Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2005 352(497.4 Dornava) 6001775,1 COBISS o g o TJ £ Leto VII, številka 1 10. junij/rožnik 2005 Dvanajst vasi Občine Dornava vabi in skrbi za lepo okolje mn Bratislavci Lasigovci Polenšak Strejaci Mezgovci ob Pesnici Strmec Polenci PROGRAM DELA V LETU 2005 Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Dornava! Iskreno Vam čestitam ob jubilejnem, desetem občinskem prazniku Občine Dornava. Vljudno Vas vabim na prireditve, ki bodo potekale v počastitev praznika. Posebej pa Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo 12. junija ob 17. uri v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi. Župan Franc ŠEGULA, inž. Župan Občine Dornava Franc Šegula Občinski svet Občine Dornava načrtuje v letu 2005 zelo pomembne investicije za razvoj občine in za boljšo kvaliteto življenja naših občanov. Vaški odbori so Občinskemu svetu predlagali program potrebnih investicij za celotno območje Občine Dornava. Občinski svet bo določil vrstni red izvedbe predlaganih investicij za letošnje leto. Zelo pomembno za hitrejši razvoj lokalne skupnosti pa je, koliko denarja nam uspe pridobiti od države poleg predvidenega proračuna, ki nam zakonsko pripada. Zaradi tega v Občini Dornava pozorno spremljamo vse razpise, ki jih razpisujejo različna ministrstva za nepovratna finančna sredstva. V mesecu septembru leta 2004 je bil razpis Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja ter službe Vlade RS za kulturno politiko in regionalni razvoj. Občinska uprava je takoj po omenjenem razpisu pripravila vso potrebno zahtevano dokumentacijo, katere ni bilo malo, in smo se v zakonitem roku prijavili na razpis za nepovratna sredstva za izgradnjo kanalizacije na ravninskem delu Občine Dornava. Na omenjenem razpisu smo bili uspešni in smo dobili 25 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Pogoj za koriščenje 25 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev je bil, da moramo obvezno koristiti tudi ponujeni kredit v vrednosti 75 milijonov. Za kredit 75 milijonov tolarjev so zagotovljene subvencionirane obresti in možnost odplačevanja glavnice z moratorijem do 15 let. V letu 2005 imamo na razpolago za izvedbo kanalizacije okrog 150 milijonov tolarjev iz naslova nepovratnih sredstev odobrenega ugodnega kredita ekološke takse za ohranjanje pitne vode in delnega prispevka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za priključnino na kanalizacijsko omrežje Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov. Komisija za izbiro izvajalca je izbrala najbolj ugodnega ponudnika - Cestno podjetje Ptuj. Na izbiro izvajalca se je pritožil ponudnik Asfalti Ptuj. Zaradi pritožbe smo morali Državni revizijski komisiji predložiti kompletno razpisno dokumentacijo na vpogled. Na osnovi pregleda predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil postopek razpisa in izbire izvajalca za izvedbo kanalizacije pravilen in je zavrnila pritožbo omenjenega ponudnika. V mesecu aprilu smo z izbranim izvajalcem del podpisali pogodbo za izvedbo vakuumske kanalizacije. Po podpisu pogodbe je izvajalec del pripravil naročilo materiala in opreme. Izvedba vakuumske kanalizacije se bo pričela predvidoma proti koncu meseca junija v letošnjem letu. V kolikor bo izvedba kanalizacije potekala po predvidenem terminskem planu, bomo v jeseni pričeli z obratovanjem čistilne naprave in z biološkim čiščenjem gospodinjskih odplak. Predvidoma bomo izvedbo vakumske kanalizacije dokončali v letu 2006 in v glavnem omogočili vsem gospodinjstvom v Dornavi in v Mezgovcih ob Pesnici, da se bodo lahko priključili na kanalizacijsko omrežje. Na seji Občinskega sveta Občine Dornava smo sprejeli sklep, da bo komunalna taksa oziroma priključnim na kanalizacijsko omrežje 1000 EUR na gospodinjstvo. Da naših občanov ne bi finančno preveč obremenjevali, bo vsako gospodinjstvo 1000 EUR lahko odplačalo v petindvajsetih obrokih, 40 EUR m mesec. Tista gospodinjstva, ki na začetku ne bodo koristila ponujenega obročnega odplačevanja in se bodo