220. številka.
Ljubljana, v četrtek 25. septembra.
XXIII. leto. I8':»0
I »haj a vsak dan iveier. izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejernan zu avstro-ogerske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na <lom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki- . za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na timu rakuna ne
po lO kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkritt tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. rjpravni&tva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Pred shodom slovenskih poslancev.
i.
Dne 2. oktobra Bešli se bodo torej poslanci iz vseh pokrajin slovenskih v belej Ljubljani. Videla bode slovenska prestolica v svojem obzidji zastopnike razkosanega našega slovenskega naroda, in iskrena želja vsacega domoljuba je, da bi ta shod rodil blag sad, da bi zbrani možje, katere je zaupanje naroda postavilo kot njega zastopnike, bili složni v tem, kaj treba narodu našemu v najbližjej bodočnosti. Zalibog, da moramo priznavati, da je dolgoletna nada borba, težka in trudapolna, rodila primerno le malo sadu. Baš v vitalnem našem vprašanji o združenji, katero smo nekoč poudarjali tako toplo v idealnih časih ntišega prebujenja, ravno v tem vprašanji rekel bi nesmo storili nobenega napredka, še celo dozdevati se nam hoče, da Bino nekako zanemarjali to biBtveno vprašanje, da smo je postavili v stran. In vender bi to vprašanje ne bilo smelo nikdar nam priti izpred oči j.
Začela se je pač zadnji Čas od neke strani pošiljati v svet neka, ne sicer nova ideja, to je o vzbujenji nekdanje „Ilirije". S tem poskušalo bi se tudi v nas segati nazaj na nekdaj obstoječe zgodovinske konfiguracije, ter delati propagando, da se zopet uvedejo v življenje. Ta ideja našla je živ odpor baš od strani južnih naših bratov Hrvatov, kateri so se v dobi narodnega preporoda tako navduševali za ilirsko ime. Seveda, da njihova Ilirija ni imela z našo nikakeršne zveze, sorodstvo je bilo samo v imenu. Ne bodemo bo danes spuščali globeje v to vprašanje, ker namen teh vrstic ni, delati konkretno politiko, to prepuščamo možem, katere bodemo skoraj imeli čast in veselje pozdravljati v belej Ljubljani.
Pač pa izrečemo tu gorko željo in tudi prepričanje, da se bode pri tem shodu ukrenilo kaj positivnega, da se poslanci slovenskega naroda zje-dinijo o načrtu  programa, po katerem bodo delali.
Izvzemši Kranjsko, pač moramo reči, da se hudo godi povsod narodu našemu, da tacib odno-Sajev ne moremo imenovati zdravih. Dogodki zadnje dobe na Koroškem, na Štajerskem in Primorskem kažejo  nam  jasno,  kako težavno stališče  ima v
manjšini se nahajajoči slovenski narod proti oholemu postopanji sodeželanov nemških in laških, oziroma autonomnih njih oblaatev. Niti najmanje mrvice svobodnega gibanja bi mu ne privoščili nasprotniki, da bi šlo po njihovi volji, da bi hvala Bogu nad njimi ne bila še višja inoČ, katera je semtertja prekrižala prvotne njih pač malo svobodorniselue in liberalne uačrte.
Posebno hud je pritisek na narod slovenski v tužnem Korotanu. Kakor so nam pripovedovali domoljubi, katerih gotovo ne prištevamo v vrsto pesimistov in čruogledov, združujejo se tam vsi elementi proti ubogemu slovenskemu prebivalstvu, katerega je vendar tretjina v deželi, da ga uničijo, da izbrišejo slovenski Korotan iz knjige živih, ter pritisnejo nemški pečat na grob naroda slovenskega, da nikdar več ne ustane iz njega Občudovati mo ramo junaški boj, katerega bije jo bratje naši tam gori za gorami proti silnemu nasprotniku, a sveta dolžnost naša je, delati na to, da se že jedenkrat odpravijo kričeče krivice, ki se mu gode dan za dnevom.
Kako mučno je na drugej strani stanje primorskih Slovencev! Oni, ki bi bili najtrdneji jez, ki bi branil narodnost našo, ob jednem pa tudi državo nevarnega navala p >gubne iredente, oni morajo se boriti za vsako drobtinico narodnih pravic, ker, žal, v dotičnih krogih še ni prodrlo prepričanje, kako eminentno državni interes bi bil, podpirati v prvi vrsti slovanski živelj v Primorji. Z žalostjo nas navdaja pogled v sosedno Dalmacijo, z žalostjo rečemo, ker vidimo kako veselo bi se raz-cvitalo tudi v nas slovansko življenje, samo da se mu dado pravice njegove.
Mi ne zahtevamo nikake protekcije, da naj se nam samo to, kar uam gre, na šolskem, na upravnem, na sodniškem polji, sploh v vseb strokah javnega življenja, in videlo se bode kmalu, kako bode nastala nova Dalmacija, kako se bode ukrepil Slovan v Primorji in v Istri, kako bode začelo novo življenje v teh pokrajinah.
Ne dosti bolje godi se Slovencem na Štajerskem. Priklenjeni na veČino, ki jim ni nikdar hotela biti pravična, izgubljajo najbolje svoje moči v neplodnih bojih, dobro vedoč, da v jednacih razme-
rah ne dosežejo nikakoršnega izdatnega uspeha. Kako drugače hi to bilo, da je južna Štajerska bogata in plodna, s prebivalstvom skoraj jednakim Kranjskej, združena narodno z drugimi slovenskimi pokrajinami, da jej je dauo, slobodno odločevati v najvitalnejih svojih vprašaujih! Mala bi bila naša skupina, ali z vso močjo delati nam je na to, da jo dosežemo, delati nam je posebno neumorno na to, da se mej narod širi prepričanje, da jedino v združenji nam je narodni spas.
V prvi vrsti poklicano je narodno časnikarstvo poudarjati to idejo, ponavljati jo vedno in vedno ter Širiti pri vsakej priliki mej narodom. Vsaj časnikarstvo naše pusti naj na stran v tem glavnem vprašanji vse tesnosrčne in lokalne nazore in pomisleke, jednoglasno in naudušeno naj dela na razširjevanje te jedino spasonosne ideje, tega prvega in bistvenega koraka pri izvrševanji našega narodnega programa. Zastopniki naroda slovenskega pa, katerim Beveda ni vedno pripuščeno postavljati se na tako idealno stališče, kakor nam časnikarjem, oni našli bodo gotovo tudi pravo obliko, da tudi na polji praktične politike ne pozabiio nikdar na glavno in prvo vprašauje, katero bi moralo biti podloga vsemu našemu političnemu gibanju. Treba le, da se oni v prvi vrsti uaudušijo za ono idejo, ki je vedno naudajala uajzvestejše sinove Slovenije, da oni v suhoparnih borbah političnega življenja ohranijo malo onega političnega in narodnega idealizma, kateri jediuo nas bode privedel do bolje bodočnosti, če nam je sploh sojeno, da jo kedaj dočakamo!
