SLOVEN Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt le*a 4 gld., u je(jen mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za fietrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja| v Katol. Tiskarni", Vodnikove alloe St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, Štev. 215. V Ljubljani, v četrtek 19. septembra 1895. Letni li XXIII Shod v Vipavi. ii. Dragi rojaki, lepa je in dragocena svetinja materinega jezika, za vero katoliško bodi nam poleg zvestobe vladarju in državi najdražja. Vender je in ostane moje prepričanje, da bi mi gradili svoj narodni dom od strehe proti temelju, bodočnost naša bila bi zidana na pesku, ko bi ob jednem ne skrbeli tudi za gmotni napredek slovenskega ljudstva. Pričetkom sem že omenil, da smo boren reven narod, da nam manjka denarja, potrebnega kapitala, s katerim bi se mogli oprostiti tujih kapitalistov, ki nam silijo v deželo, v prvi vrsti pa, da bi se izkopali iz dolgov, v katerih tiči naš zemljiški posestnik do vratu. Usmilite se zadolženega kmeta, usmilite se obrtnika in delavskega stanu, ta klic odmeva po slovenskih pokrajinah, obupen klic po pomoči ! Smelo naglašam, da ne nosi narodnega srca v prsih svojih, kdor ne sliši tega klica, in da ne pozna časa, ne pozna žalostnih razmer slovenskega prebivalstva, kdor trdi, da se n. pr. našemu kmetu predobro godi. Priznam in ne tajim, da si je marsikateri naš oratar sam kriv mnogih stisk in nadlog, ki ga tero, toda največje breme nalagajo mu drugi ; mednarodne gospodarske razmere pripravile so kmeta na kant, malega obrtnika in delavca oklenile kot belega sužnja. Te razmere je zakrivil v prvi vrsti židovski liberalizem s svojimi nekrščanskimi načeli, ki je proglasil denar vladarjem sveta. Kapitalizem vlada, odločuje v evropskih državah, za to trditev imamo obilo dokazov, a premalo je časa, da bi jih navajali. Kapital je potreben, kakor gnoj na njivi, toda delo iu umno gospodarstvo ga proizvajata. Delo je oče, zemlja je mati kapitala, in vender stariši stradajo, dočim se sin redi in pase. Kapitalist pozna le pravice, dolžnostij se ne zaveda, milijonar se ne spominja pri polni skledi, kdo mu jo je napolnil. Zato se zvijajo kakor črv delavski stanovi pod svinčenimi podplati kapitalizma, ki oblastno stopa po svetu ; odtod antisemitizem, iz te mlake židovskega gospodarstva se kot mušice porajajo socijalni demokratje. Socijalizem je brez Bogs, a kdo vpraša : zakaj ? Kapitalizem je tudi brez Boga, a nasprotnike straši z božjimi kaznimi. Socijalizem je zabredel v dva glavna greha : ne voščljivost in jezo, kapitalizem jih ima na vesti druzih pet. Noben razsoden in pravičen človek ne sme biti sovražnik z delom in trudom pridobljenemu kapitalu, toda z zvijačo in goljufijo narejeni milijoni so bresrčni tirani, ki zatirajo in tlačijo ljud. Zato vedno rastoči dolgovi v deželi in državi, zato vedno hujša davčna bremena. Govornik nato našteva statistične podatke o hipotekarnih dolgovih na Kranjskem in v Avstriji ter razpravlja vzroke rastočih državnih in deželnih davkov in raznih priklad. Očita se nam, pravi dalje govornik, da ljudstvo slepimo, ko mu naštevamo vzroke njegovega propada in pomočke za boljšo prihodnjost. Poslušajte in sodite sami. Z jednim mahljejem ne po-dereš hrasta, in v jednem letu najboljši državniki ne bodo zboljšali razmer. V deželnih zborih se more sploh malo storiti v tem oziru, ter je potrebno le varčno in umno gospodarstvo s pičlimi dohodki, ki jih imajo dežele za svoje vedno rastoče potrebe. V državnem zboru se kuje železo, tam sklepajo o usodi državljanov, ondi je obširno polje delovanja v bla- gor ljudstva. Tu naštejem le nekaj točk iz našega gospodarskega programa. V prvi vrsti bi morala biti skrb države, da razbremeni zadolžena kmetska posestva po načrtu, kakor ga je bil v državnem zboru označil bivši poljedelski minister grof Falkenhayn. V ta namen bi bilo treba osnovati okrajne kmetske zadruge , država bi morala prevzeti poroštvo za za-dolžnice, in po vzgledu nekdanje zemljiške odveze bi se kmetska posestva v teku let oprostila hudih dolgov. Razkosavanje zemljišč, s katerim je nemško-liberalna večina 1. 1868 osrečila špekulante, bi se moralo omejiti g( posebnim zakonom ter ustanoviti nerazdelni kmetski domovi. Dalje bi se moral primerno prenarediti domovinski zakon iz 1. 