St. tsfflifi, izvzema pondelje AsiKegi St. 20, I. nadstn pisn se ne spre} Prof. F. Perle. — n mesec L 7.—f li inozemstvo mesečno oran tu ta pun % —^is***?.- -»t ^ mMftv — (M|0¥0riri mru. tiskarne Bdiaost Nar jć.. t L 32.— in celo leto L SO.— ■redniitva in uprava it. 11-57- tu, v soboto novembra 1924. Posamezna številka 20 cent* Letnik XILX DINOST fteedke v Trstu In okolld po 90 ceoL — Oglasi u Mom (72 sut.) — Oglasi li|we>» ki obrtnikov mm po aakvale, poslanice ki vabila po L 1.—, oglasi tfcaan mm po L J - Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 1 — naročnini ki reklamacije se poftttjafo hkratno uprav* IMtnnstl, v Trski, Frančiška Aslškega ttev 30, L nadstropje. — TeMsa nradntltvn ki sprav« II« Volilno ulodo v JDioslnvlIl PoHiična in parlamentarna kriza v Jugoslaviji je prišla do zaključka. Štiri dolge »tedne so trajali napori, da bi se politično ži. ljenje rešilo iz zagate, v kateri je obtičalo. Kriza je rešena z obrazovanjem Pašič-Pribičevićeve vlade. Odkritosrčno bodi povedano, da bi bili mi želeli drugačne rešitve, take, da bi biH zastopani v vladi tudi tisti elementi iz takozvanega ožjega bloka, ki priznavajo državo m njeno ujedinjenje, da bi bilo prišlo do koncentracijske poslovne vlade. Potajevanje resnice pa je, če se krivda na tem, da ni prišlo do take kombinacije, pripisuje drugemu ustavnemu faktorju, kroni, kakor dcTajo to prijatelji kričavega in politično brezglavega Radića. Kralj je dal — kar dela vso čast njegovi politični razsodnosti in strogi ustavnosti — Davidoviču in njegovim prijateljem vse možnosti, da bi biK ostali sodeležni oblasti v državi. Ravno zato je razpletanje krize zahtevalo tako dolgega časa. Krona je dala zgled redke potrpežljivosti in resnične želje, da bi p 'šlo do koncentracije vseh državotvornih elementov. ii šlo. Ni šlo zato, ker so se davidovi-čevci vse preveč zagrizli v sovraštvo proti radikalni stranki in samostojnim demokrate. m in proti voditeljema teh dveh taborov. Trdovratno so zahtevali, naj bi se iz bodoče kombinacije izključile osebe, ki jih pa rečeni dve politični struji — bodimo pravični! — enostavno niso mogli pahniti s krova. Dopuščamo, da ta zagriženost ožjega bloka ni toliko samonikla in zrasla na lastni gredi. Ravno to je bila usodna pogreška davidovičevcev, da so svojo usodo navezali na moža, ki je radi sv.cjih posebnih in državi nevarnih ciljev neprestano podžigal tisto sovraštvo, na moža take politične kakovosti kakršen je Stipe Radić. Kar čuditi se moramo, da niso davidovi-čevcem odprla oči vsa izkustva, ki so jih imeli s tem nesrečnim človekom. Kadarkoli so se šanse zanje zboljšale, 'Vsakokrat je planil vmes Radić s kakimi syojimi izbruhi proti državi, proti nje ustavnim temeljem, proti neogibni opori države, proti vojski, in opetovano tudi proti dinastiji. Da vidovi će vci so gotovo zvesto vdani državi in želijo nje konsolidacijo. Zato je prava politična in tudi psihološka zagonetka, kako da se niso pravočasno ločili od človeka, ki je sovražnik države in ki je sproti, dan za dnem, postavljal zapreke proti nje konsolidaciji, od človeka, ki ni resen politik, marveč le vratolomen demagog. Njegovo divjanje je moralo slednjič izbiti sodu dno. Država mora živeti; ima svoie neogibne potrebe, ki nevarno trpijo v takih nenormalnih in nevarnih razmerah Kralj, ki se zaveda svoje velike dolžnosti napram državi, ni mogel več drugače, nego da je napravil konec temu abnormalnemu in pogubnemu stanju. Četudi s korakom, ki bi se ga bil — kakor je splošno znano — rad izognil: z obrazffva-ijjem volilne vlade. Narod bo imel besedo. In kar je preznačilno za politično brez-vestnost Radića: do včeraj je kričal: volitve. volitve, volitve! — sedaj pa, ko se napovedujejo volitve — beži iz države! Zakaj? Odgovor na to vprašanje *$e Ana diant in govori zopet davidovičevcem, na kako slabo karto so staviK svojo politično igro. V zadnjem času je bil položaj skrajno kritičen m skoraj brez izhoda. S tem, da je dobil Pašić volilno vlado, pa sebnih »poizvedovanj pri; dićev beg sramotno izdajstvo na stranki, katera je samo vsled Radićeve nepomirljive politike tako daleč zabredla. Še nedavno je Radić na javnem zboru slovesno poklanjal svoje življenje «hrvaiski domovini m hrvatskemu narodu«, sedaj pa, ko je bilo treba vztrajati pri onih, ki so mu tako zvesto sledili na vrtogla^ poti, je poplačal zvestobo s strahopetno dezerta-cijo. Politični diskvalifikaciji sledi torej tudi moraHčna, kar gotovo ne bo ostalo brez posledic. Panika med radičevskimi voditelji se še množi vsleđ govorice, da se bo proti vsem^ ki so zagrešili zločin hujskanja proti državi postopalo po zakonu o zaščiti države. Ker bo Narodna skupščina razpuščena m izgubijo poslanci svojo imuniteto, prehaja polna odgovornost pred zakon tudi na nje. ZAGREB, 7. Zvečvr so dospele z Reke vesti, da je Radić včeraj dopoldne z