želela pozneje priključiti na kanalizacijsko omrežje, pa bodo morala pred priključitvijo na kanalizacijo priključnino plačati v enkratnem znesku 1000 EUR. V mesecu juniju bodo vsa gospodinjstva v Dornavi in v Mezgovcih ob Pesnici po pošti prejela pogodbo za obročno odplačevanje kanalizacijske priključnine, katero boste izpolnjeno in podpisano vrnili na naslov Občine Dornava. Naslednja pomembna investicija pa je izgradnja Zdravstvenega doma, nove pošte in občinskih prostorov. V prejšnjem sistemu so nas odgovorni prepričali, da v Občini Dornava ni potrebe po Zdravstvenem domu, ker smo preblizu Ptuja. Če pogledamo čez mejo na zahod, se lahko prepričamo, da imajo v vsaki večji vasi zdravnika in zobozdravnika in vse večji poudarek je na družinskem zdravniku. Današnji prostori pošte v Dornavi so neprimerni, zaradi strmih stopnic je otežkočen dostop do poštnih prostorov in invalidnim osebam onemogočajo koriščenje poštnih uslug. Zaradi omenjenega smo se na seji Občinskega sveta Občine Dornava odločili, da bomo v letošnjem letu pričeli z izgradnjo omenjenega objekta, ki bo na razpolago vsem občanom Občine Dornava. Pridobili smo potrebno projektno dokumentacijo, na osnovi katere smo v mesecu maju dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta, ki bo zgrajen na občinski parceli pri Vaško-kulturni dvorani v Dornavi. S Pošto Slovenije imamo podpisano pismo o nameri za izgradnjo pošte, kar pomeni, da bo poštne prostore v celoti financirala Pošta Slovenije. Veliko zanimanje je tudi za prostore, ki bodo namenjeni zdravniku in zobozdravniku. Kljub pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji pa je že danes velik interes različnih zdravnikov, ki bi želeli imeti zdravniško ordinacijo v Dornavi. Na osnovi projektov in gradbenega dovoljenja smo pripravili razpis za izvedbo izgradnje objekta, katerega bomo pričeli graditi že v letošnjem letu. Kljub temu, da bomo izvajali izgradnjo zahtevanih investicij, pa bomo zagotovili vzdrževanje infrastrukture na celotnem območju Občine Dornava, pre-plastili bomo nekatere asfaltne ceste in nadaljevali s posodabljanjem cestne razsvetljave. Poskrbeli bomo za redno vzdrževanje OŠ v Dornavi in podružnične šole na Polenšaku. GLASILO občine DORNAVA Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov. Lektorica: Romana Fekonja Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 /lis k: Tiskarna Graf is, Požeg 4, Rače j 10 let Moškega okteta iz Dornave Natanko pred desetimi leti se je med nekaterimi Dornavčani pojavila tiha, skoraj nemogoča želja: ustanoviti moški oktet, ki bi zapolnil veliko praznino na pevskem področju. To se je takrat ob podpori lokalne skupnosti tudi zgodilo. Pevovodkinja je postala prof. Simona Žgeč Veselič. Oktet vodi vseh deset let. V oktetu pa prepevajo: 1. tenor — Srečko Valenko in Franc Vrabl, 2. tenor - Drago Zupanič in Robert Šacer, 1. bas - Franc Slodnjak in Jože Peteršič, 2. bas - Franc Žgeč in Marjan Veselič. Na začetku delovanja so prepevali še Dani Tement, Ernest Kokot in Andrej Šmigoc. Vaje so potekale nekaj časa v osnovni šoli, pozneje pa so se preselili v zasebno glasbeno šolo NOCTURNO v Dornavi. Vsako leto so imeli približno 50 vaj in okrog 40 takšnih ali drugačnih nastopov. Če je le možnost, se na vsako povabilo na nastop zelo radi odzovejo. V ospredju so seveda službene obveznosti vsakega posameznika, zato so vaje in nastopi temu prilagojeni. Moški oktet deluje pod okriljem etnografskega društva Ltikari iz Dornave kot sekcija, ki pa je povsem samostojna. K temu, da se je oktet obdržal polnih 10 let, so pripomogla nekatera dejstva. V sami skupini sta vedno vladala red in disciplina, saj brez teh dveh posameznih faktorjev ni uspeha. Skupina je vedno delovala kot ena homogena družina, zato večkrat pripravijo lepe trenutke s svojimi družinami, kjer sta v ospredju pesem in glasba, ki sta tako rdeča nit okteta. Lahko bi rekli, da je oktet neke vrste protokolarna skupina Občine Dornava, saj praktično ni pomembne prireditve, kjer ne bi zadonela pesem iz njihovih grl. Oktet je ob svoji 