1863, vsled katerega imajo posamezne občine neznosna bremena za oskrbovanje svojih v drugih občinah onemoglih domačinov in bolnikov. Vlada sama je uvidela to potrebo ter predložila nov načrt zakona, toda kakor davčna reforma ostal je tudi načrt domovinskega zakona nerešen v arhivih državnega zbora. Pereče vprašanje je dalje volilna reforma. Govornik pojasni to vprašanje in naglaša , da se mora razširiti ter tudi v kmetskih občinah vpeljati direktna volilna pravica po občinah in pomnožiti število kmetskih zastopnikov v državnem zboru. Važno gospodarsko vprašanje je tudi gled6 zavarovanja proti požarom, živinskim boleznim in vremenskim nezgodam. Sedanji način zavarovanja ima mnogo slabih stranij. Jaz sam, pravi govornik, sem pri mnogih prilikah priporočal zavarovalnice, toda koliko je posestnikov, ki niso zavarovani, ali le za nizke svote, ker ne morejo zmagovati troškov. Poglavitno pa je, da je pri sedanjih zavarovalnicah režija previsoka. Neki znani češki pisatelj je izračunil, da dobe pogorelci v obče le 30% °d vsega, kar vplačajo zavarovanci, drugo ostane delničarjem, uradnikom in agentom. Treba je delati na to, kar so že poskušali nekateri deželni zbori, da dežele prevzamejo zavarovanje v svojo upravo. (Dobro-klici.) To so glavne točke našega programa, če se to izvede v blagor delavskih stanov, potem bodo gotovo poravnane največje krivice, olajšano bode stanje nižjega ljudstva. (Konec slfidi.) Črne bukve kmečkega stanu. 15. Slovanska organizacija. a) Jugoslovanske zadruge. (Dalje.) Ponosneje nam vtriplje srce, ko so zamišljamo v prošle dobe kmečkega stanu na slovanskem jugu. Krepka in blagonosna organizacija njegova nam vzbuja občudovanje. Sedaj mineva! In zato nam sedanjih dnij spomin izvablja solzo sočutja in grenke žalosti za te čarobne priče jugoslovanske gospodarsko trdnosti. Predno se ločimo od njih, razberimo še vse njihove koristi! 1. Uboštvu in proletarstvu so bilo jugoslovanske zadruge najtrdnejši jez. Doma delavnim članom so dajali vsega, kar so potrebovali za življenje. In če je kedo odšel za nekaj časa z doma, jo ostal še zadružnik. Ako je mogel, je pošiljal kaj malega od svojega zaslužka zadrugi in tako je do smrti vedno vedel, kam domu. Sedaj je drugače! Novodobnega liberalizma pijani Hrvatje, Srbi in Bolgari so že pred 50 leti ravno zato se hudovali proti zadrugam, ker zavirajo razvoj slo-bodnega delavskega stanu in vsled tega onemo-gočujejo veliki obrt v deželi. Sedaj imajo lačnega proletarijata dovolj in tvornic tudi; imajo pa tudi cele množice nezadovoljnih ljudij, ki v socijalni demokraciji in anarhizmu iščejo svoje rešitve. Ali je sedaj bolje ? Hrvatje sicer nimajo časa v svojih brezplodnih političnih spletkah misliti na družabne razmere, toda pride čas, ko bo misliti prepozno, čutili jih bodo — vsi brez izjeme. 2. Staro slovansko načelo, da mora mož preživljati svojo ženo, je zabranjalo velike dote, ki so sedaj že vdomačene na našem jugu. Kaj po-menja samo to načelo, ni treba dokazovati nikomur, kedor se je ozrl le izpred praga svoje hiše. 3. Zadruge so obvarovale posamnika osamljenosti. »Gorje samemu! zakaj če pade, ga nima, da bi ga vzdignil)).1) Te svetopisemske besede so v socijologiji temeljna resnica. Osamljenost, sebičnost, obup, krutost, nravna propalost — so si v zvezi. V zadrugi je dobil vsak sveta v dvomu, tolažbe v žalosti, pomoči v nesreči. 4. Zato je tudi cvetela nravnost. Ker je Slovanom sovražno nemško slovstvo2) slikalo Hrvate in sploh južne Slovane za največje suroveže in ker je mej Nemci beseda Krobot istovetna z odurnim, divjim človekom, zato ne bo odveč, če navedemo po uradnih podatkih3) iz 1. 1856 število hudodelstev v posamnih avstrijskih deželah: Dežela Število prebivalcev Obsojenih je bilo zavoljo hudodelstev in prestopkov pre-greškov Geško 4,406.105 4805 87.231 Bukovina 382.000 184 901 Civilno-Hrvatska in Slavonija 874.000 495 3.945 Dalmacija 419.000 472 2.907 Koroško 301.000 302 3.587 Kranjsko 478.000 433 3.810 Primorje 524.000 632 5.899 Morava 1,851.509 2807 28.631 Gorenja Avstrija 717.000 732 6.528 Solnograd 148.000 238 2.076 Šlezija 448.000 905 10.315 Štajersko 997.000 1160 8.318 Tirolsko in Predarelsko 858.000 770 6.457 Številke same dovolj govore. O nezakonskih otrocih ni bilo ni slišati. Zakonska zvestoba se je razmerno lepo ohranjala. Sedaj je drugače. Število kaznovanih jo poskočilo na hrvatski zemlji neprimeroma. 5. Kar je zadruga potrebovala, so je pridelovalo doma, ali vsaj v domači deželi. Dasi ni bilo toliko tvorniških dimnikov, vender ni nikomur manjkalo niti obleko, niti obutala. Usnje za črevlje in opanke so sami strojili. Razvilo so je polagoma umetelno vezenjo in pletenje, ki še sedaj vzbuja občudovanje po svetu. V krasno vezena krila, s srebrnjaki krog vratu in po prsih jo bilo oblečeno ob nedeljah kmečko dekle; slikovito, dragoceno obleko so nosili možaki. Vse to zginja A ') Prid. 4, 10. ') Prim. Schiller: Wallensteins Lager. ■) Utiešenovič o. c. str. 150, sedaj in bombaževi surogati nadomeščajo tako krasno nekdanjo domačo nošo. 6. Dobro so živeli v zadrugah. Mesa in belega kruha ni manjkalo. Po pridnem delu je čakalo družino dobro kosilo, tečna večerja. Kuretina so ni smilila gospodinji in gospodar je rad natočil svojcem bokal rujnega vinca. Koliko se je že prihranilo pri skupnih poslopjih in skupni kuhinji! Gospodarstvo in gospodinjstvo je bilo mnogo ceneje zadružnikom v gotovo gmotno korist. 