S to veselo nado se prisrčno veselimo dohoda poslancev slovenskih v središče Sloveniie, prepričani, da nam utegne dan 2. oktobra postati važeu in odločilen morda za dolgo vrst let.
Y.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 25. septembra. l)e»elnoxhorsJic volitve. Cehi petega Dunajskega  okraja postavili bo dr. Menčika za svojega kandidata.   Upanja aeveda
LISTEK.
Slavnostni govor.
Govoril 8. septembra t. 1. v čitalnici Planinski pri Vilhar-jevi slavnoBti J. Podboj.
Slavna gospdda! Majhna je sicer dežela kranjska, naša draga domovina, katero vsi ljubimo z otroško ljubeznijo — majhna je, ali tako je lepa in krasna, toli bogata na lepotah naravnih, — naj se že ozremo na divno gorenjsko stran, ograjeno z orjaškimi snežni ki ali na prijazno Dolenjsko, z njenimi griči in vinskimi goricami ali na našo Notranjsko, katera krije v srci svojem čarovne podzemeljske hrame, — da smemo po vsej pravici to deželico našo imenovati biser v dični kroni našega presvetlega cesarja. — Povsod slovi dežela naša, ves Bvet jo pozna in čisla, tujci od vseh vetrov radi prihajajo vanjo, občudovat njeno lepoto in krepit ai duha in telo v njenem čistem zraku. Na dobrem glasu pa je tudi ljudstvo, katero biva po naših hribih in dolih, ljudstvo pohlevno in dobrosrčno, ljudstvo izredno nadarjeno, ki je porodilo izmej sebe nepregledno število slavnih mož, kateri so svoje moči posvetili svojemu narodu ter delali ne-
utrudno za njegovo čast in blaginjo. Dolgo vrsto J uzornih škofov in duhovnikov, modrih državnikov in učenih pisateljev šteje domovina naša mej svoje sinove, slavi njih spomin in hvaležno poudarja njih velike zasluge za probujenje naroda in njegov vsestranski napredek. Imena Valentin Vodnik, dr. Franc Prešeren, dr. Janez Bleiweiss in drugih odličnih domoljubov bode narod s častjo in hvalo izgovarjal, dokler mu ostane skromen prostor v zgodovini, dokler bode zadnji Slovenec živel na svetu.
Kaj pa naša Notranjska? Je mar ona zaostala vtem živahnem tekmovanji? — Ni zaostala, marveč tudi ona je imela na torišči slovenskega rodoljubja ob vseh dobah duhovite in marljive sodelavce.
V prijazni dolini Planinski, v trgu, kjer se je danes zbralo toliko iskrenih Slovencev obojnega spola — naj mi bodo iz srca pozdravljeni! — se je rodil uaudušeni domoljub in pisatelj Miroslav Vilhar, v številu odličnih Slovencev jeden prvih, izmej Notraojcev gotovo najbolj slaven in zaslužen. Njegovemu spominu velja nocojšna slavnost — skromna sicer, nedostojna tulicega moža, a tembolj iskrena, iz hvaležnih src njegovih rojakov izvirajoča.
Kadi bi bili to svečanoBt osnovali v ogromni
in sijajni obliki ter povabili k udeležbi zastopnike naroda slovenskega iz vseh pokrajin, kodar biva. Ker pa to ni bilo mogoče — uzroke navajati se mi ne zdi umestno — bodi nocojšni večer posvečen spominu nesmrtnega našega rojaka!
Kamnita plošča, ki je uzidana v Vilharjevo rojstveno hišo, ni bila slovesno, pred očmi vsega naroda odkrita, kakor bi bil pokojni Vilhar zaslužil, zato pa hočem jaz danes odkriti, ne plošče — plošča je kamen — ampak odkriti hočem Vilharjevo domoljubno srce in njegova slavna dela, da bodemo tega rojaka svojega natanko poznali in gredoč mimo rojstvene hiše njegove klobuk sneli z glave v znak spoštovanja in hvaležnosti do tega odličnega Planinca.
Spominska plošča bode v teku let ostarela, zob čaBa jo bode razglodal, dež izpral črke vsekane vanjo, nikdar pa ne bode izginil, izginiti ne sme v narodu slovenskem spomin na Vilharja in njegove zasluge. V peBuih svojih bode živel na veke. —
Ta odlični domoljub slovenski je v našem trgu dne 7. septembra 1. 1818. v hiši, ki še sedaj nosi njegovo ime, ugledal luč sveta. Njegov oče Franc je bil poštar in graščak,  mati  pa Ivana iz obče
nemajo, da bi zmagali, ali pokazati hočejo, da Dunaj oi čisto nemško mesto. Pri češkem volilnem shodu so nekaterniki priporočali, da bi Cehi volili dr. Luegerja, toda večina ni bila za to, ker se dr. Lueger poslednji čas postavlja na velikonemške stališče. Dunajski Čehi nefcejo več podpirati proti-semitov, ker poslednji v mestnem zboru še huje napadajo Slovane nego liberalci, dasi so nekateri zmagali le zaradi tega, ker so Cehi zanje glasovali.
Xemci veh f/ovore netjo Slovani.
Neki nemški drž. poslanec boče v „Bohemii" dokazati, da opozicija v svoji domovinski ljubezni v državnem zboru več stori nego Slovani in nem ški konservativci. Da to dokaže sklicuje se na to, da se iz stenografičnih zapisnikov vidi, da Nemci v državnem zboru več govore nego Slovani. Mi mislimo, da davkoplačevalci pač neso posebno naudu-šeni za tako delovanje, ki obstoji le v neprestanem premlevanji starih obrabljenih fraz. Po tem takem bi bil Tiirk najboljši poslanec, kar pa i „Bohe-miau javaljne veruje.
V nanje države.
liusiju hi napadni Slorani.