10-letnici pripravil tudi jubilejni koncert v baročni dvorani dornavskega gradu, kjer se je zbrala velika množica simpatizerjev okteta in ljubiteljev ubrane pesmi. Jubilantom so se na koncertu pridružile tudi pevke vokalne skupine FORTUNA s Ptuja, ki jih uspešno vodi Dornavčanka prof. Lidija Žgeč. Njihov nastop je bil prav tako lepo doživetje za številne poslušalce. Na samem koncertu so oktetu v čast spregovorili tudi nekateri eminentni gostje. Najprej seveda župan g. Franc Šegula, ki je kar žarel od zadovoljstva. Za njim je spregovorila ga. Marija Belšak, predsednica TED LUKARI iz Dornave. Pred mikrofon je stopil tudi prvi župan lokalne skupnosti mag. Tone Velikonja, ki je rekel: »Vidimo se na 20-let-nici!« Ko bi se le njegove želje uresničile. Kdo ve? Spregovorila je tudi prof. Slavica Bratuša, ki je dejala, da vidi oktet v prihodnosti samo v tej sestavi. Mimogrede povedano, prav Slavica Bratuša je bila tista, ki je pred 10 leti iskala ljudi, ki bi lahko zapeli v dornavskem oktetu. »Slavica hvala ti za zaupanje - pravijo oktetovci!« Jubilejni koncert je bil tudi priložnost, da so se pevci zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju te pevske skupine. Največje zahvale je bila prav gotovo deležna prof. Simona Žgeč Veselič, uspešna pevovodkinja, ki je polnih 10 let s člani okteta podoživljala bolj ali manj lepe trenutke. »Hvala Simona!« Celoten koncert je na zelo domiseln način povezovala novinarka Marija Slodnjak, za kar so ji člani okteta še posebej hvaležni. Na koncu tega lepega petkovega večera so se člani okteta z vsemi povabljenimi zbrali v vaški dvorani na zaključnem »songu«, kjer je bilo izrečenih še veliko dobrih želja, namenjenih seveda oktetu. Veliko presenečenje oktetu, v njihovo čast in kot vzpodbudo za naprej, je v vaški dvorani pripravil tudi župan g. Franc Šegula s soprogo, ki je v lastni režiji pevovodkinji in vsakemu pevcu v spomin poklonil ročno uro. »Hvala g. župan!« Pesem in veseljačenje ob 10-letnici okteta je trajalo do jutranjih ur. Vse prisotne je prevevala misel: »Oktetovci, kličemo vam še na mnoga zdrava pevska leta!« Franc Slodnjak IZLET NA DOLENJSKO Upravni odbor RK Dornava je v soboto, 21. 5., organiziral za vse aktivne krvodajalce izlet na Dolenjsko. Kot vsako leto se je tudi letos povabilu odzvalo veliko število aktivnih krvodajalcev. Obetal se nam je lep sončen dan, zato smo se polni pričakovanj novih doživetjih in želji po spoznavanju lepe Slovenije ob 6.30 z avtobusom odpeljali iz Dornave proti Novemu mestu. Pri Slovenski Bistrici se nam je pridružil turistični vodič, ki nam je povedal marsikaj zanimivega. Prva postaja je bil grad Otočec, ki leži v parku na umetnem otoku sredi reke Krke. Ta renesančni grad je bil po 2. svetovni vojni prenovljen in preurejen v hotel. Po kratkem sprehodu po otoku smo nadaljevali vožnjo do Novega mesta, kjer je sledil ogled mesta in njegovih znamenitosti. Od tam smo krenili proti Pleterjem, kjer smo se skozi multivizijski prikaz seznanili z življenjem menihov v samostanu. Ogledali smo si tudi muzej na prostem ob samostanskem parkirišču. Sledil je ogled cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, ki so ga po 2. svetovni vojni prenovili in v njem uredili galerijo. Na okoliških travnikih pa stojijo lesene skulpture Forme vive. Pozno popoldne smo imeli še organiziran ogled Kostanjeviške jame. Izlet smo zaključili z večerjo v gostišču Haler v Olimju. Prevzeti od lepih vtisov, sicer rahlo utrujeni, vendar zado- voljni, smo se v poznih večernih urah vračali proti Dornavi. Da je izlet tako uspel, se moramo zahvaliti UO RK Dornava, posebej pa še gospe Tereziji Ciglar, ki se vsako leto potrudi in nam pripravi dobro malico ter tako poskrbi, da so naši trebuhi vedno polni. Tudi pijače nam ni manjkalo. Veliko bi še lahko napisala, vendar vseh vtisov ne moreš zapisati - moraš jih doživeti! Zdenka Šegula DAN ŠOLE IN 20 LET OTROŠKE FS 11. aprila praznujemo dan šole. Letošnje praznovanje je bilo posvečeno 20-letnici delovanja otroške folklorne skupine na šoli in ohranjanju ljudskega izročila nasploh. Pripravili smo zanimive dejavnosti, ki so potekale v tednu od 11. do 15. aprila. V ponedeljek, 11. 