avtomobilom prispel iz Zagreba do meje pri Sušaku ter na podlagi pravilno izdanega in vidiranega potnega lista prekoračil italijansko mejo. Radić se je nekaj časa zadržal na Reki, odkoder potuje najbrže v Rim. Radič ni pobagnilt BEOGRAD, 7. (A.) Listi poročajo, da se Radič mudi na Reki. Vodstvo HRSS je sklenilo, da opusti javne shode; pač pa se bodo vršila zasebna zborovanja. ZAGREB, 7. (Izv.) Današnja «Riječ» zanika vest o Radičevem begu. Radič ni pobegnil, ampak se skriva po Zagrebu preoblečen. _ Jugoslavenska slikarska razstava v Pragi PRAGA, 17. V začetku tega tedna je bila otvorjena v Pragi v Manesovem paviljonu razstava beograjskih sKkarjev. Do-brovića in Branka Popoviča. Razstavljenih je veliko Število slik iz najnovejše dobe njihovega umetniškega udejstvovanja. Razstava ima za praško občinstvo jako privlačne sile. Dovolj je značilno, da je že drugi dan po otvoritvi po set il o razstavo nad 1500 ljudi, kar pomeni v tem času mnogih slikarskih razstav v IVagi nenavaden rekord. Strokovnjaki pravijo, da se v Dobrovićevih umotvorih naftačje zrcali južni temperament. Izgleda, da bo ta razstava ena najuspešnejših v tej sezoni, saj je bilo že ob začetku razstave prodanih prav mnogo razstavljenih slik. Prijateljski odnošafi sovjetov z novo angleško vlado MOSKVA, 7. Predsednik ZSSR Rykov je izjavil v pogovoru z nekim časnikarjem, da je uverjen, da bo gojila ZSSR z novo angleško vlado prijateljske odnošaje. Sovjetska vlada bo storila vse potrebno, da se predstojeća pogajanja s Francijo izvedejo najuspešnejše. ZSSR 'm otcld v Ledenem morju MOSKVA, 7. Čičerin je odposlal vsem inozemskim vladam noto, ki se tiče pravic ZSSR do otokov v Ledenem morju. Sovjetska vlada se pritožuje, da ji nekatere države motijo te lastninske pravice. Nota opozarja na tujim državam odposlano poročilo stare ruske vlade z leta 1916, katero zatrjuje, da pripadajo navedeni otoki Rusiji ter izraža uverjen je, da bodo vse vlade ukrenile potrebne odredbe, da se ne kršijo več suverene pravice ZSSR na imenovanih teritorijih. V nasprotnem slučaju bo ZSSR zahtevala od držav, ki bi kršile načela mednarodnega prava m sklenjenih pogodb, primerno zadoščenje. Prihod sovjetskega poslanika v Varšavo VARŠAVA, 7. Politični in parlamentarni krogi v Poljski vidijo v definitivnem prihodu sovjetskega poslanika Vojkova Varšavo veliko nado, da se bodo izboljšali odnošaji med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Na to se posebno sedaj polaga velika važnost, ker je Francija že priznala sovjet-tsko Rusijo. V tem smislu tolmačijo poljski politiki prihod Vojkova v Varšavo kot začetek nove ere v poljsko-ruskih odnošajih. Ravno tako je naredila vest, da namerava Francija spremeniti svoje poslaništvo Varšavi v veleposlaništvo in ga s tem izenačiti s svojim zastopstvom v Moskvi najboljši utis na poljske politične kroge. Izvok poljske soli v Jugoslavijo KRAKOV, 7. Na Poljsko so se ravnokar povrnili člani posebne delegacije, ki je pred nekoliko tedni odpotovala v Jugoslavijo, da stopi v pregovore za izvoz poljske soli v Jugoslavijo. Predsednik delegacije je izjavil, da mu je uspelo z jugoslo-venskim državnim monopolom skleniti dogovor za izvoz 30 tisoč ton soli iz Poljske tciciuiiituui iu ^jouiiui uuiLvcuuvau Lri i. T _ , .. xt - ■ . , blokaških uredništvih, v tajništvu HRSS in v Jugoslavijo. Največjo zapreko je tvorilo na stanovanju Stjepana Radića. Edini odgovor pa je bil: «Gospod Radić je odpotoval. Ne vemo kam.» Izgleda, da so tudi vodilni krogi HRSS popolnoma presenečeni in da je Radič pobegnil brez njihovega znanja. Kakor znano si je Radić takoj ob demisiji Davidovićeve vlade, dal od ministra Petroviča izstaviti potni list, katerega je dal vidirati od madžarskega, avstrijskega in italijanskega konzulata. Zato se ne ve, v kateri smeri je pobegnil. Zvečer so bile po Zagrebu razširjene najsenzacijo-nalnejše vesti in se je med drugim pripovedovalo, da je Radić pobegnil z aeroplanom, nadalje se je govorilo, da so tudi nekateri drugi kompromitirani voditelji HRSS že čez mejo. Radićevskih krogov se je lotila globoka konsternacija. Splošno se čuti, da je Ra- tranzitno vprašanje, ker je prevoz precej drag. Vsa vest je v poljskih krogih naredila jako dober utis, ker to vprašanje v svojem bistvu ni le gospodarsko vprašanje, marveč tudi prevažen činitelj praktičnih medsebojnih odnošajev med dvema •slovanskima državama. Poljski iMiiislnti predsednik odtikovan z italijanskim redom. VARŠAVA, 7. V palači ministrskega pred-sedništva je izročil minister Italije comm. Ma-glioni ministrskemu predsedniku Poljske veliki križ reda Sv. Mavrici >a in Lazarja. To odlikovanje je poslal predsedniku italijanski kralj. Upor ▼ Perziji TEHERAN, 7. Vladne čete so porazile upornike ▼ bližini reke Zeydoun. Poveljnik upornikov je bil usmrćen. Incident med Vatikanom In Francijo zaključen PARIZ, 7. Današnji tisk komentira zelo različno uradno poročilo o avdijenci papeževega nuncija mons. Cerettija pri ministrskem predsedniku Herriotu. Poročilo je tako sestavljeno, da ne vsebuje nikake opravičbe francoske vlade Vatikanu. Poročilo namreč pravi: «Ministrski predsednik je sprejel papeževega nuncija. Razgovarjal se je z njim o onem delu govora naučnega ministra, ki se tiče papeževega nuncija. Ob tej priliki mu je zagotovil, da Francija posebno spoštuje navade, ki posvečajo pravice diplomatskega zbora. Mons. Ceretti je izjavil, da se smatra za zadoščenega, ter se je zahvalil Herriotu za sprejem.