7. Pravd je bilo mnogo manj. Vzajemnost je premagovala prepire. Novodobni zmedenci so radi prežvekovali liberalno puhlico, da le sloboda in samostojnost sodita značaje. Naj si ogledajo sedaj značajnost na Hrvatskem! Najlepši in najtrdnejši opora značajem je za človeka, ki je socijalno bitje,4) ravno vzajemnost in tako krasno v zadrugah razvito načelo, da ima vsak, kedor dela, po svojem delujednakopraven sodelež na dobičku. Vresničimo to načelo v družbi naših dnij in — socijalnega vprašanja ni več! 8. Vse dolžnosti so se ložje in boljše izpol-novale v zadrugah, nego se sicer, naj si bodo verske, državljanske ali družabne. Skupna molitev je zjedinjala zadružnike pred Bogom, skupna požrtvovalnost glede na davke, na vojaščino, pred vladarjem in skupno delo pred svetom. Ob koncu pa povdarjamo: Te lepe plodove slovanske natore je ublažila in oživljala samo Kristusova vera in dobri, za svoj poklic vneti katoliški duhovniki. Pomen svečenikov pri zadružnem življenju je bil pomen očeta, ki po večnih zakonih presoja in ureja človeške zmede, pomen voditelja, ki sam živeč mej ljudstvom, za-saja na prstena tla nebeško cvetje vere, upanja in ljubezni, oznanjujoče bodočo neminljivo srečo po življenja borbi. Liberalizem je odtujil srca Bogu in cerkvi in s tem jih je odtujil tudi pozemskemu blagostanju. Zgodovinopisci brez izjeme potrjujejo, koliko je storila Kristusova vera za gospodarski razvoj vseh narodov ; in prav to pišejo tudi o slovanskem jugu.5) Katoliški duhovniki so bili najboljši varuhi lepih zadrug in najtrdnejši zagovorniki. Kardinal Ilaulik in škof Strossmayer sta bila na čelu domoljubni stranki, ki se je hotela ubraniti v vseh, vzlasti v gospodarskem oziru tujega liberalizma. Duhovniki so šli za njima. Neustrašeno so branili svetinje svojega naroda in z razboritim premislekom so dajali nasvete vladi, kako naj se poskrbi za zadruge.6) Čas je bil neugoden njihovemu glasu, prevpil jih je; oni so pa vender le pokazali, da ima v krščanstvu vse, kar je zdravega in dobrega vsplodila človeška natora, najvarnejše zavetje. Zato po pravici in po dolžnosti imenujemo lepo slovansko rodbinsko organizacijo — krščansko socijalno. Priča nam, da je najvišji družabni činitelj — krščanstvo, ali recimo na vsa usta »katoliška podlaga«. (Dalje slždi.) *) Aniiual sociale et politieum S. Th. Ap. De regimine principu m I. 1. 6) Prim. Poviest hrvatska. Po vrelih napisao Tade Smi-čiklas. Dio prvi. U Zagrebu 1882. Naklada „Matice hrvatske". Str. 284. 298. — Slaveni u davnini. Napisao Dr. T. Maretič. Zagreb 1889. Naklada ,,Matice hrvatske". Str. 1.: „Pošto is-pripovijedamo o praslavenskom narodu i praslavenskoj domovini, koliko je potrebno, onda čemo iei od jednoga slavenskog naroda do drugoga i pratiti njegov život po sažuvanijem isto-ričkijem biljeskama sve do vremena, kada se koji narod preporod i o t. j. k a d a s e k r s t i o, jer kao u drugijeh evrop-skijeh naroda, tako i u Slavena s vremenom kratenja požinje se nov život. — — — Nijedna se proinjena i nijedna revolucija po svojoj važnosti i pošljedieami ne može mjeriti s do-godjajem, kada se koji narod krstio". Anton Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. — Lj. Zv. 1891 str. 203. *) Prim. izjave in spise Žužela, župnika na Rieki, Jos. Tuška župnika v Sladovcu v Slavoniji, Iv. Boleslavskega, župnika v Ljubeščici, Štef. Ilankovea, župnika v Magjerovem, Jurija Kiseljaka, župnika v Draganiea, Štef. Vukoviča, župnika v Ivancih. Utiešenovič o. c. str. 215—277. Politični pregled. V Ljubljani, 19. septembrs. Volilni oldic gališke kmečke stranke. Kmečki poslanec, Stanislaj Potoczek, ki načeluje zahodno gališki kmečki stranki, je izdal nov volilen oklic na svoje volilce. V začetku tega oklica se poživljajo vsi kmečki volilci, da sestavijo skupen program, po katerem se ima ravnati vsak kmečki zastopnik. Potem se naštevajo razne zahteve, katere se morajo vsprejeti v omenjeni načrt, mej njimi posebno pomnoženje kmečkih poslancev. Konečno pa se stavijo naslednje.zahteve: .Kmečka stranka zahteva, da vlada vpraša ne samo poslance, ampak neposredno ljudstvo samo, je • li kak obstoječi zakon času neprimeren, in ali je potrebno, da se spremeni. Nam ni dovolj, da imamo samo volilno pravico, ampak hočemo tudi vplivati na snovanje zakonov. Veleposestniki imajo moč, da lahko poravnajo nasprotja in Bicer s tem, da odkrito in javno pripo-znajo program kmečke stranke. Potem se bodo še le jasno pokazali skupni interesi poljedelcev v nasprotju z onimi socijalistov." Odstop kneza Hohenlohe je po trditvi »Welserzeitung" že zagotovljen. Omenjeni list je dobil namreč zelo verojetno poročilo, da bode državni kancler na vsak način odložil svojo čast, ker noče vpeljati novega izjemnega zakona proti socijalnim demokratom. Njegovim naslednikom se imenujeta grofa Eulenburg in Waldersee. Skoro gotovo je to poročilo nekoliko prenagljeno. Veliki italijanski narodni praznik so pričeli včeraj dopoludne italijanski strelci, katerim se je pridružilo nekoliko neodrešenih nemških telovadcev. In corpore so se podali mej sviranjem raznih godeb v Pantheon, koder so položili venec na grob