„Narodni Listyu so o svojem času pisali, da bi Rusi morali pospeševati razširjenje ruščine mej zapaduimi Slovani. V Peterburškem listu „Blago-ve8tu priobčil je hrvaški časnikar Heruc, ki že dolgo biva v Rusiji, članek, v katerem pravi, da naj se zapadni Slovani le sami uče ruščine in se skušajo približati Rusiji. Od sedanje ruske inteligence zapadni Slovani nemajo pomoči pričakovati, kajti v Rušili se res pogosto premlevajo fraze o slovanstvu, ali cesto se pa tudi čuiejo glasovi, da naj se zapadni Slovani ne mešajo v rusko zadeve.
„Novoje Vremja" očita z.ipadnim Slovanom, da le od Rudije vse pričakujejo, sami pa ničesar ne store! Žrtve »Slovanskega Blagotvoriteljnega ObSčestva" so le malo koristilo in zaradi tega se ruska inteligenca več toliko ne briga za zapadne Slovane. Poslednji naj se le uče ruščino in bore proti germanstvu in Rus'i jim gotovo ne odreko simpatij.
Na ta ruska glasa moremo le toliko odgovoriti, da Rusi mnogo premalo poznajo zapadnoslo-vanske razmere, ker sicer bi ne očitali nam, da ničesar ne storimo. Našim vzhodnim bratom, katerih narodnost ni v nevarnosti, se niti ne sanja, j kake hude boje imamo mi za narodni obstanek. Volitve v Srbiji.
Jutri «o volitve za srbsko skupščino. Radikalna stranka je zmage gotova. O gibanji napred-njakov se zadnji čas ni dosti več slišalo. Menda so že spoznali, da posebnih uspehov pri volitvah nemajo pričakovati. Pa tudi liberalci so nekako poparjeni, ker vidijo, da zaujtanja radikalcem spodkopati ne morejo. Minister notranjih zadev naročil je vsem uradnikom, da se nemajo mešati v volilne agitacije in na noben način ovirati volilne svobode. liohjarsko vprašanje.
Burian se je proti Tatiščevu baje izjavil, da Koburžan želi sporazumeti se z Rusijo. Nemški zastopnik je pa Tatiščevu razkladal, kake težave ima z zastopstvom ruskih podložnikov. Ko je knez Dolgo-rukij pohodil Sofijo, je on le s težavo preprečil škandal, ki bi bil še poostril nasprotje mej Rusijo in Bolgarijo. Rusa Kolubkova pa zaradi tega neso tako dolgo mogli izročiti Rusiji, ker je ruska vlada zahtevala prepis sodnih aktov, da jih pregleda. Prepisovanje pa je dolgo trajalo. Stambulova je nemški generalni konzul hvalil, da je jako nadarjen, pa malo nepremišljen. Politične stranke v Bolgariji so brez pomena. Kdor ni na krmilu, pa nasprotuje. Mnogi mislijo, da je Radoslavov Battenberžanov pristaš, kar pa ni res. Jezi ga le, da ni več minister. Tudi Koburžana je hvalil nemški zastopnik. Kakor
je on od drugod zvedel, je jako nadarjen, on sam pa ne občuje ž njim. Iz pogovora z generalnim konzulom Wangenheimom je povzel Tatiščev, da se raz-more v Bolgariji poprej ne bodo premenile, da pride kak pritisk od zunaj. Po odstopu Bismarckovera je Nemč'ja tudi prijaznejša Bolgariji. Tatiščev hoče vedeti, da nemški zastopnik že občuje s Koburža-nora, če tudi ne očitno.
Grof Pariški. odpotoval je za nekaj dnij v Ameriko. Pred svojim odhodom iz Anglije se je bil sešel z nekaterimi pristaši s Francoskega in se ž njimi posvetoval o raznih političnih zadevah, zlasti o tem, kak upliv je napravilo v Franciji to, ko se je razkrilo, da so monarhisti zares imeli zveze z generalom Boulan-gerjem in kake posledice bi to še utegnilo imeti. Posebno seveda je tudi mikalo vedeti pretendenta kaj misli storiti vlada, če se bode v zbornici predlagalo, da se monarhistični vodje, ki so občevali z Bonlangerjom, pokličejo preti sodišče zaradi sokrivde pri poskušenem atentatu na varnost države.
Zakon proti socijalistom zgubi v Nemčiji dne 30. t. m. veljavo. Ta dan hočejo v Berolinu slovesno praznovati socijalni de-mokratje. Priredilo se bode več slavuostij, misli se celo na razsvetljavo. Kujejo se spominske svetinje z napisom: V sjjomin ua zmago nemškega proletarijata nad zakonom proti socijalistom 1890". Podobe Lassallove, Liebknechtove in Beblove se močno kupujejo. Prosili so socijalisti celo, da bi jim ta večer magistrat prepustil jedno dvorano, v kateri bi slovesno vsprejeli izgnance vrnivše se v domovino.
Dopisi.
Im. <<clja 24. septembra [Izv. dop.] Pobalinska predrznost, zdivjanost in surovost Celjskih nem-čurjev in narodnih izdajic nasproti slovenskemu prebivalstvu presega že skrajne meje. Nekdaj so Nemci z mečem ali pa križem v roki usiljevali miroljubnim Slovanom svojo omiko (?); teh sredstev se dandanes ne morejo več posluževati, zato pa skušajo razuimi drugimi poti doseči svoj smoter. Njih Celjski potomci na primer hočejo v poslednji dobi, ker ko bile vse druge poskušnje zaman, s psovanjem, javnim nasilstvom — z gorjačami in kamenjem v roki — utrditi na slovenskih tleh nemško kulturo! Nasledkom tega se Celjski Slovenec v večernih in nočnih urah niti pokazati ne sme na ulici, v kavarnah In goBtilnicah (izimši nekatere,) ako se hoče izogniti grdemu, brezsratUnemu psovanju iu zavrat-nim napadom. V dokaz zopet jeden slučaj: Dne 20. t. m. zvečer imeli so Celjski turnarji v gostil-nici „zur Krone" beznico. Ko so bili že prav pošteno ohmeljeni in jih je vse prešinil „furor teu-tonicus", hoteli so konečno zopet pokazati svojo telovadniško izurjenost in pauedosežno nemško omiko.. V to svrho čakali so, oboroženi s takozvanimi „Todt-schlagerji" iu kameujem, zunaj na cesti pred imenovano gostilnico — celkom bilo jih je 20 do 30 — da pride kak — Slovenec, po njihovem olikanem jeziku „vvindischer Hund". In res je napala ta roparska svojat najprej dva gimnazijca. Jeden ž njiju dobil je nevarno rano na glavi, da je bil ves v krvi in poleg tega vzeli so mu klobuk. Na to prišel je mimo drug Slovenec, ki je baš pred tremi dnevi došel v Celje. Tudi njega so obkolili liki cestni roparji ter ga vprašali, kam gre in kaj je. Spoznavši, da je Slovenec, začeli so udrihati po
znane rodbjne Obrezove. Imela sta več otrok ; naš pesuik Miroslav (Kari) je bil četrti mej njimi. Prve šole je obiskaval v Postojini, gimnazijo je dovršil v St. Pavlu na Koroškem, pravoslovje na Dunaji in v Gradci ter bil vseskozi prvak mej svojimi sošolci. Njegov bistri duh je z lehkoto objel vse razne stroke človeškega znanja, zato ni čuda, da je Vilhar daleč za sabo puščal svoje šolske tovariše. Narava mu je podelila tudi dar telesne lepote. Bil je zal mladenič, vitke postave, rudeč kot cvet, da je vse radovedno zrlo po krasnem dijaku iz Kranjske. Kot pravnik se je Vilhar seznanil s hčerjo nemškega profesorja iu začel njej za ljubo pesnikovati naj-poprej v nemškem jeziku Tudi opereto „Jamsko Ivanko" je spisal izvirno v nemškem jeziku pod naslovom „Johauna vou Luegg".