* «Gaulois» pripominja, da je dala francoska vlada s tem popolno zadoščenje papeževemu nunciju, do katerega je imel tudi vso pravico. Herriot je na ta način izrazil nezaupanje naučnernu ministru Albertu. Vsekakor je bilo nujno potrebno, da se je incident zaključil prijateljskim potom, Še posebno, ker je stališče papeževega nuncija v Parizu že itak delikatno, odkar je finančnii odbor odtegnil kredit za francosko poslaništvo pri Vatikanu. Ako sedaj še zbornica potrdi sklep finančnega odbora in se tako poslaništvo pri Vatikanu odpravi, ne bo preostalo Vatikanu drugega kakor da odpokliče Cerettija. Mogoče je, da bi nuncij v. tem slučaju še počakal na glasovanje v senatu. Toda njegovo čakanje bi bilo berzuspešno, ker senat itak ne more več vzpostaviti kredit, ki ga je že zbornica odtegnila. V političnih krogih zatrjujejo, da Francija ne bo ostala brez vsakega zastopnika pri Vatikanu; za zvezo med Vatikanom in Francijo bi skrbel nekak poluraden opazovalec kakor ga imajo Združene države. Seveda bi se potem tudi Cerkev omejila na podobno institucijo pri francoski vladi. Nemško-francoska trgovinska pogodba se podpiše še letos PARIZ, 7. List «Matin» se je informiral pri trgovinskemu ministru, kdaj se podpiše nemško - francoska trgovinska pogodba. Ministrstvo je odgovorilo, da bo pogodba sigurno podpisana že pred koncem tekočega leta. Francoski zakonski načrt glede ratifikacije določb protokola PARIZ, 7. Zunanji minister je predložil predsedništvu zbornice zakonski načrt glede ratifikacije določb protokola, ki se nanaša na poenostavljenje carinskih formalnosti ter je bil podpisan v Ženevi 3. novembra 1923 od Francije, Italije, Belgije, Velike Britanije, ^Portugalske, Španije in Švice. Zborovanje francoskih finančnih izvedencev PARIZ, 1. List «Temps» poroča: Včeraj se je vršilo v Quai d'Orsay pod predsedstvom ministrskega predsednika Herriota važno' zborovanje. Prisostvovali so finančni minister Clementel, upravitelj banke Francije Robineau, generalni tajnik Aiapetite, ravnatelj urada političnih zadev Seiduox in dva francoska izvedenca med-zavezniške konference finančnih ministrov. Na prvi seji izvedencev se je na splošno obravnavalo le dvoje problemov: prvič bilanco francosko-belgijske vojaške zasedbe Porenja, izdatke in dohodke in pričetek izvrševanja Dawesovega načrta, drugič razdelitev letnih plačil, ki jih predvideva Dawesov načrt (1 milijardo zlatih mark v letu 1924-25 in 1200 milijonov v letu 1926 itd.), stroške vojaške zasedbe, stroške medzavezniške komisije in reparacije. Francoski črk oktave i grozijo s stavko. PARIZ, 7. Črkostavci pariške pokrajine &o imeli danes zjutraj zborovanje v delavski zbornici. Razpravljali so o zvišanju plač. Črkostavci zahtevajo, da se jim poviša mesečna plača za 120-150 frankov po kategorijah- Te zahteve se predložijo jutri sindikalni zbornici lastnikov. V slučaju, da se ne ugodi njihovim zahtevam, pričnejo črkostavci stavkati v pondeljek. Francosko vojno sodišče obsoefilo bivšega nemškega vojaka. NANCY, 7. Vojno sodišče v Nancy-ju je obsodilo na dvajset let prisilnega dela nekega Lehmanna iz Lotarinške, ki je 23. avgusta 1914 kot sanitejec 13. nemškega polka streljal na francoskega ranjenca, ko ga je poslednji prosil vode. Konkordat med Bavarsko in sv. stolico. MONAKOVO, 7. Na zborovanju bavarske skupščine je imel ministrski predsednik govor, da brani zadržanje zunanjega ministra Bavarske. Predsednik je naglasil zasluge zunanjega ministra ki si jih je stekel pri sv. stolici, ter je dostavil, da se najbrže prihodnji teden predloži zbornici konkordat med Bavarsko in sv. stolico. Zbornica je nato odobrila proračun za zunanjega ministra. Proti so glasovali le socijalisti in komunisti. Pričetek i talijansko-nemških trgovinskih pogajanj v decembru. BERLIN, 6. WolHov dopisni urad objavlja: Kakor v Italiji tako napredujejo tudi v Nemčiji pripravljalna dela za sklenitev nemško-itali-jansko trgovinske pogodbe. Nemška vlada je stopila že v stike z zainteresiranimi nemškimi krogi, da se osnuje potrebna predloga za uva-ževanje želj nemških zasebnikov. Te želje bodo proučevala ministrstva narodnega gospodarstva, trgovine in poljedelstva. Svoje delo morajo zaključiti že tekom meseca novembra, ker se otvorijo trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo že prve dni decembra. ] Položaj na Angleškem Program nove vlade - MacDonald napoveduje nov prihod laburistične vlade LONDON, 7. Baldwin, vodja konservativne stranke, je predložil sinoći kralju t podpis listo novih ministrov. Kralj je listo podpisal, nato je bila stavljena na razpolago novinarjem. Nova vlada je sestavljena tako-le: Prvi minister (ministrski predsednik) Baldwin; zunanji minister Austin Cham-berlain; lord zasebnega pečata Salisbury; lord zasebni ministrski perdsednik Cur-zon; lord kancelar Cave; finančni minister Winston Churchill; notranji minister Wil-liam Joynson Hicks; kolonije Amery; vojna Laming Worthington Evans; Indije lord Bifkenhead; zrakoplovstvo Samuel Hoare; mornarica Brdgeman; trgovina Lloyd Greame; zdravstvo Neville Cham-(berlain; prosveta lord Percy; poljedelstvo Word; delo Artur Steel Mailland; tajnik ca. Škotsko John Gilmour; pravosodje Dou-glas Hogg. Manjkata še imeni ministrov za javna dela in pošte ter vsi državni podtajniki. Listi ko. entirajo vladno listo vsak po Svoje. Splošno se izrazito konservativni tisk huduje nad Baldvvinom, ker je vzel v vlado Winstona Churchilla, ki je šele pri zadnjih volitvah pristopil iz liberalne stranke h konservativni. Churchill je bil prvotno konservativec, nato je pristopil k liberalcem, ker je pristaš proste izmenjave. Nato se je odcepil od liberalne stranke, ker je podpirala MacDonalda, ter je pričel izredno živahno propagando za združitev liberalcev in konservativcev (>roti «socijalistični nevarnosti», t. j. proti aburistom. Winston Churchill je bil tudi oni, ki je pri predzadnjih volitvah (pred enim letom) napovedal razpad liberalne stranke. Takrat je rekel, da si bodo liberalno stranko razdelili konservativci in laburisti, kar se je tudi zgodilo pri letošnjih volitvah. Glede imenovanja Churchilla poudarjajo listi posebno okolnost, da je 8aldwin pristaš protekcionizma, medtem ko je Churchill odločno proti pro-tekcijonizmu. Glede novega zunanjega ministra Cham-berlaina je znano, da je velik prijatelj Francije. Notranji minister o programu nove vlade Novi notranji minister Joynson Hicks je danes na nekem sestanku konservativcev rekel med drugim: Zagotovim Vam lahko, da je Baldwin odlečen, da takrat ne bo reakcije v politiki konservativcev. Mi hočemo, da bodo pri prihodnjih volitvah delavske mase, ki so nam brez dvoma zagotovile večino, prepričane, da smo storili vsaj kar je bilo v naši moči, da jim zbolj-šamo njihov položaj. Kako računa MacDonald Na banketu, ki ga je priredila laburistična stranka, je imel MacDonald govor. Rekel je, da pridejo po sedanji vladi, ki bo reakcijonama do skrajnosti zopet laburisti na površju. Tedaj ne bodo samo na v-ladi, ampak bodo imeli tudi lastno večino v zbornici. MacDonald je prepričan, da bo sedanja vlada napravila toliko napak, da bo pri prihodnjih volitvah propadla. Upor na braziljski oklopnici «San P aulo- LONDON, 7. Listi objavljajo brzojavko iz Buenos Airesa, ki pravi, da s>e je braziljski poslanik razgovarjal z zunanjim ministrom glede upora na oklopnici *San Paulo». Poslanik je omenil ministru, da najbrž dobivajo uporniki Rio Grande-a orožje in živež iz inozemstva ter je zahteval ojačenje obmejnih straž. Obstoja velika verjetnost, da se odpošljejo ojače-nja. Dosedaj je še neznano, kam je od-plula uporniška oklopnica in kake namene imajo uporniki. Na krovu navedene oklop-nice se je nahajalo le troje oficirjev. Po volitvah v Ameriki Razmerje med strankami v zbornicah WASHINGTON, 7. V zbornici bodo republikanci zastopani z 246 zastopniki, demokrati 183; manjka še 6 podatkov. Republikanci so pridobili 21 mest. tako da imajo danes večino 57 glasov. V senatu, ki šteje 96 članov imajo republikanci 53 mest. Gandhi razveljavi program nesodelovanja KALKUTA, 7. Izjava, ki jo je podpisal voditelj indijskih * nacijonalistov Gandhi, pravi med drugim, da je spričo nasilno politike bengalske vlade, ki je naperjena proti stranki Swaragista, sodelovanje vseh strank neobhodno potrebno. Program ne-sodelovanja se odpravi; stranka Svvaragi-sta se bo v imenu kongresa udeležila dela v pokrajinskih zastopih in v parlamentu. Mehikanski konzulati v se zaprejo Kanadi MEHIKO, 7. Zunanji minister je odredi^ da se z 20. novembrom zaprejo vsi mehi* kanski konzulati v Kanadi. Litviodkl poslanik pri mr. stoKcL KOWNO, 7. Polnomočni poslanik Litvinsk« pri «v. stolici J. Macevicius je predložil po varilna pisma državnemu tajniku kardinalu Gaspari. Ker je prejšnji litvinski poslanik Bizaa-i skas prevzel poclaniško mesto v WashingU>i ou, je bilo poslanl&ko mesto Litvimske pri sv. stolici leto dni nezasedeno. Najvažnejše vprt* šanje, ki ga bo moral re&evati novi zastopnik je ureditev odnotajev Lit vani je s sv. stolico. Kitajska provizocična vlada zaplenila cesarsko premoženje PEKING, 