Viktorja Emanuela. Mej njimi je bilo mnogo Garibaldijevcev v rudečih srajcah. Mej sviranjem kraljeve koračnice in Garibaldijeve himne so položili venec na grob. V Pantheonu so jih sprejeli že zbrani veteranci iz raznih krajev. Konečno se je vršilo defilovanje pred kraljem in kraljico, ki sta ponosno stopala mej zbrano množico. Belgijski šolski zakon in „2Vr. Fr. Pr." Sankcija novega šolskega zakona ni potrla samo belgijskih liberalcev in socijalistov, ampak tudi pristaše dunajske Židinje. Omenjeno glasilo podaja svojim bralcem sledeče vrstice: »Zadnje upanje belgijskih liberalcev, da kralj ne bode potrdil »klerikalnega" šolskega zakona, ki je nečuven napad na belgijske državne šole, je torej splavalo po vodi. Nič ni koristil velikanski sprevod belgijskih liberalcev v Bru-selju, na najvišjem mestu se ni oziralo na prisege liberalcev pred Egmontovim in Hornovim spomenikom, da namreč šole ne prepuste cerkveni oblasti. Na belgijskih liberalcih je sedaj, da se združeni bojujejo zoper »klerikalce" pri bodočih občinskih volitvah, da rešijo še zadnje iskre v zbornicah tlečega liberalizma. V takem položaju se ne smejo ustrašiti niti kraljevega potrjenja, kajti, ako tudi pri teh volitvah zmagajo naši nasprotniki, potem je liberalizem na Belgijskem za vselej pokopan." — Res se hudo godi ubogim liberalcem, pretežka sta udarca belgijski šolski zakon in antisemitska zmaga na Dunaju. To je neznosno! Angleški katoliški shod v Bristolu se je pretekli teden završil. Zadnji dan so se posvetovali o zidanju nove katedrale v Westminstru. Kardinal Vaughan je "zatrdil, da bo v dveh ali treh letih delo že tolikanj izvršeno, da se bode v novi cerkvi opravljala služba božja. Ch. Thomas je na-uduševal katoličane in anglikane, naj se združijo za ugodno rešitev socijalnega vprašanja. M. Piche je tožil o velikih izgubah, katere provzročajo katoliški cerkvi mešani zakoni, katerih je vsako leto več. — Prihodnje leto bo katoliški shod v Sheffieldu. — Zadnji dan so udeleženci romali v Downside, kjer je pred 700 leti benediktinec Rihard "VVhiling umrl mučeniške smrti, ki je bil pred kratkem svetnikom proglašen.__ Cerkveni letopis. Misijon v Podgrajah. Od 81. avgusta do 8. septembra so imeli preč. g. misijonarji Urban Nežmah, Krivec in A. Nastran v podgrajski duhovniji na istrsko-kranjski meji, 2 uri od Ilir. Bistrice, misijonsko pobožnost. Ogromna večina tukajšnih moških od 13. do 60. leta hodi leto za letom po 6—7 mesecev v Bosno, kjer imajo navadno v gojzdu na praznik sv. Štefana sv. mašo. Ljudje, kateri zahajajo na Sedmograško med kal-vine, niso več kot pol leta pri božji službi. Nekateri so bili lani 11 mesecev na Ruskem, zaslužek 400—500 gld. za jednega delavca je bil dober, a v dušnem oziru so veliki ubožci, ker se navzamejo ljudje verske vnemarnosti; pijančevanje in ostudno bogokletstvo je močno med moškim spolom razširjeno. Edini pripomoček te duševne bolezni ozdraviti, je bil sv. misijon. Hvala Bogu, čeravno je ljudstvo imelo še delo z otavo po gorah in je bila vročina v tesni podgrajski cerkvi neznosna, so ljudje delo popolnoma popustili in prav pridno dohajali k sv. mašam in pridigam in to taki, katerim je bila druga zapoved cerkvena kakor tukaj pravijo »deveta briga". Možakarji, kateri so po 6, 8, 10 let iu še dalje zanemarili velikonočno spoved, so čakali mnogo časa, da so se obtožili starih pregreh. Se pred tretjo uro zjutraj so hiteli ljudje na hrib v cerkev, nekateri po 2—8 dni stali pri spovednicah, pa še mnogim ni bilo mogoče priti na vrsto. Hvala prelepa sosednim gospodom iz Harija, gg. kaplanom iz Trnovega in Jelšan, ki so vsaj po 1 ali 2 dni pomagali spovedovati. Ker »žetve je bilo preobilo — delavcev pa malo". Tudi iz sosednjih duhovnij Trnovo-Jelšane-Hru-šica jih je došlo lepo število, žal, da se jih je večinoma moglo odpraviti z malo tolažljivimi besedami: „ni mogoče — je preveč domačih." Pri misijonskih pobožnostih se očitno kaže vpliv božje milosti, da se sme sv. misijon po pravici klicati »malleus peccatorum". Dobrotljivi Bog podeli stanovitnost I Preč. gospodom misijonarjem naj bo izrečena očitna hvala in zahvala za prelepe nauke in preobilni trud na leči in v spovednici. Ni jih zamoglo odlikovati in se jim zahvaljevati niti občinsko predstojništvo, niti kako drugo društvo, naj jim mili Jezus po priprošnji Matere Božje Škapulirske, zavetnice tukajšne duhovnije toliko lepše i bogatejše plačilo podeli za mnogoštevilna duhovna dela usmiljenja. Preprijazni gospodje so se ljudem tako priljubili, da so po njih odhodu ljudje zdihovali. Vse je kot mrtvo zdaj po vasi in cerkvi; le prehitro so minuli dnevi milosti. Bog plati tisočero. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. septembra. (C. kr. predsedniku dež. sodišča, Fr. Kočevarju) je presvet. cesar, kakor smo že poročali, podelil plemstvo, ter mu dovolil predikat pl. K o n d e n -h e i m. (Potres) je bil danes zjutraj ob 1. uri 38 min. Po Falbovem prerokovanju naj bi bil to zadnji sunek letošnje potresne dobe. (Na tukajšno državno nižjo gimnazijo) se je vpisalo letos 338 učencev. (Imenovanje.) Notranji minister je imenoval okrajnega komisarja Henrika pl. Kron-a in Josipa O r e š e k a vladnim tajnikom za Kranjsko. (Iz Škofje Loke:) V ponedeljek 16. septembra se je obhajala v tukajšnji uršulinski cerkvi prelepa slovesnost. Naredile so namreč slovesne obljube sledeče gg.: s. Magdalena Koceli iz Škofje Loke, s. Avguština Polž iz Mengša, s. Romana Lpgan iz Žužemberka. Preoblečene so bile in na novo v samostan vstopile bi. gospodične: Beatrika baronica Brau-neeker - Beridez iz Dunaja (s. Serafina), Frančiška Smitek iz Krope (s. Mihaela), Barbara Dolar iz Kamnika (s. Aleksija), Frančiška Mrak iz Škofje Loke (s. Valentina). Ginljiva cerkvena opravila so izvrševali prevzvišeni knezoškof Jakob ob obilni asisten-ciji čč. gg. duhovnikov, izmed katerih naj omenim g. dekana starološkega, preč. msgr. Mat. Kožuha, katerega tudi bolehnost ni mogla zadržati, da bi tudi ob današnji priliki, ko je ujegova sorodnica vstopila v samostan, ne bil pokazal svoje ljubezni do samostana. Po končanih cerkvenih opravilih so se povabljeni gostje podali na grad, kjer je penzi-jonat, in se po kratki molitvi v krasno prenovljeni grajski kapeli zbrali v velikanski novi dvorani k prijateljskemu obedu. Potem so si ogledali veliki grajski vrt ter občudovali prelepi razgled po loški okolici in proti divni Gorenjski in se proti večeru razšli prepričani, da so resnične besede, ki so stale nad lepo štatuo angelja varuha v grajski dvorani: Haec dies, quam fecit Dominus — to je dan, katerega je Gospod naredil; prepričani, da je srečna mladina, ki prebiva v teh prostorih in se tu izobražuje, izročena tako izvrstnemu vodstvu. (Vojaška vest.) Polkovnik pešpolka št. 27, K. Benvist de Limonet je umirovljen. Presv. cesar mu je tem povodom podelil vojaški križec za zasluge. Poveljnik imenovanega polka je postal polkovnik Vikt. pl. N i t s c h e. (Poučno predavanje.) Preteklo nedeljo popoludne po službi božji predaval je — kakor se nam poroča danes iz Rovt nad Logatcem, ondu logaški okrajni živinozdravnik g. Franc Majdič. Predavanje se je vršilo v šolskem poslopji. Udeležba je bila manj številna nego bi bilo želeti. Predmet predavanju je bil: razne bolezni pri živini, njih uzroki, način in pripomočki priti jim v okom ter v prvi sili si vedeti pomagati. Navzoči so s zanimanjem sledili razpravi in se v nadi, da jim bo pouk tudi v praksi res koristil, razšli proti domu. (Na vrhu »Triglava") je bilo letos 200 turistov. (Lov in — zajci.) Z Notranjskega se nam poroča 17. t. m.: Gospod vrednik, zopet so tu! — Kdo? — I kdo! — Zajci pa lov! — Kar mrgoli jih, — zajcev namreč, lovcev ne, zato so pa tudi tako drzni ti dolgouhi ostrozobi. Zdaj bi jaz rad videl t;ste ljubljanske in sploh kranjske »Narodove" liberalce — zunaj, da bi v »praksi" pokazali, koliko so jim mar interesi našega kmeta in poljedelca ! Poljski in sadni pridelki šli bodo to jesen in zimo zopet pod zobe zajcem, mestu da bi se naša mogočna lovsko-liberalna gospoda potrudila v hrib in log s puško v roki potrebit nekoliko to požrešno ži-valčad 1 Kar nam gosenice, miši in bramorji ne požro, pomagajo še zajci! A kaj, kmet, si misli »Narodov" generalštab. (Dar.) Za dijaško mizo g. Jerana je podaril č. g. Jakob D o I e n e c, župnik na Igu 5 gld., mesto venca na grob svojega bivšega duh. pomočnika pokojnega g. Julija Čuk a. * * * (V mariborsko gimnazijo) se je vpisalo nad 470 učencev. Slovenska vsporednica prvega gimn. razreda bode štela okoli 70 učencev. (Volilni shod v Brežicah) je bil 15. t. m. prav dobro obiskan. Govorili so : Vošnjak, dr. Dečko in Drag. Hribar. (Iz lavantinske školije.) C. gosp. Val. Vogrinc, kapelan pri St. Marjeti poleg Rim. Toplic, je postal farni administrator ravnotam. Umrl je 15. t. m. č. g. Jan. N. Kunej, župnik pri St. Marjeti, star 60 let. N. v m. p. — Razpisana je ondotna fara do 28. oktobra. * (Iz celovške škofije.) Na župnijo Zg. Dravograd je prezentovau č. g. J. H a b e r n i g , župnik v Nem. Plajberci. — Nameščen je gospod Josip H o m a n kot kapelan v Šmihelu pri Volšbergi. — Vmeščena sta bila dne 17. t. m. č. g. Mat. Kan-dolf na župnijo Lipa nad Sakseuburgom, in č. g. H. pl. G a 11 e n s t e i n na župnijo Etendorf. — Mil, knezoškof je imel minulo nedeljo 15. septembra kanonično vizitacijo in birmo v Skočidolu. Ob tej priliki je blagoslovil tudi tri nove gotične oltarje, katere je izdelal kipar Oblak. Birmancev je bilo 137. (Iz Celovca), dne 18. sept.: Minuli mesec avg. prišlo je v Celovec vkup 2966 tujcev (1.1894: 2448, I. 1898 : 2958). Umrlo je v istem mesecu v Celovcu 42 ljudij (1. 1894: 38, 1. 