Ne bo se temu Čudil, kdor premisli za Slovenijo žalostne čase, v katerih se je Vilhar šolal. Razen nekaterih učenih glav ni nihče vedel, da Slovenci živimo na svetu. Govorilo se je le o Kranjcih in kranjski šprahi. V prahu in mahu je slovenščina počivala. Nemci in drugi tuji sosedje so jo zauiče-va!i, domačini se je sramovali. — Ni bilo slovenskih knjig ne domoljubnih mož, da bi je pisali. Prehodil bi lahko tri fare, — preduo si kje naletel
na slovensko knjigo ali slovensko pesem. — Na kmetih ni bilo šol, po trgih iu mestih pa se je šopirila sama nemščina. Tu je košato Bedela za mizo, domača hčerka pa je zdihovala za vratmi, od vseh pozabljena. — Sinovi slovenski so znali izvrstno pisati nemški in latinski, gladko so g)vorili po francosko in italijansko, toda v svojem materinem jeziku se niso oglasili, da so le gosposko suknjo oblekli. — Celo oni, ki jo srčno ljubil svoj rod in jezik, si ni upal očitno kazati te ljubezni; — bal se je zasramovanja. Otrok, ki je v šoli pozabivši črh-nil po domaČe le jedno besedico s svojimi tovariši, je takoj dobil sramotno kazen; jezik — strah tedanjih Šolarjev — so mu obesili na vrat.
Ni čuda torej, če je omika v Slovencih tako zaostala, da smo bili drugim narodom v zasmeh in zaničevanje. Le skrivaj je smel Slovenec ljubiti svoj narod in jezik. Vilhar sam toži v svoji pesni „Ve-soljnemu svetu", ki se glasi kot mila prošnja (natisnjeni 1. 1850 v „Novicah"):
„To vsaj mi dovolite, Da se sinom Slovenec zvati, Da se smem rodu ponesti,
Ko .Sloven'c povsod se vesti".
(Da\je prih.)
njem s kamenjem in gorjačami, ter ga na ta način na večih mestih na glavi hudo ranili in tudi na rokah in hrbtu znatno poškodovali. Na hrup, ki je nastal, prišel ie vodja Celjskih stražnikov s svojim moštvom, a glejte čudo! — niti jednega lopovov ni zgrabila roka pravice (?) ! Toda kdor pozna tukajšnje razmere, ne bode se temu čudil. Stvar je jasna, ako samo omenimo, da je bil mej to druhaljo tudi sin Celjskega župana ces. svetnika dr. Neckor-manna mimo druzih sinčkov Celjskih mestnih očetov! Celjskih notablov-nemškutarjev nadepolni potomci, ki opravljajo tu večinoma posel trgovskih pomočnikov ali pa se brez posla okoli klatijo, ker jim je bila šola pretrda, odlikujejo se v prvi vrsti pri takšnih napadih, kakoršni so se vršili za Sokolske slav-nosti in se še sedaj vedno ponavljajo, kajti svesti so si, da jim hlapci njihovih očetov (to so namreč stražniki) niti lasu ne bodo skrivili. Pač pa se je že prigodilo, da so ti neotesanci po svoji stari navadi brez vsakega povoda napali Slovenca ter ga konečno izročili stražniku, češ da je izzival in razsajal po mestu. Zato pa je res skrajni čas, da posežejo vmes višji krogi, ter store konec jedenkrat za vselej razmeram, ki so za Celjske Slovence neznosne, za mesto Celje pa jako sramotne.    —k.
Iz mariborskega okrafa 21. septembra, [Izv. dop.] Čim bolj naši nemški sodeželani uvide-vajo, da mora njihovemu nenaravnemu iu krivičnemu gospodarstvu prej ali slej biti konec, tem bolj napenjajo vse sile, da bi še čim dalje tlačili svojega slovenskega soseda. V boji, ki se je vsled tega |>riti8ka unel, in v katerem je ubogi Slovenec prisiljen braniti svojo kožo, dobro jim je vsako nečloveško iu najpodlejše sredstvo.
Ker mariborskega občinskega soveta resolucija, da bi se ne napravile slovenske vsporednice na ondašnji gimnaziji, ni imela zaželjenega uspeha, hočejo Mariborski zagrizenci na drug način Slovencem užitek te drobtinice njihovih pravic onemogočiti ali vsaj zagreniti. Na Mariborski gimnaziji je podporno društvo za dijake. Vsi gimnazijski profesorji in učitelji eo vselej s tem, da so žrtvovali kot člani tega društva, bora dva goldinarčka, pokazali ljubezen do mladine, ki jim je v odgojo in varstvo izročena. Tudi mnogo meščanov bilo je mej člani tega društva, marsikatera imovitejša hiša, pa je dajala ubogim dijakom hrauo. Ker so se pa lani ustanovile sloveusko-nemške VBporednice na gimnaziji, izstopili so vsi Nemci in tudi vsi nemški profesorji izimši ravnatelja iz tega društva, od katerega dobivajo nemški dijaki ravno tako podporo, kakor slovenski. Pa tudi one dobrotnike, ki so izven tega društva podpirali učečo se mladino, odvrnili so nemški hujskači s svojim terorizmom od njihovega blagodušnega delovanja.