7. Včeraj popoldne so vdrK sedanje provizorične vlade v Pekingu v cesarsko palačo ter razorožili cesarske straže. Cesar je viču so zastopniki nove vlade predali vladno odredbo, na podlagi katere se odpravijo vsi naslovi in privilegiji cesarja in zniža njegova civilna lista. Posebna komisija bo odločila, katero in koliko premoženja ostane cesarski družini in koliko premoženja cesarske hiše pride v last države. Cesar ostane pod nadzorstvom vlade in se sme naseliti poljubno na kitajskih tleh. Nikakor pa ne sme prositi za protekcijo tujih držav. Svrha tega ukrepa nove vlade m že popolnoma pojasnjena, vendar pa se domneva, da sta pri tej zadevi soudeležena tudi sovjetski poslanik Karakhan in general Sun Yat Sen. Značilno je, da je bila ta odredba izvršena pred konferenco vojaških načelnikov, ki bi se morala v kratkem sestati v svrfto določitve končno vel javne oblike kitajske države. Pojemanje porođaji v 7apaHnj Nemčiji. BERLIN, 7. V zapadni Nemčiji je pričela voda padati, škoda, ki jo je povzročila povodenj, je ogromna. Vfcpostavitvena dela bodo po zatrdilu vladnih krogov trajala več tednov, posebno ona, ki se tičejo mostov in železnic. DNEVNE VESTI Sest let nate politične orsonlzocUe Neki naš čitatelj in prijatelj našega lista nam piie: »Cenjeno uredništvo! Z največjim zanimanjem sem čital Vaš članek pod naslovom «Šcst Jet naše politične zgodovine», v kateri so orisani politični dogoditi, ki so dovedli do sedanjega položaja v organizaciji Slovanov v Italiji. Naj mi bo dovoljeno, da poleg velikih m neminljivih zaslug političnega društva «Edinost« v Trstu, ki jih je naštel člankar v četrtkovi -Edinosti*, omenim jaz še eno, ki je nedosledne važnosti in velikanskega pomena za vso našo povojno zgodovino. Z vso pravico — mislim — se sme staviti ta zasluga naše politične organizacije ob stran činu, ki ga je izvršila na občnem zboru od 3. avgusta 1919., ko je združila pod svojim okriljem vse Slovane v Italiji.

seč». Govori slovensko- Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Na željo zdravniška pomoč. Via Bosco 10/1 - 1442 Dolhar pri Sv. Ivanu se je nabralo L 25.— za KRONE, goldinarje, fclato, sreb«x briljantni M — ____T O^_ -»o Tinf1rir»-nirn i 1 • i • t • • 1 * ! _ __• «Dijaško Matico® in L 25.— za podružnico Šolskega društva pri Sv. Ivanu. Denar hrani upravništvo. Preplačali so vstopnino pri veselici magda-lenske podružnice Šol. društva, dne 19. m. m.: N. N. L 12, Mešon 10, Sirca V. 8, Sancin S. 6, Pregarc J. 5, Šorn J. 5, Venturini 5, BafeK G. 5, Trebelj 3, Zupane 2, Kodrič Štefkov 5, Kodrič F. 5, Bardon 1, Sancin J. 1, Mardin 1, Osem N. N. po L 2, 2, 2, 4, 1, 1, 1, 1. Borzna poročila* . 0.03 . 0.03 "20 .68 6«) .33 35 . 12.^0 ogrske krone...... • • avstrijske krone . ..... Češkoslovaške krone..... dinarji leji ............ marke..............— •— dolarji..............5» 05 francoski franld..........120 7« švicarski franki..........444,— angleški funti papirnati ...... 105.40 Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . . 0-0310 00330 69. -3ž*.50 13.40 2s!l5 191.25 44«*.— 105.05 82.65 Te&bb Cosulich • • • • Dalmatia • • • • Gerolimich • • Libera Triestina Llovd • • • • • Lussino • • • • Martinolich • • • Oceania • • «. • Tripcovich « • • Ainpeiea • « • • Cement Dalrnatia Cement Spalato • • • • • • • • • • * • • • • • • • • 402 265 1155 623 3620 560 226 147 ob S 519 495 4n3 platin in zobovje kupuje in plačuje po naj* višjih cenah znana zlatarna Triputti, Vi« Vincenzo Bellini St. 13. 1429 BABICA* avtorizirana, sprejema no«eče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba/ Govori slovensko. Tajnost zajam*-sna. Sla-*' vec. Via Giulla 29. 1394 HIŠA, z vrtom in krasnim jablanovim dreio-redom, 1 oral zemlj .*, 1 uro oddaljena od. Celja, tik glavne ceste, se proda za 150 000 dinarjev. F, Kučanda, Sv. Jurij ob južni železnici, Jugoslavija. 1413 SREDNJEŠOLEC, primoran opustiti Sclan e radi smrti v družini, želi stopiti kot učenec v kako večjo trgovino. Pooudbe pod Uč*-nec» na upravništvo. 1423 PIAN1NO, zadnja spopolnitev, križane strune, mehanizem Renner, Stuttgart, se proda. So-Ktario 25flII. M 33 DEKLICA iz dobre hiše v 15 letu išče n.csia, učenke v trgovini. Naslov pri upravništvu. 