1893 : 54.) — Občina ,Dolčjaves' (Toppelsdorf) ob Celovcu se bode odslej imenovala ,2ihpolje' (MariaRain). — O velikem in in strašnem požaru v Brežah Vam je že sporočil brzojav. Isti dan, ponedeljek 16. sept. popoludne je gorelo tudi v Glandorfu ob Št. Vidu, kjer je tudi uničenih več hiš. Skoda je velika. (Dopolnilne volitve v Celovcu.) Iz Celovca dne 18. sept. : Ni dosti manjkalo, da ni moral celovški poslanec dr. vit. R a i n e r dati za vselej slovo mehkim klopem v drž. zbornici. Celovški volilci so ga kratkomalo do cela odslovili iu celo trgov, zbornica mu je rešila mandat le z jednim glasom. Dobil je le 14 glasov od 26. 9 glasov je dobil gosp. A. Raunig. tajnik indust. kluba na Dunaju, rodom Ce-lovčan, 1 glas g. Grebmer iz Spitala. — Naš dragi prijatelj Dobernik se ne bode vsedel kar tako zlahka na poslanski stol, ker poleg njega hrepenijo še drugi po visoki časti. Bilo bi pa zares preveč, da se takemu junaku brez borbe prepusti častno mestno. Naznanil je zdaj svojo kandidaturo tudi g. gimnazijski profesor Adalbert Meingast, ki doslej še ni nastopil javno v pol. gibanju, ki je pa osebno zelo častivreden mož. Kandiduje pa tudi so- cijaldemokratični obč. svetovalec P r i n z. * * * (Iz »Glasbene Matice".) Vpisovanje članov dijaškega moškega zbora se vrši v petek, dne 20. t. m. in v soboto, 21. t. m., popoludne od 5. do 7. ure zvečer v sedanjih društvenih prostorih na Bregu hišna št. 20, II. nadstropje. Vpisovanje je brezplačno, jednako tudi pouk. (Obrtnijska pripravljalnica.) Vpisovanje roko-deljskih vajencev v tukajšnje obrtnijske pri- pravljalnica se bode vršilo v poslopjih I. iu II. mestne deške ljudske šole (Poljske ulice, oziroma Cojzova cesta) v nedeljo dne 2 2. septembra t. I. od 9.—12. ure. (Konkurenčne obravnave za preuovljenje ljubljanskih cerkva.) V ponedeljek ob 3. uri popoludne se bode vršila v mestni dvorani konkurenčna obravnava za sv. Jakoba faro zastran prenovitve in dozidanja zvonikov ter poprave cerkve. (Najdenčka) so dobili včeraj otroci ob potu na ljubljanski grad. Dvamesečna deklica je vsled pomanjkanja hrane zelo slabotua. Neusmiljeno mater išče policija. (Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 8 —14.ega septembra: Novorojencev je bilo 13. Umrlo jih je 17: mej njimi za tifuzom (legarjem) 1, za vratico (davico) 2, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 5, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 4; mej njimi bilo je tujcev 4, iz zavodov 8. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 13. (Popravek.) Vodja šulfereinske šole, gosp. I. B e n d a, je imenovan začasnim glavnim učiteljem na dekliški pripravnici v Ljubljani, ne v Homutovu, kakor se nam je včeraj brzojavno poročalo. (Policijska kronika.) Od torka, 17., do včeraj, 18. septembra v jutro aretovala je mestna policijska straža 16 oseb, in sicer: 8 zaradi potepanja in beračenja, 2 zaradi prestopka orož. zakona in 6 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru. Tatvina ni bila v tem času policiji nobena prijavljena. — Od včeraj (18.) do danes (19. septembra) v jutro je mestna policija aretovala 7 oseb, in sicer: 2 zaradi potepanja, 1 zaradi mučenja živalij, 1 zaradi tatvine in 3 zaradi nespodobnega vedenja na javnem prostoru. — Anton Friškovec iz Moravč je ukral tukajšnjemu gostilničarju Fr. Ferlincu 3 vreče krompirja. Društva. (Vabilo k besedi), katero .prirede novomeški akademiki v korist podpornima društvoma za slov. visokošolce na Dunaji in v Gradci, v Novem Mestu due 25. sept. 1895. V prostorih »Narodnega doma. — Vspored: Koncert s preprijaznim sodelovanjem konservatoristinje gospice Franje Verhunčeve, gospic tamburašic in gg. I. Hladnika in J. Poule. 1. * * »Iz naroda" , vdarja tamburaški zbor. 2. G. Meyerbeer: »Robert le Diable", arija, poje gospica Verhunc. 3. A. Jungmann : »Mal du pays", trio za glasovir. gosli in cello, igrajo gg. Hladnik, Poula, Dolenc. 4. F. S. Vilhar: »Nezakonska mati", poje gospica Verhunc. 5. L. van Beethoven : »Septet, allegro vivace, igrata četveroročno na glasovirji gg. Hladnik iu Dolenc. 6. Robert Schuhmann : »V po-klon", pesen za bariton-solo, poje g. Dolenc, spremlja na glasovirji g. Hladnik. — Igra s preprijaznim sodelovanjem gospic I. Polančeve in H. Seidlove: Vdova in vdovec. Vesela igra v enem dejanji, svobodno poslovenil dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 60 kr., vstopnice za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Sedeži se prodajajo dnč 23., 24. in 25. sept. od 11. do 12. ure v »Čitalnici" in zvečer pri blagajni. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. (Vdovsko društvov pomočučite-1 j e m in njih vdovam in sirotam) na Kranjskem bode imelo zborovanje v četrtek dne 29. kimovca t. 1., dopoludne ob 9. uri v II. mestni deški šoli na Cojzovi cesti. To zborovanje bode velevažno, kajti namerava se omenjeno imoVito društvo v neki položaj spraviti, kateri se ne strinja z ustanovniškim namenom, še manj pa v varni prid tistih, za katere se je to društvo ustanovilo. Pač najbolje bi bilo, da bi se to, kar sedaj tako lepo napreduje, nedotaknjeno pustilo, ker prihodnjost lahko s takimi nameravanimi predlogami popolnoma iz pravega tira spravi. Torej, učitelji, pozor! Ne razdirajmo tisto, kar se je že kot dobro in pravo skazalo. Konvikt bode po svoje, če se bo pravilno razvijal, lahko tudi to dosegel, kar se je vdovskemu društvu posrečilo. Vsak učitelj, kateri je z dobrim namenom k temu društvu pristopil, se gotovo ue bo udal takim spremembam, ki bi utegnile prikrajšati pravice njegove ali njega vdove in sirot. (Narodna čitalnica v Ptuju) priredi v nedeljo, dne 22. septembra 1895. leta v dvorani I. nadstropja »Narodnega doma" prvi veliki tamburaški koncert, obstoječ iz deset novih točk. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za ude ptujske čitalnice 30 kr., za neude 50 kr.. za kmete in dijake 20 kr. za osebo. — Za nakup 16 tam-buric se je izdalo 250 gld., katero svoto čitalnica iz svojih dohodkov žrtvovati ne more, iator«j se bodo pri tej priložnosti donoski v ta namen pri blagajnici hvaležno sprejemali. Odbor. (»Slovensko društvo" štajersko) priredi prihodnjo nedeljo dne 22. septembra shod v Slov. Gradcu. Gospod državni poslanec Robič, ki zastopa slovenjegraški okraj, bode govoril o svojem delovanju; govoril bode tudi društveni predsednik g. dr. Lav. Gregorec. Shod se prične ob 3. uri popoludne v hranilnični dvorani. Želeti je prav obilne udeležbe. (Vabilo) k zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico v Trbovljah dne 22. septembra t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni g. Antona Volavšeka. Vspored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Poročilo tainikovo. 3. Poročilo o letošnji veliki skupščini sv. Cirila iu Metoda v Kranju. 4. Volitev novega odbora. 5. Pobiranja letnine. 6. Vpisovanje novih udov. — Po dokončanem zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda ima »Slovensko politično društvo" volilni shod, h kateremu se zlasti vabijo volilci, ker bodo poročali poslanci o svojem delovanji. K obilni vdelebi vabi odbor. (Slovenskokat. društvo kamniško) ima v nedeljo. 22. septembra svoj shod v Kamniku pri Krištofu. Začetek okolu polu pete ure. Govora : l.o tekočih političnih zadevati; 2. o prijetnostih in težavah kmetskega stanu. Telegrami. Dunaj, 18. septembra. Cesar je dospel zvečer ob 8. uri 80 minut iz Kis-Czella in se takoj podal v Schonbrun. Celje, 18. septembra. V prvi razred nove slovensko-nemške gimnazije se je vpisalo 110 učencev z dobrimi spričevali. Trst, 18. septembra. Javni shod „Asso-ciazione progressista" povodom 20. septembra je prepovedalo policijsko ravnateljstvo. Levov, 18. septembra. V Tarnopolu so zbolele včeraj tri osebe. Umrl ni nihče. Budimpešta, 18. septembra. Pri današnji volitvi je bil izvoljen poslancem dr. Hegediis z večino 102 glasov. Kandidat Ko-šutove stranke, Samuel Molnar, je podlegel, kar vzbuja splošno pozornost. Scek, 18. septembra. Državni tajnik La-dislaj Voross je bil soglasno izvoljen državnim poslancem. Fontainebleau, 18. septembra. Predsednik Faure je odpotoval v spremstvu ministerskega predsednika Eibota in zunanjega ministra Honotausa v Mericourt. Mericourt, 19. septembra. Velikim vojaškim vajam, ki so se danes sijajno izvršile, so prisostvovali knez Lobanov, general Dragomirov in mnogo ptujih častnikov. Množica jim je navdušeno klicala : „Živela Rusija" ! London, 18. septembra. Avstrijski po-slaniški svetnik v Londonu, grof Wyden-bruck, je imenovan poslanikom v Tokio, ■kamor se v kratkem poda. Grof Siegfried Clary je imenovan poslaniškim svetnikom v Londonu. London, 18. septembra. „Eeuters Office" se poroča iz Hongkonga, da so danes v Ku-čengu usmrtili sedem Kitajcev, ki so se udeležili napada na kristijane. Navzoči so bili vsi konzuli zunanjih držav. London, 18. septembra. Po poročilu ,.Daily News" iz Carigrada je še vedno zelo dvomljivo, da bi turška vlada odobrila vse predloge. Pogajanja mej turško vlado in evropskimi velevlastmi se nadaljujejo. Umrli »o: 18 septembra. Jakob Pole, krojačev sin, 1/4 ure, Flori-janske ulice 13, oslabljenje. V bolnišnici: 17. septembra. Marija Tavčar, gostija 54 let, kap. M Meteorologično poročilo. a rt O (5as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 18 9. zvečer 738-7 15 <2 bre/.v. oblačno 19 7. zjutraj 2. popol. 740-3 738-5 13-2 223 brezv. si. jvzh. megla jasno 00 Srednja včeraj&na temperatura normalom. U-2°, za 0-3° pod Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera * Wien, I. Bezirk, tefansplati Nr. 11, Parterre t 663 1—1 Potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena mati, oziroma stara mati, tašča in sestra, gospa Josipina Bežek, o. kr. davkarja vdova, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob ','16. uri zvečer mirno t Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 20. t. m. ob poluštirih popoldne iz hiše žalosti v Samostanskih ulicah št. 47. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Kamniku in v Ljubljani. V Kamniku, dne 18. septembra 1895. Dr. Rupert Bežek, c. kr. notar; Viktor Bežek, c. kr. profesor; Rlhard Bežek, c. kr. davčni pristav ; Teodor Bežek, c. kr. avskultant, sinovi,— Ema Bežek roj. Hofmann, Hedvika Bežek roj. Jan, Ivanka Bežek roj. Riohter, snahe. — Viljem Sohmutz, velikoposestnik, brat. — Vnuki in vnukinje. Razpisana je služba organista m cerkovnika v Libeličah blizu Spod. Dravograda na Koroškem. — Dohodki so dobri; združena je s službo mala kmetija in mogoč tudi postranski zaslužek. Posebno ugodno bi bilo za kakega rokodelca. Prošnje naj se čim preje pošljejo farnemu predstojništvu v Libeličah (Leifling) na Koroškem. 662 3—i Zahvala. 564 1-1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob dolgotrajni bolezni in povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, gospice Avguste Žibert za izredno mnogobrojno spremstvo do poslednjega počitka, izrekamo domačemu prečast. gosp. župniku S. Zupanu in prečast. g. župniku J. Kobilci iz CernuS, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem žup-ljanom, gg. učiteljskim pripravnikom za ganljivo petje in vsem darovalcem krasnih vencev svojo najtoplejšo zahvalo. Na Jezici, dne 16. septembra 1895. Žalujoča rodbina. Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoCa prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode is orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar irožro hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na že'jo preCast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljere predmete rad vsakomur na og'ed. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—38 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsi, plnDa in zoper kašelj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 66 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 45 Ubaldti pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. i H Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo vrnilo ta čevlje c.kr. dež. priv. to- varne. ^Sjgllž* ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—36 Trije lovski psi, prepeličarji, izvrstnega istrskega plemena, po 3 mesece stari, se dobijo po 20 gld. jeden pri J. Zwolf-u 561 l—i v Lipici, posta Sežana. Koverte s flrrao vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 1317, 551 3-3 B vi k varna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo 544 5—4 popolno zalogo vseh v tukajšnih in zunanjih učnih zavodih, posebno na c. kr. višji in nižji gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, dalje na zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih šolskih knjig v najnovejših izdajah, broširanih in trdo vezanih po najnižjih cenah. Seznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. Ker se učni načrt preteklega šolskega leta vsled potresne katastrofe ni popolno skončal, in se mora toraj v novem šolskem letu dovršiti, so odredila ravnateljstva tukajšnjih učnih zavodov, da se morajo še ohraniti začasno knjige pretečenega šolskega leta, ker se bodo še letos rabile. Razglas. Vodstvo deželne prisilne delalnice daje na znanje, da se bode zalaganje jedilnih stvari, katere te rabijo za hrano prisiljencev v lastni režiji, za leto 1896 oddalo zakupnim potom zalagateljem, in sicer: goveje meso v letni potrebščini...... 7.700 kg. telečje meso „ „ „ ...... moka za prižganko v letni potrebščini . . . moka bela II. vrste „ „ „ ... moka bela I. vrste „ „ „ ... koruzna moka „ „ „ ... krompir „ „ „ ... fižol „ „ „ ... riž „,,„... gris „ „ „ ... makarone „ „ „ ... ješpren „ „ „ ... domača prašičja mast „ „ „ ... Na ponudbo se mora kolek 50 kr. prilepiti in so zavitkih, od katerih ima zunanji zavitek naslov urada »ponudba za zalaganje jedil" nositi, o r z a. Dne 19. septembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 100 gld. 75 kr. - n . 121 95 . 101 05 . 121 65 . 99 45 . 1063 — . 402 90 . 120 25 j. 58 90 . 11 78 541 35 » 68 n Dn6 18. septembra. državne sreCke i. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 18G4, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% , „ „ južne železnice 6 % . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 159 25 196 50 98 60 147 50 130 50 107 65 112 — 99 25 99 90 223 — 170 20 131 50 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld................203 gld. — kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove sreCke, 40 gld........70 St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove sreCke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke..................22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3545 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 536 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........1'29 50 50 50 50 50 50 75 50 37 Nakup ln prodaja ! vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgufr 3 pri žrebanjih, pri izžreb&nju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E R C U Wolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilfarstrasse 74 B 66 JKdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic, li Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.