4., nas je obiskal znani slovenski glasbenik, pevec in komponist Martin Lumbar. Z glasbo se ukvarja že od otroštva. Pel je Kekčevo pesem iz filma Srečno Kekec, bil je tudi prvi solist radijskega otroškega in mladinskega zbora. Zadnjih štirinajst let pa proučuje in študira indijsko klasično glasbo. Igra dva indijska inštrumenta, sitar in table. Otroci razredne stopnje so skupaj z učenci podmžnične šole skozi igro, razgovor in pesem spoznali lepoto indijskih inštrumentov, ob katerih so začutili drugačnost, ki je prisotna v umetnosti druge dežele. Učenci predmetne stopnje so prisostvovali učni uri, kjer so doživeli indijsko glasbo in indijska glasbila kot nov kamen v mozaiku vsestranske razgledanosti in razumevanja. Najbolj radovedni in vedoželjni so se preskusili v igranju na indijska glasbila. V torek, 12. 4., smo organizirali dneve dejavnosti za vse učence centralne in podružnične šole. Spoznavali smo, kako so živeli in kaj so delali naši dedki, babice, prababice, pradedki, izdelovali smo spominke šole - vrečke z lukecom, za katere je šola že pred leti prejela strokovno priznanje kvalitete in izvirnosti. Delo je potekalo po skupinah ali po razredih: - učenci 1. in 2. razreda devetletke so izdelovali punčke iz cunj, s kakršnimi so se nekoč igrale naše babice, in Cepetavčka iz papirja; - učenci 2. b in 3. a so izdelovali rože iz “krep” papirja. Gospe Olga Zorko in Nežka Čuš sta učencem pokazali, kako se izdelajo nageljni - “klinčki” in marjetice iz papirja. Nekoč so takšne rože uporabljali za krasitev Marij in "bogecov” po stanovanju, bosmanov na gostijah in za izdelovanje “duhov” za pusta; - tudi učenci 1. in 2. razreda devetletke na Polenšaku so izdelovali punčke iz cunj in lutke, izdelane iz kuhalnic. Zimski čas na podeželju je bil nekoč tudi čas za pletenje koškov, košar in drugih posod iz različnih vrst šibja. Tudi na Štajerskem in v okolici so veliko pletli. Za pletenje so najpogosteje uporabljali vrbove in leskove šibe, vitvice in Program je bilfolklorno obarvan. srobot; - učenci 2. in 3. razreda osemletke na Polenšaku so spletli okraske iz vrbovih vej. Pomagal jim je gospod Ivan Šoštarič; - učenci 4. a, b in c razreda so si ogledali muzej na prostem -Dominkovo domačijo, kjer sta nam gospe Anica Cvitanič in Frida Zorli nazorno predstavili življenje nekoč. Preteklost je bila dmgačna in nujno je, da spoznamo, kako so živeli ljudje v naši pokrajini; - 5. a in 5. b razred so si na videokaseti ogledali prvi fašenk in pustno zabavo v Dornavi iz leta 1996. Obiskala jih je tudi gospa lukarica. Povedala jim je vse zanimivosti iz preteklosti liikarije v Dornavi. Učence je naučila tudi plesti vence iz čebule - luka; - izdelava vrbove piščali - skupina 7. in 8. razreda devetletke. Izdelali smo samo tri piščali, ker še vrba ni v bujni rasti in je bila premalo vlažna. Uspelo pa nam je izdelati dve trobenti in nekaj ustnikov. Pomagala sta nam g. Jančič in učiteljica M. Zagoršek; - kiparjenje iz lesa - skupina 7. in 8. razreda devetletke. Učenci so likovne motive vžgali v les. Na koncu so zbrusili robove in izdelke polakirali. Delo je usmerjala učiteljica Z. Dolenc; - priprava domačih jedi - skupina učencev, ki obiskuje izbirni predmet turistična vzgoja. Lotili so se spoznavanja slovenske kulinarične kulture. S pomočjo priznane dor-navske kuharice gospe Ciglar in učiteljice M. Anzelc so pripravili: kislo zelje in “ocvirkovco”, ajdove žgance z gobovo omako, gibanico in ajdovo pogačo; - kar sedem skupin učencev 7. in 8. razreda devetletke je izdelovalo vrečke z lukecom, skupaj z nav(xlili za sajenje, katere smo podelili gostom na osrednji prireditvi ob dnevu šole; - učenci 8. razreda osemletke so si ogledali elektrarno v Forminu in ob zavedanju pomena električne energije danes so razmišljali, kakšno je bilo življenje brez elektrike. V sredo, 13. 