasica, ki je ruvala po mojem?« Dečki so se spogledali začudeno med seboj. Odrezal se je Fluksov Matevž: »Kaj nam max prasica. Naša ni!« Babura je lopnila s cepcem po živali in hajdi nazaj, odkoder jo je prignala. — Strelci so gledali za osovraženo žensko m bili enoglasnega mnenja: Prasica je last Strmšekova. Mica jo bo zaprla v 'svoj hlev in tožila radi škode. Ni bilo treba nobenega posebnega poziva, dečki so se usuli iz gaja in preko mosta za Mico. Vsak je odnesel seboj, kar mu je prišlo na brzo trdega pod roko. Grozinka je bila obkoIjena in pozvana z dobrega na prostovoljni izpust Strmšekove prasice. Ni se udala, še ozmerjala je fante, udarila po ujetnici in hotela naprej. Šest krepkih moškili teles se je strnilo krog drzne babnice in glasilo se je povelje: »Križajmo jo!« Ni bolehala Mica na strahopetnosti, la komanda na križ jo je tako iznenadila, da je izpustila cepič ter vrv in prasica jc odfrkala v galopu iz ujetništva. Po pobcgu živali se strelači niso odmaknili, ampak položili roke na Grozinko. Dolgi Požegov Florjan je zbil z drenovega droga za prižiganje topičev železni nastavek in se lotil z vso lesnostjo — križanja. Miea se nili ganiti ni mogla V kleščah 20 moških rok. Florjan jej je porinil po hrbtu za kočomajko, hodne rokavce in hodno •srajco drenov drog ter ga zapičil v zemljo. Pobral je še Mioin cepič, s katerim je strahovala prasico, fantje so uravnali roki mučenice v vodoravno smer in Florjan je končal križanje s porinom trdega drenovega cepiča skozi Grozinkin levi rokav za hrbtom in pri desnem zopet ven. Na samo Veliko nedeljo v poznem mraku je občutila Mica Grozinka na lastnem telesu drenov križ! Neusmiljeni križarji so celo zabili podolžni drog v zemljo in se odstranili brez upa, da bodo pomogli revi še to noč z drenovega križa. Sama je astala Mica na Strmšekovem travniku — razpeta na kniž iz lastnega lesa! Na lleh je stala trdno, a radi povprečnega cepiča ni mogla potegniti sicer krepkih rok k se bi, da bi odpela kočomajko in se rešila r prejšnjih časih v Obsotelski dolini najbolj sramotne kazni. Križali so fanta iz tuje fare, ako so ga zalotili pod oknom, nikdar ne ženske. — Mica Grozinka je bila prva in še to na največji praznik! Pri tem bridkem spoznanju jo je pretresla jeza, da so jej zašklepetali zobje in jo je oblil mrzel polt. Kričati jo je bilo sram, vetrič je zašomiel in odpihal z Mice prve navale togote. Pre letela je v mislih svoj resni položaj in je dognala, da bi se znala sneti s križa sama, le potrpeti bo treba. Podolžni kol je tičal globoko v zemlji, Mica je bila krepka in njena močna obleka je vzdržala na gibe zdaj na levo, pa zopet na desno, dokler ni bil kol toliko omajan v zemlji, da je omahnila pri zadnjem krepkem nagibu na desno po tleh in kar na hrbet. Bila je še sicer na drenovem knižu, vendar ne na kvišku, ampak na zemlji. Treba je bilo pognati iz rokavov še cepič in popolna rešitev bi bila zasigurana. Z največjim naporom se je začela prekobicavati in sicer tako, da je rinila cepič iz rokavov od desne proti levi. Osvobojeha desnica je pomagala levici in obe roki sta odstranili podolžni drog — Mica Grozinka se je iznebila sama sramotne kazni drenovega križa! Na velikonočni pondeljek ni upala v domačo župno cerkev, šla je v sosedno. Celo Bučani so se ji že posmihali na povratku, kazali za njo in Pinštintov Tina je izbrbotal na glas: »Glejte jo, včeraj — križano MicoU Križana Mica v — luji fari, kaj še le — doma! Dobro je znala Grozinka, da bode odslej — Rrižana iz ust otrok in odraslih. K večernicam se že ni več upala. Doma je tuhtala za križarje maščevanje, katcrega naj izvrši nad drzneži sodišče. V torek na vsezgodaj so že nabijale kikle kirog obodov škornjev, ko je brzela Mica preko hribov ter grab na sodnijo v Kozje. čakala je dobri dve uri, predno je izrekel sodnik voljo, da hoče posluhniti njeno pritožbo. Obtožnico si je sestavila v mislih natanko, le napačno je začela: »Gospod sodnik, križali so me na samo Veliko noč!« Sodnik je pogledal ložiteljico, bila je nepoškodovana in govori o krvavem križanju. Prepričan je bil, da se je zmedlo ženski in jo je pozval: »Pokažite roke! Kje ste ranjeni? Kje pa vas boli?« »Nikjer, gospod sodnik«, se je odrezala Mica in skušala začeti križarski doživljaj od drugega konca. Raca na vodi, gospod pravice se je pa razjezil in zarohnel: »Marš skozi vrata, baba tožarska, saj si ponorela čez praznike!« Na Veliko noč zvečer — drenov križ in poyrh še — »marš« iz ust delivca pravice — to je bilo Grozinki preveč. Z nogo je udarila po tleh med glasnim »pfuj!« je priletel pljunek pred sodnikov stol. Po lako krepkem odgovoru iz Micinih ust ni ostalo samo pri »marš!« iz sodnikove sobe, amipaik marš takoj v — luknjo za 48 ur . . . Dva dni in dve noči je imela križaiia Mica priliko, se uveriiti o resnici: Kako redkokedaj prejme človek na tem svetu za debelo krivico zadoščenje! Ko so jo iapustili iz kozjanskih zaporov, je ni videl nikdo več v naši fari pri belem dnevu. V noči je padel pod sekiro in kranipom stoletni Grozinatov dren z le&kovo mejo vred. Na veliko začudenje vseh Poljanov se je proglasil Brilejev Miha za 'astnika Micine posesti. Noč je odnesla Grozinko v Podsredo, odkoder je prišla, spremil jo tudi tjekaj in se. je držal do groba priimek — Križana Mica! Rajni Mašetekov Tona je bil v naši >.up niji pameten mož. Večkrat je pokazal mlajšim na posest Križane Mice s pripombo: »Peklensko hudobo naženeš z znamenjem križa z roko; da se znebiš hudobne ženske, je treba — drenovega križa!«