Čudno je, kako pri tem nasilatvu število slovenskih dijakov vedno in vedno raste, število nemških pa pada. To je tem bolje čudno, ker je velika večina profesorjev Nemcev, mej kateremi je tudi dosti takih, ki svojo mržnjo do slovenskega dijaka pri vsaki priliki kažejo. Na čelu jim je sam ravnatelj dr. A. Steinwender. Odkar je na mariborskej gimnaziji, je svoj poklic kot apostelj germanstva še vedno vestno izvrševal. Pred nekoliko leti prišel je dijak iz Varaždina na mariborsko gimnazijo. Na ravnatelja Steinwenderja vprašanje, kake narodnosti da je, odgovori, da je Hrvat. Z osornim glasom ga zavrne ravnatelj, da mora ali biti Nemec ali pa Slovenec in ker dotičnik ni znal dovolj sloveuski, da bi se učil slovenščine s Slovenci, moral je postati Nemec in se danes, ko je že svoje pravoslavne študije dovršil prišteva se (Steinwenderjeva zasluga) Nemcem.
Pred petimi leti vprašal je odličen uradnik, po narodnosti Slovak, ali naj bi dal sina že v prvem razredu učiti se slovenščine; a skrben ravnatelj mu svetuje, da naj tega nikar ne stori, kajti sicer bi znal deček, ki je bil nadarjen in slovenščine ravno tako zmožen kakor nemščine, pod prevelikim bremenom opešati, in ker je za Slovence slovenščina v Vbeh razredih obligatna, ni preostajalo očetu drugega, nego upisati svojega sina za Nemca.
Tudi letos pripetilo se je nekaj jednacega. Ia Središča pripelje neka gospa dečka, k vsprejemu, da ga upisati kot Čeha in izrecno zahteva, da m ora obiskovati alovensko-nemški oddelek. Ali ravnatelj jo v svoji preveliki gorečnosti za slovenščino hitro opomni, da bode to trdo šlo. Gospa pa ga odioč no zavrne, da zna deček prav dobro slovenski, iu da bode v slovenskem oddelku bolje uspeval, kakor v nemškem. Žal, da ne morem navesti nobenega slu-
čaja, v katerem hi g. Steinwenter se brigal za to, da spravi kakega dijaka iz nemškega v slovenski oddelek.
Is IjJ ubijane- 23. septembra. [Izv. dop.] Še jedenkrat a zadnjikrat bavili se bodemo danes z novim selilnim redom, veljavnim za meBto Ljubljansko od 1. maja 1 89 0 Daprej. Omenili Brno že ter odločno poudarjali, da novi selilni red nema nikacih slabih posledic, niti za stranke, niti za hišne posestnike, to pa osobito zaradi tega, ker se je obrok za upeljavo novega selilnega reda z dobro premišljenim namenom tuko izbral, to je 1. maj ; kajti po stari odredbi že končal je s prvim majem in začel se je po novi postavi ob jednem novi selilni red. Rekli urno tudi, da bodo to premembo napačno tolmačili le tisti, ki se bodo hoteli pri tej priliki na račun stranke okoristiti, torej umazanci, ali pa oni, ki so tako bornirani, da niti do 24 računati ne znajo. Znana sta nam dva slučaja, ko je morala sodnija poseči vmes ter svojo sodbo v tej stvari izreči, v prvem slučaji je stranka preveč plačano najemščino sodniškim potom nazaj terjala in jo tudi dobila, v drugem slučaji je pa hišni posestnik tožil stranko ua doplačilo najemščine in Hicer po advokatu, ki se je gleda mestnega magistrata blagovolil proti stranki izraziti „a Waa, der magistrat arbeitet in's blaue". Tu propadel je hitoi posestnik z advokatom vred, ki je delal „in's blaue hinein".
Ker pa številke jasno govore, dokazali bomo koj s številkami, da je vsako drugo tolmačenje nove selilne postave — zvijača ali pa nevednost.
Znano je vsacenm čevljarskemu učencu, da je stara selilna naredba delila leto v dva nejednaka obroka in sicer v obrok od sv. Mihela do sv. Jurija s sedmimi meseci in v obrok od sv. Jurija do sv. Mihela s petimi meseci, tako da je stranka, ki je imela stanovanje od sv. Mihela do sv. Jurija, plačala za sedem mesecev polovico letne najmovine, in stranka, ki je imela isto stanovanje od sv. Jurija do sv. Mihela plačala je za pet mesecev (udi polovico letne najmovine, hišni gospodar dobil je torej za dotično stanovanj*? od obeh strank za 12 mesecev celotno najmovino. Zdaj pa s številkami: Hišni gospodar D odda stanovanje v svoji hiši za letnih '240 gld., dobil je torej, uko bi stara seliina odredbu bila šo najprej v veljavi, za to stanovanje v dobi od sv. Jurija to je od 1. maja 1891, torej za dve leti 48 0 gld. Koliko pa bi dobil gospodar D za isto dobo in za isto stanovanje po napačnem ali zlovoljnom tolmačenji novega seliluega zakona? Poglejmo: Za čas od sv. Jurija 1889 do sv. Mihela 1889,  to  je za pet mesecev plačala bi
BtrankaA........120 gld.
od sv. Mihela 1889 do sv. Jurija 1890 stanovala bi v istem stanovanji druga stranka B in bi plačala tudi b sv. Jurijem to je s 1. majem 1890 stopi pa novi selilni red v veljavo in ker ima stranka B pravico v 8 dneh, to je 1. do 8. maja stauovanje za 1. avgusta 1890 odpovedati, odpove tudi stanovanje in plača za čas od 1. maja do
1. avgusta 1890 še......
A gospodar D s tem ni zadovoljen, zahteva namreč, da mu stranka B mora za mesec julij 1890 doplačati; kajti, tako modruje gospodar D stranki B, vi ste od sv. Mihela 1890 do 1. avgusta 1890, bili deset mesecev v moji hiši, a plačali ste mi pa le za tri četrtletja, to je za devet mesecev. Stranka B to računanje na mesece mesto na obroke zmoti in plača mu res Se Naslednja stranka C plača od 1. avgusta
do 1. novembra 1890 .....
od 1. novembra  1890  do 1. febr. 1-891
zopet ..........
in za čaB od 1. febr. 1891 do 1. maja, ali kakor se je po stari odredbi ta obrok imenoval do sv. Jurija 1891 tudi gospodar D dobi tedaj za isto dobo"
vkup........ .    .   5O0 f
meBto poprej omenjenih ...... 480
torej preveč   .......    .     20 gld
to je doplačilo za mesec juli 1890, katere je gospodar D od stranke B po krivci terjal. MiBlimo, da se jasneje krivičnost zahtevanega do plačevanja dokazati ne more, to pritrdil nam bo gotovo tudi tisti advokat, ki govori „in's blaue hinein", tedaj sa-pienti sat!