4., smo v vaški dvorani pripravili koncert ob 20-letnici folklore na šoli z naslovom Dere sen jas mali bija. Darinka Žnidarič je mentorica OFS že od vsega začetka. Ob jubilejnem koncertu je zapisala: “OFS Lukari na šoli deluje od šolskega leta 1984/85 dalje. Da obeležimo 20-let-nico delovanja, je OFS Lukari za krajane pripravila koncert, na katerega smo povabili Ljudske pevke iz Dornave, FS PD »Ruda Sever« iz Gorišnice, OFS »Trta« iz OŠ Juršinci, Mladinsko folklorno skupino Karavanke iz Tržiča, Dornavski oktet, skupino glasbenikov OŠ Dornava in bivše plesalce in muzikante OFS Lukari. Da naše preteklo delo ni bilo zaman, so pokazali bivši učenci -plesalci, ki so ponovno pridno in redno prihajali na vaje in spet skupaj uspešno zaplesali in navdušili občinstvo. Sama sem predstavila vzroke za začetek delovanja otroške folklorne skupine, kjer s petjem ljudskih pesmi, igranjem na ljudska glasbila in plesom skušamo ohranjati slovensko ljudsko izročilo, ga doživljati ter se ob tem sproščati in zabavati. Z nastopi razveseljujemo starejše krajane na občnih zborih ter sodelujemo na občinskih in šolskih prireditvah. Vsako leto se tudi predstavimo na območni reviji OFS. Večkrat smo tudi izbrani za medob-močno revijo. Udeležimo se tudi državne revije Pika poka pod goro v Rogaški Slatini. Razveselimo se vseh dobljenih priznanj. Vsako priznanje pa nosi za sabo veliko trdega dela. Čeprav so učenci še majhni, so se zavedali odgovornosti, saj so hoteli na koncertu lepo zaplesati. Redno so prihajali na vaje pred in po pouku. Nismo seštevali ur, naš rezultat dela je bil viden na odru. To je poudarila tudi slavnostna govornica, ga. Nežka Lubej, strokovna sodelavka Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS. Izrečenih je bilo veliko spodbudnih besed, ki nas obvezujejo in motivirajo za nadaljnje delo. Na našem koncertu so spregovorili ga. ravnateljica Marta Tuš, predsednica TED Lukari, ga. Marija Belšak, predsednica sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, ga. Lidija Majnik, pisno nam je čestital samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost g. Bojan Kniflič.” V četrtek, 14. 4., smo praznovali z osrednjo prireditvijo ob dnevu šole. Ljudska pesem, pravljica, stare šege in navade, narečna govorica, pregovori in reki, ples ... - vse to tiči v ljudski podlagi sleherne narodne kulture. Tem vrelcem narodnega duha radi prisluhnemo tudi mladi. Korenine ljudske kulture so v nas in poganjajo naprej. Na osrednji prireditvi ob dnevu šole smo se lotili sloveaskega ljudskega izročila v besedi, pesmi in plesu ... O pomenu ljudske kulture nam je spregovoril tudi g. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Zavedamo se, da moramo vse znova povedati, kljub temu da je bilo že vse povedano, saj lahko le tako povezujemo preteklost in sedanjost. V petek, 15. 4., smo na zaključek bralne značke povabili gostjo, knjižničarko mladinskega oddelka ptujske Knjižnice Ivana Potrča in pravljičarko Liljano Klemenčič, ki je posebej učence razredne in posebej učence predmetne stopnje popeljala v svet pravljic. Prisluhnili so pravljici Kako je Evropa dobila ime ter pravljici H. C. Andersena Kraljična na zrnu graha in se zabavali ob poslušanju nekaterih pesmi iz pesniške zbirke Komadi. Gospa Liljana je svoj nastop učencem poklonila, za kar se ji najiskreneje zahvaljujemo. Učenci so bili nad dejavnostmi navdušeni, v torek so pokazali veliko delovne zavzetosti za praktične dejavnosti, vaj za nastope so se zavzeto in redno udeleževali in dokazali so, da znajo ceniti preteklost. Odbor za pripravo dneva Sole 9. maj - dan zmage nad nacifašizmom Slovenija - moja, tvoja in naša domovina, Evropa - naša celina. V ponedeljek, 9. maja, so učenke in učenci izvajali zgodovinsko spominsko uro. Ura je potekala preko šolskega radia. Zgodovinski tekst je vseboval naslednje: - opis podobe Evrope takoj po prvi svetovni vojni, ko je v Italiji prišel na oblast Benitto Mussolini; - opis svetovne gospodarske krize, ki je »omogočila- prihod nacifašizma na oblast; - zgodbo o prihodu nacista Adolfa Hitlerja na oblast v Nemčiji; - vzroke in potek španske državljanske vojne v času od 1936 do 