Za dvig življenskega standrda delovnih ljudi je potreben dvig komunalne dejavnosti Za dvig življenjskega standarda delovnih Ijudi v naši državi je od-lociine važnosti naše komunalno go-spodarstvo. Materialna sredstva, ki se z vsaiim dnein ustvarjajo z delom v tndustriji, kmetijstvn in v drugib sektorjih nasega gospodarstva, slu-žijo sicer v veliki meri kapitalni gradrtvi naše zaostale dežele, v go-tovi meri pa za neprestano dviganje življenjske ravni. Naloga komunal-nes:a gospodarstva je, da ta sredstva Čim efektneje tn z mobilizacijo vseh vzporedno odkritih gospodarskih vi-rov uporabd tako, da čim bolje slu-žijo delovnim ljudem za dvig živ-Ijenjskega standarda, Skromn! lanskolettil uspehi Komunalno gospodar&tvo ptujske-ga okraja beleži v pretekleon lety skromne uspehe. Planiran je bil skromen kredit, s kateriom bi se naj izvršila sledcča deia: ureditev kemič-ne čistilnice, ekonomijc MLO Ptuj, gradnja raestnega vodovoda v Ptnju, otrožkega igrišča v Onnožu, popra-vila stanovanjskih hiš, gradnja ve-teriu&rske bolnice ter vrsta manjših del, kot je popravilo pločnikov, ure-ditev in vzdrževanje cestišč itd. Od vsote, ki je odpadla na mesto Ptuj, je bil kredit v največjem odstotku porabljen pri gradnji vodovoda ia pri popravilu drzavnih hiš, na kate-rih je bilo izvršenih 293 večjih in manjših popravil. V tem je pa v glavnem tudi obseženo vse, kar se je v Ptuiu zgradilo. Mestna komnnalna podjetj-a v Ptuju so poslovaJa sko/j vse leto in nekatera med njirni zade-vala tudi na težkoče. Mestno kopa-liSSe ima prerriajlino število kadi, ureditev kopališča na prostem pa txa isti strani Drave ni mogoča zaradi nečiste vode. V Ptuju prifnanlkuiejo stanovanja Od leta 1945 dalje se v Ptuju vedno bolj čuti stanovanjska kriza. To ni čudno, če upoštevamo, da &e je število prebivalstva povečalo v teb ietih za 1700, stanovanj pa je manj, kot jih je bilo pred vojno. Ves čas po O3voboditvi je bilo obnovljenih ie 6 po vojnih dogodkih izgubljenih stanovanj. Jasno sliko stanovanjske-ga problema pa nam nudi tudi 295 nerešeniih prošenj za stanovanja, ki so jihvložili delovni ljudje v mestu Ptuju. Z predvideno gradnjo provi- zorija za pisaraiške prostore OLO-ja Ptuj bi se v mestu pridobilo pre-cejšnje število stanovanj, vendar OLO in planska komisija nista uspe-la prepricati nadrejenih forumov o potrebi predmetne gradnje, kljub zelo perečemu stanovanjskemu pro-biemu in kljub temu, da je bil že ves potreben material pripravljen m vskladiščen v Ptuju. Na podežellu se je rnnogo gradilo Živahneje je bilo v tem pogledu na podeželju. Skozi vse leto je bilo isdanih 222 gradbenih dovoljenj, od katerih je nastopila kot investitor država 18krat, privatniki pa 204krat. V tem številu je obsežetiih 109 sta-novanjskih zgradb. Vse te gradnje so evidentirane pri poverjeništvu za. komunalne zadeve, poleg tega pa je še gradila RKGS-direkcija v Ptuju ter zadrušni sektor, ki je zazidal 12.789 m5 (zadružni dcmovi), kar pa Tii evidentirano. ker investitorji mso prosili za gradbena dovoljenja. Vse te zgradbe seveda še niso dovršene. Temelji vseh so z^rajerii iz bstona, le v haloških predelih je nekaj zgradb s kamenitimi temelji. Materia! za pogorelce Poseben problem je tvoriio 82 po-gorelcev preteklega leta. Ti so v glav-nem potreben material za obnovo tNadahpvanip na 1. strsnil pričakovali od Uprave za gradnje ter 8o ga tudi veliko prejeli, V celoti pa je Uprava za gradnje pri OLO Ptuj v preteklem letu razdelila nasiednje koliČine materiala: stekla 480 rn*, ključavnic 380 kg. raznega okovja 534 kg, rannega orodja 73 kom.. ve-ziva 167 kg. karbida 600 kg, oljnih barv 610 kg, betonskega železa 741 kg, raznega žetez-A 588 kg, fcičnikov 12P,0 kg, žice 93 kg, pločevine 3312 kg, cevi 539 k.ar. školjfc in umivalni-kov 400 kg, raznih delov za kopal-niee 252 kg, 325.000 strešnikov. 