120
60
20
60
60
60
Domače stvari.
— (Pirijatelj8ki shod) nekaterih udelež-nikov skupščine bv. Cirila iu Metoda, bil je včeraj zvečer v čitalniški restavraciji. V ožjem krogu nazdravljal je operni pevec Nolli navzočima poslancema iz severa in juga slovenskih mej gg. Ein-spielerju in Nabergoju, ki sta Be oba zahvaljevala v lepih govorih. Gosp. Einspieler napil je g. V. Legatu kot neumornemu podporniku prizadevanj koroških Slovencev ; gospod Na-bergoj mladini slovenski. Nazdravljal je še nadalje g. Trstenjak zastopniku koroških Slovencev, posestniku g. Bajsu, in g. Drag. Hribar zastopniku Tržaških Slovencev g. Škaber-ju. Gospod Legat pripovedal nam je marsikatero zanimivo črtico iz življenja in delovanja koroških SI ovencev. Mej lepimi govori iu naudušenimi zdravicami mino! je prav prijetno večer, kot dodatek k slavuosti sv. Cirila in Metoda. Pogovarjalo se je tudi o tem, da se drugo leto priredi velika narodna veselica na Koroškem, in so vsi bili zavzeti za to misel.
— (Javnih   vodnjakov)   postavil bode mestni magistrat na raznih trgih šestnajst, „Pred prulumi", nasproti cesti, ki drži na Žabjak, posta vili so prvega. Za javno rabo bodo ti vodnjaki zelo koristni.
— (II ua tro van narodni koledar) za nav. leto 1891, katerega izdaja marljivi in pod-vzetni g. Dragotin Hribar, izšel je ravnokar na svetlo. Vsebina mu je po večem jednaka prejšnjima dvema letnikoma, ki sta se tako naglo prikupila slovenskemu občinstvu. Po navadnem koledarskem oddelku, ki obsega razne koristne stvari, nahajamo jako marljivo sestavljeno adresno knjigo, ki v XII. poglavjih podaja vsa potrebna osebna razjasnila raznih oblastev in društev. Zabavni del nam podaje životojnse in prav dobro izvedene podobe : dr. Jerneja Zupan ca, Božidara Raiča, Janeza Subiča, in Ivana Do 1 ina r j a. Razgled po svetu govori o važnejših dogodbah preteklega leta. Vesela oporoka, humoreska zaključuje zabavni del, kateremu sledi vrsta za trgovski svet zanimivih iuseratov. Cena trdo vezani knjigi je 50 kr. Tisek je prav čeden in dela čast zavodu „Nurodne Tiskarne". Prepričani smo, da je izdajatelj ustregel slovenskemu občinstvu z izdajo oziroma z nadaljevanjem svojega koledarja, ter da bode pridno segalo po njem. Po pošti poslan velja 10 kr. več.
— („Slovensko pevsko društvo" v Trstu) konstituiralo se je tako: Podpredsednik profesor Ivan Macher; tajnik Ivan Kiferle; blagajnik Josip Abram, njega namestnik Srečko Bar-telj; arhivar Josip pl. Masnec; nadzornika pevskih vaj Miroslav Loncner in Jakob Pelicon; nadzornik glasbenih vaj Vekoslav Grebenec.
— (Z Reko) pobegnil je tamošnji trgovec Ružič, zapustivši do pol milijona goldinarjev dolgov. Močno prizadet je bivši poslanec dr. Bakar-čič, katerega je Ružić opeharil za 130.000 gld. Ružič ubežal je nekda čez Genovo v Ameriko.
— (Izpred sodišča.) Primož Prelovšek, ki je dne 3. jnnija t. 1. z Grada ušel in so ga pred kratkim zopet ujeli, ko je kradel pri posestniku Aleksandru Pavlinu, bil je včeraj zopet zatožen več tatvin. K prejšnji kazni dobil je še tri leta teške ječe, poostrene s postom vsak mesec. Helena Frtiu, omožena kajžarska hči, ki je pospeševala njegovo tatinsko delovanje, bila je obsojena na 18 mesecev teške ječe. f
— (Posojilnica v tabačni trafiki.) Pri denašnji prvi obravnavi pred deželnim Bodiščem /ase i u je 5 žensk iz Kranja zatožno klop. Zatožene bo bile hudodelstva poneverenja in soudeležbe pri tem hudodelstvu. — Meseca februvarja dobila je Blužbo v gospe Florijanove glavni trafiki 151etua Tončika Jerman, doslej nekaznovana. Gospa Flori-janova izročila jej je vso prodajo tabaka, tudi kolkov in mark, celo delavcem smela je čez teden dajati na upanje tabak, katerega so v soboto plačali. Vsak mesec bil je obračun. Po ustopu zatožene TonČike Jerman začelo se je gospej Florijanovi čudno zdeti, da se računi ne ujemajo več. Meseca avgusta so jo trdo prijeli, zahtevali ključe njene sobe in tam preiskavši vse, našli imenik raznih žensk, katerim je zatbženka posojevala iz trafike denar. Lucija Kopač, 301etna omožena Ženska, začela je Tončiko nagovarjati, naj jej posodi, saj bode ob meseci vrnila. Posodila jej je v prvo 3 gld., ti so narasli na 129 gld. Kopač zopet je priporočila 401etno Marijo Avrekar, katerej je posodila G3 gld.,
Avrekar 41ietno Ivano Puhar, ki jfe dobila na posodo 86 gld., Ivana Puhar pripeljala je Uršo Šiler, ki je potrebovala 77 gld., poslednja pa Ano Lokar, ki je kot zadnja dobila le 25 gld., katere je pa še pred ovadbo vrnila. Zatoženka je Uno živela, omislila si elegantne vizitnice in druge potratne stvari. Gospa Florijauova ceni vso škodo na 385 gld., gotovo je pa še par stotakov več. Zatoženke priznajo dvojo krivdo.   Tončika  izgovarja se, da je mislila, da to nič ne škoduje, če se  le  ob meseci denar vrne, zapeljivke pa trde\ da jih je beda pripravila k temu in da bodo posojila že vrnile.  S čim, tega seveda ne povedo, ker ničtsar nemajo. Poročilo županstva kranjskega je seveda vse drugačno. Zapeljivke so zuane   „loteristovke"   iu  tudi  pijače ne Črte.   Vseh petero bilo je krivimi sj)oznanih m obsojenih.   Antonija Jerman  na štiri mesece, Lucija Kopač ua stri mesece in post vsacih 14 duij; Marija Avrekar na deset tednov, Ivana Puhar na tri mesece iu post vsacih 14 dni j, Urša Šiler na deset tednov in post vsakih 14 duij. Vse sede že 21 dnij na Žabjaku.