1939; - napad Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko septembra 1939; - bliskovito vojno Nemčije na evropske države; - oblikovanje zaveznikov - Velike Britanije, ZDA, Francije; - tekst iz dnevnika navadnega nemškega vojaka, ki je svoje življenje izgubil pred Stalingradom; - izpoved slovenske taboriščnice, ki je preživela koncentracijsko taborišče Auschwitz; - izpoved o položaju in trpljenju otrok v otroških prevzgajališčih in mladinskih taboriščih in - razmišljanje o nesmiselnosti vojne. V zgodovinski spominski uri so učenci spoznali grozote, trpljenje, ponižanja in razžaljen-ja, ki sta jih povzročila fašizem in nacizem nad ljudmi različnih narodnosti v Evropi in po svetu. Vojna je povzročila veliko gorja odraslim. Najbolj pa je vojna prizadela otroke, čeprav zanjo niso bili nič krivi. V načrt »novega reda- je okupator vključil tudi nasilje nad otroki. Otroci so se znašli v otroških prevzgajališčih in mladinskih taboriščih. Mnogi od otrok so v okupacijski dobi izgubili vse - starše, svoje najbližje, domača ognjišča in bili so oropani brezskrbne mladosti ... »Vojna je mati vseh in kraljica vseh, nekatere pokaže kot bogove, druge kot ljudi. Nekatere zasužnji, druge osvobodi.« Coetzee Prav bi bilo, da bi se ljudje iz zgodovine tudi kaj naučili! Irena Pravdič GLASBA, MORJE, POREČ Vonj po morju, pisane barve cvetočih rož, srečanje s starimi in spoznavanje novih znancev, želja po novih skladbah in še kaj drugega nas je pripeljalo do tega, da smo ponovno obiskali Poreč v času prebujanja pomladi. Trije dnevi bivanja v Vzgojno-izobraževalnem centru Zveze prijateljev mladine so bili za nas delaven dopust. Časa za počitek ni bilo dosti, saj smo že rano zjutraj začeli z vajo, ki se je za nekatere zavlekla pozno v popoldne. Eni na pihala, drugi na trobila, tretji na bobne in spet četrti na harmonike. Kaj naj rečem, v VIRC-u je bilo spet veselo! Sostanovalci so se nas dodobra naposlušali in nagledali, saj so skupinske vaje potekale tudi na prostem. Z veseljem so posedeli na klopcah okrog našega »odra-. Prisluhnili so našim skladbam in nekateri so tudi zaplesali. No, pa saj mi tudi nismo samo vadili. Dodobra smo se pomerili v športnih igrah, košarki, nogometu in odbojki. Slednja je bila zelo borbena. Sprehoda ob morju in sladoleda pri lokalnem gostilničarju pa se tudi nihče ni branil. Najbolj pa smo se veselili srečanja s starimi znanci, saj nas lansko leto ni bilo v Poreču. Presenečeni smo bili, da so se nas spomnili prav vsi. Pa saj si nas ni težko zapomniti, kajne? Zvečer, ko smo svoje inštrumente pospravili, so za zabavo poskrbeli Show band klobuk. Tudi za našo, saj smo kar veselo zaplesali ob zvokih njihove glasbe. Kot sem že omenila, vsako leto ne obiščemo Poreča. Lani smo bili v Zidanškovi koči na Pohorju, ki je prav tako last Zveze prijateljev mladine. Želja je namreč bila, da ob naši 5. obletnici delovanja izdamo CD ploščo kot dokaz našega dela. In uspelo nam je! Gradivo smo posneli lani maja, saj smo se prav na intenzivnih vajah najbolj trudili in vadili. Vsem smo CD predstavili na Paradi pihalnih godb in ob naši 5. obletnici lansko leto v Dornavi. No, CD-ja letos ne bomo izdali. Kaj smo se naučili v Poreču, pa boste lahko slišali nekaj že čez poletje, največ pa na našem božično-novo-letnem koncertu ob koncu leta. Mi se že veselimo, pa vi? Matija Fabjan O SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU NA OŠ DORNAVA Ker sta se letos srečala 8. februarja pust in kulturni praznik, smo dali prednost pustu, da se vse veselo konča. Po enodnevnem premoru smo v četrtek, 10. 2. 