1435 ljudstvo, ako bi bilo prišlo do one združitve, ki jo je zahteval tedan* poslanec Šček s svojimi pristaši? Slovani bi bili sedaj le en del italijanske popolarske stranke in bi morali deliti z njo njeno usodo. Pa tudi če bi bila ta stranka na krmilu, bi ne imelo naše ljudstvo od zveze z njo nikake koristi, ker je sreča strank minljiva in bi v slučaju poraza popolarov moralo trpeti tudi naše ljudstvo vse posledice, ki bi bile združene s takim porazom. Edino kar bi dosegU, bi bilo to, da bi se mi Slovani odpovedali svoji narodni samostojnosti in svoji na-Todni osebnosti ter bi se od naroda ponižali na stopnjo navadne in to italijanske politične stranke. Da ni do tega prišlo, je izključna zasluga političnega društva «Edinost» v Trstu in njega predsednika dr. Wilfana, ki sta nam s svojim odporom proti načrtu goriške *Edinosti« rešila našo narodno samostojnost. Ta čin naše politične organizacije spada med največje njene zasluge po vojni in zdi se mi primerno ki je bil telefoničoo poklican na pomoč je za-strupljenkama, Roži L. in Frančiški S., obe dvajsetletni izpral želodec. Ker njeno stanje ni bilo nevarno, je nato odredil, da sta bili sprejeti v bolnišnico oddelek zapora. Smrtonosna konjaka brca. Huda nesreča je zadela sinoči 65-letnega hlapca Jakoba Nedak zaposlenega pri prevoznem podjetju Izidorja Tavčer v Rojanu. Okoli 19. ure je Nedak po-kladal kumo konjem v hlevu omenjenega podjetja, ki se nahaja v ulici Montorsino št. 12. Ko je bil gotov s tem poslom, je hotel Se nekoliko pospraviti po hlevu. Pri tem opravilu je menda dregnil nekega konja, ki se je vznemiril ter brcnil moža s tako silo, da je obležal nezavesten. Priskočili so nekateri vozniki, ki so, uvide vši, da je nesrečni starec oči-vidno težko poškodovan, poklicali na pomoč zdravnika rešile postaje. — Ta je dognal, da ima revež pretreseno drobovje, zlomljeno eno rebr<^ na levi strani prs in veliko rano na temenu; najbrž mu je silni udarec tudi zdrobil črepinjo. Po prvi pomoči je bit stari Nedak da se tudi ta veliki Čin političnega društva : prcpeijan v cneetno bolnišnico; sprejeli so ga VA:—" T«*« "Koloi; na nnstmen načm v nevarnem stanju V kirurgični oddelek. Iz zlikovskega dnevnika. V zadnjem času so zlikovci posvetili svojo pozornost kolesom. Predvčerajšnjim je bilo poštnemu nameščencu Vincencu Borelli ukradeno kolo, ki ga je pustil za kratek čas v veži neke hiše v ulici XX Settembre. Kolo je bilo vredno 350 lir. — Na podoben način je prišel ob svoje kolo raznašalec ekspresnih pisem Giordano Tremoli. Njemu je bilo kolo ukradeno v ulici Madonna del mare. Pri ribolovu obstreljen od Hnančnega stražnika. Zelo neprijeten doživljaj je doživel včeraj 43-Ietni mornar Fran Ravalico, stanujoč v Piranu. .Zgodaj zjutraj je s svojim 14-letnim sinom Manjem odpravil na ribolov. Odveslal je s čolnom par sto metrov od brega ter spustil trnek v vodo. Čez nekaj časa je priplul od brega drug čoln, v katerem sta se nahajala dva moška, ki jih Ravalico ni poznal. Očividno sta lovila ribe z dinamitom, kajti nenadoma je ...... , 1 za donel močan pok. Ker je ta način lova pre- pred kratkim z>opet oživela in da se ]e zahva- caan sc je Ravalico hotel oddaljiti s svo}ini liti odločnemu nastopu gg. t. Vidica in t. Sraja j č<)lnom ^ se }zogne morebitnim sitnostim, ako so prešli slari lokali zopet v last «Ctta!m- j Toda komaj ^ prijel ZR x€&]q -e po^a na bre_ ce». Novemu odboru da predseduje g. hortic. . gtrcl_ Neki iina%čni strainikt ki >e očividno Na podlagi poznejših informacij, smo se pre- ^ b a azfl ves prizor, je streljal proti Ra-pričali, da je bila dotična vest zlobno izmis- ! valicu^ misiečt da je on v zvezi z ribičema, ki ljena kot podla spletka naperjena proti gon ,-gta Iovila % dinamitom, in da hoče radi tega omenjenim osebam. Pridržujemo si, da ncP°" j zbežati. Prvemu strelu je sledil drugi in to pot -Edinost* v Trstu zabeleži na dostojen načm v knjigi nase politične agodovine po vojni. Upam, da mi ustrežete z objavo ter se Vam lepo zahvaljujem*. Himen. Danes se je poročil v Skednju naš rojak g. Guštin Miklavčič, marljiv član in pevec društva «Kolo» z gospodično Marijo Pe-gan delavno članico Ženskega udruženja. Mlademu zakonskemu paru kličemo: Na mnoga leta v zdravju, 6reči in zadovoljnosti! Pristojbina za tele ionska promet z inozemstvom. Tukajšnja poštna uprava javlja: S. 1. novembra je bila pristojbina na razliko v tečajih. ki jo je treba plačati poleg navadne pristojbine za mednarodni telefonski promet, vštevši tranzitno pristojbino, ki gre jugoslo-venski upravi za pogovore z Zadrom, povišana od 360 na 365%. Stvaren popravek. V «Edinosti» od preteklega torka smo priobčili kratko vest iz Idriie, v kateri je rečeno, da je iamkajšnja čitalnica štenega dopisnika, s katerim nima seveda naš redni idriiski dopisnik ničesar opraviti, po natančnejši preiskavi javno ožigosamo. Ruska družba «Aiielriiio» prireja predstave po Julijski Krajini. Družba bo gostovala v Tržiču, Gradiški, Čedadu, Vidmu, Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Vipavi, Sv. Luciji, Seža-ai itd. _ Društven* vesti M ADAM BONI V A RD PRI SV. JAKOBU. V nedeljo, 9. t. m. bo vsem dana ugodna prilika, da se enkrat zopet od srca nasmejejo. •Čitalnica* namreč uprizori velekomično komedijo, ki je oblezla že vse odre, prestavljena v vse jezike in je prišla celo v film. Burka je duhovito zverižena, polna zapletljajev in situa-cfjske komike tako, da komaj se oddahneš, že prasneš v nov smeh. »Čitalnici* se je posrečilo