— (Ogenj.) Včeraj zvečer ob 7. uri gorelo je v Babui gorici pri Lav rici. Pogoreli so vsi štirje posestniki z vsemi poslopji, le dva kozolca so oteli. Razven poslopij pogorelo je tudi šest prašičev, dvoje goved, mnogo hišne  oprave,  obleke, žita in krme.
— (Iz Žužemberka:) V ponedeljek 22. t. m. dopoludno pogorelo je v Brezovem dolu pri Atn-brusu 25 domovanj z VBemi gospodarskimi poslopji in letošnjimi pridelki. Zažgal je 4leten deček, hoteč peči turšico pri kozolci. Škode je krog 40 tisoč, zavarovaua le neznatno. Pomoč ni bila možna, ker si vaščani že čez mesec duij vozijo vodo >z 2 uri oddaljene Krke.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Avignon 24. septembra. Povodnji napravile so več milijonov .škode. V nekem selu pri Privasu utonilo devet oseb. Nova železniška proga Voulta-Clievlard na več krajih razdejana. Voda narašča.
Cherbourg 24. septembra, lleservista pomorske pehote prijeli so zaradi tatvine Leb-love patrone, ko je baš hotel odpotovati v inozemstvo.
Novi York 24. septembra. Požar v Colonu uničil 150 poslopij. Škode je poldrugi milijon dolarjev, družba Panamske železnice sama ima 100.000 dolarjev škode.
Dunaj 25. septembra. Cesar dovoli pod-maršalu Blažekoviču, namestniku dalmatinskemu zaradi bolelmosti zaprošeni odpust iz službe ter mu tem povodom izrekel polno priznanje na izvrstnih zaslugah iu zvesti udanosti za dr-
žavo.
Dunaj '25. septembra. Trgovinski minister odredil, ker se je v Alepu pričela kolera, da se imajo sedem dni opazovati vse ladije, prihajajoče iz zaliva pri Aleksandreti, od Ras Hanjo do Karatoš Bnruiua.
Pulj 25. septembra. Novo oklopnico „Cesarica Elizabeta" spustili dopoludue srečno iu popolnoma v reda v morje. NadvojvoJiuja Marija Valerija odgovorila na admirala Stern-ecka nagovor: Z veselim srcern, zastopajoč mater, cesarico in kraljico Elizabeto, vršim krst te ladije. line one, ki morje toli ljubi, prinaša naj ladij i srečo, da bode opravičevaje najvesulejše nade, plovila v valovje Avstro-Ogerski v slavo, sovražniku v strah, domovini v ponos in čast.
Kazne vesti
* (Dvorni svetnik p r o f e s o r d r. S i c k e l) odšel jb dne 20. t. m. z Dunaja v Run, da prevzame vodstvo avstrijskega zgodovinskega zavoda. Ta zavod se oode vzdržaval iz doueskov države, cesarja in drugih gojiteljev zdanoslij iti ima u&logo preiskati za avstrijsko zgodovino bogate vire nahajajoče se v Rimu, zlasti v Vatikanu, katere je papež Lev odprl znanosti.
* (Promocija sub auspieiis imperatori s,) Due 22. t. m. bil je ua Dunaji Rihard Karol vitez Biaun L-V.rmvald, operater na kliniki dvornega svetnika dr. Billrottu promoviran „sub auspieiis*. To 'je prvi slučaj, da je bil na Dunaji medicinee na ta sloveseu uačin promoviran doktorjem.
* (Sinova    egi p takega podkralja.) Abbas bej iu Mehemed Ali hej prišla sta na Dunaj, da nadaljujeta ua   Torezijauski   akademiji svoje Žtudije.
* (Dvoboj ii ve h gimnazijcev.) V Bero-liuu sta se <lva gimnazijska učenca zaljubila v hčerko carinskega uradnika in se dvobojila zanio. MlajAi je startoma odtekal ko« ušesa in ga tudi nekoliko poškodoval na očesu.
* (Osveta.) V Leiflingu na Koroškem vnelo se je dne 18 avguata mej 9. in 10. uri) zvečer. Požar upeptli! je hišno in gospodarsko poslopje do cela in napravil lastnici Neži Srharth škode okoli 3000 gld. Poslopje bilo je zavarovano samo za 2000 gld. Pri lastnici služil je od 1. prosinca do 18. avgusta t. I. 34letni Jurii Grm. Ko je odšel, zapreti! je na dan požara, da jej bode /ažgal hišo, ker ga m hotela vzeti. Še v istej noči so ga prijeli in oddali okrajnemu sodišču.
* (V gosti I u i c i.) V gostilnici v Csakovi na Ogerakem sta se sprla Nemec Nikolaj Kolinger in Rumunec Arsin Zebejan iz Vojteha, kateri je bil prvemu uekaj dolžen, pa ni mogel plačati. Kolliu-ger je rekel Žebejanu, da je goljuf, poslednji Kol-lingeria nazivljal oderuha. Kollinger je na to Že-bejana udaril z vrčkom po glavi in ga ubil, potem se pa sam ustrelil z revolverjem v prsi.
* (12 milijonov centov) tehtajo žice vseh brzojavov na svetu, kakor je preračunil Anglež Preece. Vredne »o pa 900 milijonov goldinarjev.
* (Ministerska anekdotu.) Nedavno umrši bavarski minister baron Lutz se je nekda na obeh nogah težko poškodoval. Da bi bolje spoznal zdravniško znanost, vzel je dva zdravnika; jeden mu je zdravil desno, drugi levo nogo. Zdravnik, ki je zdravil desno nogo, ni niti vedel, kdo zdravi  levo, drugi  pa ni vedel, kdo zdravi desno.
* (Koliko piva popije sev Berolinu?) V Đerolinu popilo se je lani 2,692 471 hektolitrov piva. Ker ima Berolin 1,550.000 prebivalcev, popije vsak Berolinec na leto povprek poldrugi hektoliter piva ali kake Vio litra na dan.