710.000 zidakov, 68 ton apna, 5600 kg ceTnenta. ¦ Na poverjeništtra leže Se prošnje za 205.000 kom. strešrji-kov. 240.000 koan. zidakov in 16 too cementa. Mnogo gradenj fe fzvršiSo okraJSno ^radbeno podjetjo v Ptuju Velik delež pri gradnjah v ptuj-ekem okraju je padel na Okrajno gradbeno podjetje v Ptuju. Podjetje je do&egio plan zazid&ve planiranih površin s 103% ter pri tem delu do-seglo 68.946 neplanskih delovnih ur. fovrfiena gradbena dela, ki jih je opravilo podjetje, doseg&jo vrednost 18 milijonov dinarjev. Kcnnunalna dejavnost se Se oa podežel.ta ni uvelfavUa Na podeželju kakor v mestu je tuda skozi I. 1949 ostala vrsta nere-Senih vprašanj iz komunalnsga go-spodarstva. V mestu »e je sicer ˇ tem pogledu, kolikor je bilo a azirom na kredit možno, opravilo. Podeželje pa je ostalo v tein pogledu skoraj po poiEoria pasrivmv VfJiko število KLO-jev se je opiralo na to, da ni bdlo dovoljeao uporabljati kreditov, ki so jih imeli v dobro kot participacijo na pobrani dohodnira tudi za potrebe komunalnega- gospodarstva. Ti kre-diti so jira bili stavljeni na razpo-lago komaj nekaj dni pred koncem }eta tn je vprsšanje, v koliko so jih KLO-ji mogli v tako kratkem času porabiti, odnosno porabiti tako, da bodo v Čim večjo korist. Krajevni ijudski odbori na drugi strani tudi nieo upoštevatf maogih pozivov na gospodarsko osamosvojitev z usta-navljanjem krajevnith gospcdarskih podjetij, z dobodki, s katerimi bi jim bfk> omogočeno r&šiti tudi večja rpraSanja kornunalnega gospodar-stva v svojem kraju. Kljub terau je bilo aa podeželju premežčenih ali urejenlh, skratka zgrajenih večje ate-vnlo gremic, gnojišč, prestavljenih ograj, urejenih in prebeljenih stano-vanj itd. Elektrifieiranega je bilo 8 koncem leta 1949 70% podeželja. Ekannmlle so zaSagale menze s pridelld V pretekleni letu je bilo pod kon-trolo poverjeništva za komunalne za-deve 14 ekonomij ljudskih odborov in industrije zveznega in republiške-ga značaja. Precejšnje količiue pri-delkov (med drugira okrog 750.000 kg krompirja) so šle v prid okrog 2300 abonentom, ki se hranijo v 5 delaTSko-uslužbenskih restavracijfah in desetih delavsko-usJužbenskih menzah, dveh dija.*kih dom.ovih in enem Donra učencev y gospodaratvu. Tttrizem in gostinstvo sta za|>o-stavl?eiia Kultarna postrežba Člcrrekti, ki je aaa potovanju, je uidi stvar komunal-nega pospodarstva. GJcstinstvo in turisera sta v okraju z ozirom na zgodovinski potaen meata Ptu;fa ia prirodno lepoto Slovenskih goric in Haloz na precej nizki stopnji. Naj-bolj pereč probiem predstavlja po manjkanje prenočišč v Ptuju in go-stinskfli obratov na podeielju. Mini-malne količine na prebivalca v goati-Sfiih prodanih pijač opozarjajo, da j« treba gostinsko mrežo razširiti ter vjmvj v središčih urediti sodobne go-stinske obrate. Y V prednjem smo se dotakniil le nekaterih vprasanj našega komunal-nega goapoditrstva. Dejstvo je, da ae z graditvijo »ocialističnega g;ospo-darstva ustvarjajo matenalua sred-stva. če že ta obotojajo, jih je trobs v dvig standarda upornbiti, ker se le T tem dejansko pckaže slirb z& iz-boljšanje življenjskih pogojev deiov-nib. Ijudi. De!o na tsra področju j« eno najvažnejših del. Kdor se ne bi zavedal vašnoeti dela na t&m po^-ročju, bi bil podoben človeku, ki bi sieer imel dosti žita, pa si ne bi ved<*l pomagati do kniha. Krajevni Ijuds^i odbori »o v tem poffledu svojim ru-livcem rlolžni omogočiti »ode-ovani« ter poklicati n« noraoč frcmtn in ostale organizaoije. Nn.