2005, pripravili občinsko proslavo v čast kulturnemu prazniku. Prisluhnili smo mladinskemu pevskemu zboru, Dornavskemu oktetu in glasbenikom iz glasbene šole, vmes pa smo razmišljali o kulturi, kulturnih dobrinah in kulturnih dogodkih v današnjem času. Terezija Majcenovič Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVE Meseca januarja, točno 19. januarja, je Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi obiskal predsednik države gospod dr. Janez Drnovšek s svojimi sodelavci. Bil je to obisk, s katerim se je gospod predsednik odzval na naše povabilo. V zavodu je ta dan bil pomemben dogodek, saj smo bili veseli, da smo imeli priložnost predstaviti gospodu predsedniku delo in življenje v zavodu. Po ogledu zavoda je gospod predsednik med drugim izjavil: “Moji vtisi o delu in vzdušju v tem zavodu so zelo pozitivni in prepričan sem, da se v zavodu zrcali visok nivo skrbi za duševno prizadete in se hkrati realno izkazuje tudi, kakšen je odnos naše družbe do teh ljudi. Hkrati pa sem se prepričal, da je delo v zavodu zelo zahtevno in kakovostno in da gojencem bivanje v njem in stiki, ki jih zavod goji z okoljem, omogočajo, da kljub svojim omejitvam, živijo kar se da dejavno in v skladu s svojimi potrebami in s spoznanji strokovnjakov. Zavedam se, da takega kakovostnega dela in prijetnega vzdušja v zavodu ni bilo mogoče ustvariti čez noč in da so v to zaposleni in gojenci vložili veliko svojih moči in prizadevanj. Hkrati sem seznanjen tudi z dobrimi odnosi, ki so se spletli med zavodom in občani Dornave ter s predstavniki lokalne skupnosti, kar me navdaja z zadovoljstvom. Kraj živi z gojenci in je tudi sam zato bogatejši in to je še posebno spodbudno spričo najrazličnejših odporov in neutemeljenih nasprotovanj, ki jih pri nas doživljamo, kadar poskušajo posamezne ustanove umestiti ljudi s posebnimi potrebami v določena okolja. Zato me tukajšnje sožitje vsekakor navdaja z optimizmom.” mag. Milenko Rosic, prof. def. VEČER PESMI IN PLESA Astronomski večer Gostitelji letošnjega območnega srečanja otroških folklornih skupin, ki je potekalo pod naslovom Sedem korakov, so bili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, Občina Dornava, Osnovna šola »dr. Franja Žgeča« Dornava in Zveza kulturnih društev Ptuj. Pred občinstvom se je 13. 3- 2005 v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi na zelo izviren način predstavilo devet otroških folklornih skupin, ki delujejo na osnovnih šolah. Osnovno šolo Dornava in občino je zastopala OFS LUKARI, ki ohranja na šoli ljudsko izročilo že dvajset let. Gledalci in organizatorji so bili zelo zadovoljni, saj so s plesalci ves čas uživali. Mladi plesalci so v svojih plesih, zbadljivkah, nagajivkah, izštevankah, ugankah in pesmih bili zelo sproščeni, šaljivi, zanimivi in otroško nagajivi. Poleg tega pa ohranjajo tudi bogato kulturno dediščino na tem področju in navezujejo nova spoznanja in prijateljstva. Ljudski plesi, pesmi in običaji iz domače okolice znova živijo. Prav raziskovanje in negovanje kulturne dediščine pa je zelo pomembno za razvijanje kulturne identitete mladih. Z nastopom skupin je bila zelo zadovoljna tudi strokovna spremljevalka ga. Neva Kovačič, ki je kar tri skupine izbrala za medobmočno revijo. Med temi tremi skupinama je bila izbrana tudi OFS LUKARI. Lukari so se že udeležili medobmočne revije v Sveti Trojici pri Lenartu. Ob koncu prireditve je ga. Nataša Petrovič podelila priznanja in vrtnico mentorjem za sodelovanje na reviji. Vse navzoče sta nagovorila tudi ga. ravnateljica Marta Tuš in g. župan Franc Šegula. Župan je v imenu občine podelil vsem mentorjem v spomin na srečanje »krenec luka«. Darinka Žnidarič mentorica OFS Lukari V petek, 20. 5., smo imeli učenci 7. razreda 9-letke izbirnega predmeta ASTRONOMIJA (Sonce, Luna, Zemlja) ob Ribiškem domu v Dornavi astronomski večer. Naša želja je že dolgo bila pogledati s teleskopom v naše nebo. Vse to nam je s strokovno izvedbo brezplačno omogočilo astronomsko društvo Kasiopeja iz Stojncev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pripeljali so dva teleskopa, eden je bil računalniško voden. Z njima smo ves večer opazovali nebesna telesa: Sonce, Luno, planete in zvezde ob zanimivi razlagi. Zbrali smo se že pred sončnim zahodom, da smo lahko skozi filter opazovali Sonce in njegovo površje. Začelo se je mračiti, s teleskopoma smo pogledali proti Luni in videli kraterje na njej. Presenečeni smo bili, kako lepo so vidni, saj si prej nismo znali predstavljati, kako je to v resnici. Že s prostim očesom smo opazili največji planet Jupiter. Posvetili smo se njegovemu opazovanju. Navdušeni smo bili ob pogledu skozi teleskop. »Joj, kako se razločno vidi,« so bili naši vzdihljaji. »Čudovito!