* (Sam o umor.) Dne 15. t. m. obesila se je v "VVainsdorfu osemnajatletna tovarniška delavka Ana Monzberg Uzrok samoumoru je nekda ta, da sta oče in mačeha grdo ravnala ž njo, ker se je bila zaljubila v mladega fanta. Pokopali so jo zunaj pokopališča. K pogrebu prišlo je mogo ljudij, ki so po pogrebu dekletinega očeta in mačeho z z blatom ometajoč in pretepajoč ja preganjali do doma  Policija ni mogla pomiriti razburjeuih ljudij.
—Vabilo.
ČitalniSki pevski odbor naznanja gospodom pevcem, da se za letošnji zimski tečaj prično redne vaje dne 26. trn. Pevske vaje imajo se vršiti dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. Ako se oglasi zdatno število gospodov, ki bi pristopili zboru, otvorila .se bode tudi pevska šola pod vodstvom gosp. prof. Gerbića. Začetek vaj za gospice pevke določiti se ima pozneje. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno pevski odbor.
rg----ičr-*-;^-^1
..ljubljanski nor
ta vae leto gld. 4.6© ; ta pol leti* gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.1S.
rjT»i j«« :
24. septembra. Pri Malici t Mertenc, Kiegel, Engel, Vogel z Dunaja. — Simon iz Maribora. — Tonder, Tiegl iz Prage. — Počivalnik iz Trsta. — Legat iz Celovca. — Einspieler iz Pod-kloštra. — Koper i/. Linca.
Pri Nlonn i Seitinger, Bertoni, Janizzi, Kleiper, Se-gato c Dunaja. — Schepic iz Trsta. — Schiffuer lz Prage. — Herzog iz Zagreba. — Stare iz Knrnuika — Hudover-nik i?. KranJBkegoro. — Groul ir. Beljaku. — Betsget ii Ce
teras.
Pri bavanikem dvora : I Vri* iz Jaške.
Pri avstrijskem eesaarji: Goslar iz Idrije. — Chr'Btoph iz Trsta.
Pri j■!>.(■«-m kolodvora: Jftns) i* Cterfoft. — Ko--sesuik i?. PuIjh. — Vakmći&j  Mosibao i/. Trata
Meteorologično poročilo.
	Pas opazovanja	Stanje d;t fin. l v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v nun.
o. S i ^	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	742 9 -iim. 742-7 mm. 7434 mm.	130° C 24 2° C 1 62° C	si. vzh. sL jz. brezv.	j a«, jas. JHB.	O-OOm
Srednja temperatura 178°, za 3-90 nad normalom.
!D"a.n.SLos3s:a, borza
dne 25. septembra t. 1.
(Izvirno telugrafično porodilo.)
včeraj 8786 H840
- gld.
Papirna renta.....gld
Srebrna renta.....m
Zlata renta......m 106*70
5°/0 marčna renta .... „ 10120 Akcijo narodne banke   .  .     „   965 —
Kreditu« akcije.....„ 30775
London........ „   ; 12*20
Srebro........ „     —.—
Napol......... „       8 93 —
0< kr. cekini ......     »       636     — „
Nemške marke.....„       55 10     — ,
4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 131 gld. — Državne srečke iz I. 1864 1 00   ,     178   , —
8gerska zlata renta l°/0.......1O0 „ 60 gerska papirna renta 5°/0......99   , 05
Dunava reg. srečke 5°/„ . . . 1()0 gld. 120 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4%% zlati ihhL liati .   .   112   „ 90
Kreditne srećko......100 gld.   184   „ 75
Ki i dol t ovc srečke..... 10   „       20   „ BO
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 166 , 60 Trainway-drust. v elj. 170 gld. a. v.   .   .   .     —   „ —
dan os «7-80 8815 106 70 10095 963 — 307•— j12-60
893'/,
ft-86 5525 kr.
Pri I£aroI-ti Tlll-ra v S pl* al škiliti icjth ni. IO izšel je ravnokar:
Prirodopis
v podobah..
I Živalstvo  v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku
H s slovensko in latinsko terminologijo, s 23 tablicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo .
Gena. 3 gld.
(701—6)
Gostilnica v Zalogu št. 26
bi lan železnico (717—3)
odda se takoj na račun ali v najem.
Već pove lastnik v Hrenovih ulicah h. rit. 24.
pripravljena od lekarja QA.BR. PICCOLl J a v LJubljani, je zelo apllvno zdravilo, ki krop a i «-lodeo, 6Isti, odpravlja zlato žilo ln odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spji.la i ■ m i 11 »uovij ter ni nikako drastično učinkujoče marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, ce se prav delj časa rabi.
Esonoo za ielodeo pošilja izde-lovatelj   proti  postnemu   povzetju v škatljah po 12 steklenici« za gld. po 24 za
gld. 260; po 36 za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5-26; po 110 za gld. 10 30; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 10 kr. v lekarni Piccoli v Ljubljani, v drugih lekarnah po 15 kr., prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (712—2)
T7-
AMERIKO.
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
Novi York, Bal timore, Južno Ameriko
i. t. d., ter se žele hitro, varno in prijetno voziti, dob6 natančnejša pojasnila v nemškem ftli slovenskem jeziku, ako bo  pismeno obrnejo  na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koncesijoniran po&iljulcn zavod za potnike s hitrimi parobrodi:  Labn,  Saale, Trave, Aller, Sms, Elder, Fulda, Worra, Elbe.
Voinj« traju le kaUih S dnij. Voznino zaračuniva hredn« cenO.
SVARILO T nemavtt v l«|i>l»lj»i»i >n na
V ***vmv DuiiuJI agentov, in se jo često zgodilo, da so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so tam vozovnice kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristaniška, iu katero ho zabarautali za počasi vozeče ladije: Zato Bvetujeva vboui, da se niti v Ljubljani niti na Dunaj i z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic.
(585-16)       Karesch & Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
cd
p ••—>
>
(304-90)
PRAN CHRISTOPH-ov
tvvfSTetli lak za tla
I ^ESaSJ'    je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) iu brezbarven (ki daje | ^saino svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe ae v vlek zalogah, f Dobiva se v Idubljanl pri FRAN OHRISTOPH,
IriTAUTTT TTTriT7-u-awt tt izumitelj in jedini izdejovateli pristnega I S IVANU    LUCKMAJNN - U.     8Vetlega laka za tla,
i
za tla, PRAtiA ii BEltOLIN. |
Le malo jih je še!
ii srečk m gld. m sreek % gld.5o kr.
Izdajatelj in odgovorni uroduik: DragotiD Hribar.
79