dobiti za to igro tudi idealne interprete. V glavni ulog i nastopi g. Marij Sila, ki igro tudi režira, v naslovni ulogi nastopi ga. Silova, v drugih ulogah naš znani komik Floridor Cele-stin in g. Terčič. Tudi vse ostale uloge so v dobrih rokah. «Čitalnica» je preskibela tudi za novo inscenacijo. Prireditev prične točno ob (8. uri zvečer. Da ne bo prevelikega navala na blagajno v nedeljo zvečer, bo predprodaja v nedeljo zjutraj od 10—12 v dvorani. Otrokom vstop ni dovoljen. S. K. «Zora» Rojan. Jutri ločno ob 7. uri , zjutraj vežba prve in druge čete »Hazene». Po- | trebna prisotnost vseh igralk. — Načelnica. je krogla zadela Ravalica v levo nogo ter mu zlomila piščal. Z dečkovo pomočjo je mož za-veslal k bregu, kjer 90 mu ljudje prihiteli na pomoč. Tamošnji zdravnik mu je obvezal ra .njeni ud, nato je bil ranjenec prepeljan v tu kajšnjo mestno bolnišnico, kjer bo moral kake štiri tedne varovati posteljo. Iz triaike pokrajine Matenja vas. (Enake pravice enake dolžnosti). Pri nas se je dogodil v pondeljek dne 3. novembra kričeč dogodek. Dramatični klub je imel vajo za igro, katera bi se imela predstavljati v nedeljo dne 9. novembra. Po kon čani vaji je napal člane kr, financar z vsemi mogočim sramotenjem Slovencev. Fantje so se mirno obnašali, kar pa dotičnemu najbrže ni bilo všeč. Zato je potem skočil doma na dvorišču za Francetom Hrovatinom, ko se je ta odpravljal spat, ga sunil z bajonetom obraz ter mu prerezal lice in izbil par zobov Torej pTavo fanatično sovraštvo proti Slove-nom. Dotični financar se je tudi zagledal v sosedni vasi v neko dekle. Ona, oče in mati niso hoteli o tem nič slišati. Po odločni odpovedi je potegnil samokres, hoteč ustreliti njo, na kar je ona zbežala k očetu kateri je 2e ležal na postelji. Tu je pomeril na očeta, kateri je skočil s postelje in mu odločno zagrozil češ tukaj nimaš nič opraviti. Potem je šel ven in je ustrelil neznano kam. Kar pride sedaj, pa presega že vse meje. I Financarja so res zaprli, ali kakor se zda ■ ~ Vesti z OoriSkepa Iz Sd Pretekli pondeljek se je vršilo v naši vasi svečano1 blagoslovljen je novega šolskega poslopja in novega občinskega doma. Ob tej priliki je obiskal našo -občino goriški podprefekt Nicolo-tti. Županstvo m« je priredilo sprejem, kakor je bilo v navadi še v predvojnem času, iadar je obiskal kako občino okrajni glavar: slavolok ob vhodu v vas, pozdravni govor župana, godba itd. Podprefekt Nicolotti se je pripeljal v vas s še nekaterimi državnimi uradniki okoli poldne. Ob prihodu je za svirala godba iz bližitje Brestavice kr. himno, na-car je pozdravil podprefekta župan Fr. ^erfolja s takim uradnim sprejemom primernim govorom. Nato se je podal podprefekt med špaliijem šoiskh otrok pod vodstvom učiteljice iz Bresfcvvice gdč. Vo-dopivec v šolsko poslopje. Ob vhodu v »oslopje je poklonila neka učenka podpre-ektu šopek cvetlic. Nato se je vršilo bla-goslovljenje šolskega poslopja. Po končanem obredu se je napotil podprefekt z županom, starešinstvom in domačim občinstvom k občinskemu domu, kjer se je nato vršilo blagoslovljenje novega poslopja. Tu je imel župan zopet kratek govor, nakar se je podprefekt zahvalil za 'epi sprejem, obljubljajoč, da bo o željah občine obvestil vlado. V svojem govoru je dejal, da nas je Italija vključila v svoje naravne meje in nas vzela v zaščito, * zameno pa da zahteva od nas, da bomo dobri in lojalni državljani. Nato so se uradni gostje ob zvokih kr. himne poslovili in se odpeljali proti Gorici. S tem je bfla slavnost končana in sedaj imamo novo šolo in nov občinski dom. Toda na naši šoJi potika le še noće biti, ker nimamo še učitelja. Gospod podprefekt je govoril o tem, kako nas je vzela država v zaščito. Naj mu bo pa povedano, da z izročitvijo nove šole občini ni dosežen namen, ki jo imajo učilnice. Naj torej vzame našo šc4o v svojo zaščito tudi v tem smislu, da dobimo čim prej učitelja-Slo-venca, tako da bomo prepričani, da bo primerno poskrbljeno tudi za onih par ur slovenščine, ki jih novi šolski zakon še milostno določa za naše slovenske otroke. Seljani smo pokazali pretekli pondeljek, da znamo dostojno sprejemati predstavnike višjega oblastva in da se zavedamo svojih dolžnosti. Enako pa se Mary Kump Rafael Gruden poročena Dunaj 8. novembra 1924 Postojna 671 Poslano) DELAVSKE ZADRUGE ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO Da se ugodi ponovnim zahtevam številnih zadružnikov, je bila včeraj, v petek, dne 7. t. m. otvoijena nova MESNICA v ulici Glulia ittv. 18. ZMRZNJENO GOVEJE MESO prve vrste. Neposreden uvoz. Direktni dohodi vsak mesec v našo posebno ledenico. TELETINA IZ TOLMINA KOŠTRUNOVINA IN PERUTNINA ZMRZNJENO GOVEJE DROBOVJE po dnevnih cenah. Ravnateljstvo. SkS adii Ma, inosti, slsnin in siro. OSOLJENA iMM prvovrstnih domačih in inozemskih tvrdk prodaja po konkurenčnih cerah tOFFOLI & Ca Trst - Via MaiolSca 17 - Trst Telefon 36-92. (672) mmt S Zlato, srebro, krone, I ^ platin, zobovje 121 kupuje # 5 d> % 6 ____. _____________ _ % m iPftif1<9*1(9« [9tJi9i9fc dPfttfft #%Ji9% Zlatarna ALBERT POURf Trst, Via Ma zini «5 1 Za titnk« pod t«m naslovom odgovarja urad tiitro U toliko kolikor mu sakoa veleva. Mali oglasi URARtlA- C raimA ZLATARNA r« B Trst — Ccrso Garibaldi 35 (Podrulnica Via Scallnct* 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbiro vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijaniantov, srebrninc in ur po najnižjih cenah. (24) PREDNO KUPITE POHIŠTVO slučaju, vallka skladišča pohištva M. STgg^ER " se Vam izplača v vsakem da obiščete tucii Dff URADNICA, spretna in vešča pisarniških poslov, strojepisja, italijanskega in slovenskega jezika, se sprejme takoj v službo. Ponudbe s spričevali. Maslo v pri upravništvu. 1436 CUNJE od 80 naprej kupujem. Prodajam per- j je, novo, belo, za posteije. Molino Grande 20. Babič. 1437 PRESIČKE, mlade, plemenite pasme, proda Alojzij Kodrič, Sv. M. Magd. spodnja št. 59. 1438 VELIKA zaloga istrskega vina po najnižjih cenah. v Kozini, Hotel Kozina, pri Furlanu. ' 1439 IŠČE SE služkinja, ki bi imela veselje do kuhanja v gostilni. Plača dobra. Nastop takoj, j D. Z O. z. TRST, Via Geppa 17 - Via PbuIImio 1 (Vogal Piazza Staziune) Cena slor.ijo na velikem Ko^svmu ALOJZEJ POVH urar in zlatar Piazza Garibaldi Z, I. a. Tel. 3-Z9 Lastna tovarna in dclavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega js, da se prepriča o cenah. Piazza Oberdan št. 5, gostilna LenčeJc. 1440 PODLISTEK W. Collms: BREZ IMENA «Da, na Ktta|dcot» ie rekel detok. Ta beseda jo je zadela, v srce. Odložila je Kirkovega nečaka z naročja ter odšla z obrežja. Doma se je pričel v njeni notranjosti zopet včerajšnji boj, toda pogled na nedolžnega otroka je vzbudil v njej čuvstvo upanja. Zopet se je vprašala: «Ali ni prepozno za nazaj ?» Ne da bi odložila klobuk in šal. se je v sedla k pisalni mizi ter napisala sledeče besede na kapitana Wraggeja: «Pošiljam vam obljubljeni denar. Moja od* loč 110 s t me je pustita na cedilu« stud pred poroko z njim je prevelik v meni. Zapustila sem Aldborough. Pomilujte mojo slabost in pozabite name. — Ni treba, da bi se Se kdaj videli.» S tresočo se roko je izvlekla na dan svileni mošnjiček ter razprostrla njegovo vsebino po mizi. Med bankovci ie zapazil* neki svoj rokopis, ki je £e pobledel, in e zJožiia bankovce, pritisnila je prepis pisma na ustne in spravila list z denarjem. Ko je bil mošnjiček zopet na svojem mestu, je raztrgala še mokro pismo na kapitana na drobne koščeke. «Ne!» je rekla. -Pot. ki sem jo ubrala, ne pelje nazaj.* Sla je doli po stopnicah in ko jo je gospa Wragge vprašala, če misli spet ven, je rekla razmišljeno: »Tisoči deklet se poroče za denar, čemu bi se jaz ne? — Ali sem vas ustrašila?« je nadaljevala, ko se je zavedla. «To so neumnosti, ni treba, da se na to ozirate. Danes se bove malo poveselile, p apel je ve se na izprehod, kakor si želite. In ko boste stara* stara ženska, ali me boste prijazno spominjali? — Torej poidimo! Oh, moj Bog, to neumno srce! Tako bije in bije, koliko dekliških src bi bilo na mojem mestu že umrlo!® Pol ure pozneje »ta sedeK v vozu in Magdalena je naganjala koči jaza, naj požene z bičem konje v tek. «Kaj pravite k temu, Če bi se zvrnili,* se je obrnila nenadoma k svoji spremljevalki, «an bi jaz padla z voza ter obležala mrtva na mestu? Neumnosti! Ne glejte me tako. Jaz sem tak-Sna kot vaš soprog, imam nekaj humorja v sebi, se le Šalim.* Sele o mraku sta prispeli docnov, obe (rodni, in Magdalena se je zopet zagibal« v sen brez sanj. Tako se ie končal petek. V soboto se }e začel njen sklep zopet mahati. Pri zajtrku je tožila, da jo bole zobje in šla je v lekarno po kakšno sredstvo. Stari mož je hotel videti zob. «Ni treba,» je rekla, «je votel zob, bržkone sem se prehladila.* Lekarnar ji je predlagal razna sredstva, ki so bila tedaj v navadi, toda ona je vse odklonila, «Landau mi je še vedno pomagal,* }e rekla, poigravajoč se s stekleničico, ki je bila na mizi in ogibajoč se pogleda lekarnarja. <*Dobro. Ekfvolite mi samo eno vprašanje, gospica, samo formalno: Ali bivate v Aldbo-rough-u?» Da. Jaz sem gospica Bygrave v Nortb-Shingles.* Lekarnar se je priklonil, napolnil polunčno stekleničico ter napisal z velikimi črkami besedo na prilepljeni listek. • Ali naj pomočim košček bombaža v lau^ dan?* -če ste tako prijazni. — Kaj ste tu r.apU sali?* Lekarnar je obrnil etiketo proti njej in ona je brala: «Strup.» •Jaz sem previden,* je rekel smehljaje se. •Nekateri ljudje so zelo neprevidni s strupom.* Zopet se je poigrala s stekleničico ter vpra-&ala: «Ali je tako majhna množina laudana nevarna?* «Dovolj za smrt,* je rekel mož mimo. «Za otroka ali za slabotno osebo?* «Za naimočnejSega moža na Angleškem. <