« Okrog Jupitra smo opazili štiri njegove lune. Najlepši je bil pogled proti Saturnu, ki ga obdaja obroč. Dobro vidna je bila njegova največja luna Titan. Pričele so se pojavljati prve zvezde, med njimi najsvetlejša - Sirius. Svetloba zvezd je utripala, planetov pa ne. Opazovali smo zvezdo Severnico in poiskali Veliki in Mali voz. Ko je vsak našel svojo srečno zvezdo, smo se z občutkom zadovoljstva v poznih nočnih urah v spremstvu staršev odpravili domov. Naj napišemo še nekaj naših vtisov, ki so se nam porajali. »Bilo je zanimivo, poučno, nepozabno doživetje. To je bil res pravi astronomski večer. Ta dan - večer nam bo ostal v lepem spominu. Nikoli si nismo mislili, da bi lahko vse to videli. Tako priložnost smo imeli eni prvič, morda zadnjič. Upajmo, da ne. Želimo si še več takih večerov. Nekateri bi radi postali astronomi.« Učenci izbirnega predmeta astronomije VSEBINA 1. ODLOK 2. ODLOK o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v O VODNIŠKI SLUŽBI OBČINE DORNAVA občini Dornava 1. Na podlagi 77. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. št. 32/93 in 1/96), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Dornava (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/95), 11. in 12. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih voda na območju Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava št. 1/01) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. 1. št. 47/99), spremembe in dopolnitve Statuta (Uradni vestnik Občine Dornava št. 2/00 in 1/03) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 22. redni seji sveta z dne 4. 5. 2005 sprejel ODLOK o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v občini Dornava. 1. člen (Opredelitev) Ta odlok določa višino plačila komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v občini Dornava. Komunalne odpadne vode so vode, ki nastajajo v gospodinjstvih ter industrijskih in drugih storitvah uporabnikov. Padavinske in odpadne vode iz kmetijstva niso predmet tega odloka. 2. člen (Znesek komunalnega prispevka) Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v občini Dornava plačujejo vsi bodoči uporabniki. 1000 točk (1 točka 1 EUR). (1 točka je 1 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.) Pod uporabnike se štejejo vsi tisti, ki so lastniki legalno zgrajenih objektov in stanovanj na področju, kjer se izvaja investicija 3. člen (Opredelitev prispevka) Znesek prispevka predstavlja komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V ceni ni zajeta izgradnja interne kanalizacije v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška oz. puščenega priključnega mesta, ki sega do uporabnikovega zemljišča. Število točk iz 2. člena se za - individualne eno- do dvostanovanjske hiše pomnoži s količnikom 1,00; - večstanovanjske objekte s tremi in več stanovanjskimi enotami za vsako stanovanjsko enoto pomnoži s količnikom 0,80; - gostinske lokale ter objekte za gospodarske in storitvene dejavnosti se določi: - do 10 zaposlenih delavcev (na območju Dornava in Mezgovci ob Pesnici) 1250 EUR, - 10 do 20 zaposlenih delavcev (na območju Dornava in Mezgovci ob Pesnici) 1500 EUR, - več kot 20 zaposlenih 2000 EUR. 4. člen (Plačilo in potrdilo o prispevku) Uporabnik lahko prispevek poravna v enem ali več (največ 25-ih) zaporednih mesečnih obrokih. Plačilo na obroke se določi s posebno pogodbo. Obroki so fiksni. Ob zamudi plačila se obračunavajo zakonske zamudne obresti. Na kanalizacijsko omrežje se morajo priključiti vsi občani, kjer je zagotovljena možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje v občini Dornava. V kolikor se uporabnik vključi v akcijo kasneje, vendar pred zaključkom akcije, lahko znesek poravna v tolikih obrokih, kot jih še imajo za plačilo uporabniki, ki so se vključili v začetku akcije. Uporabniki, ki v času izgradnje kanalizacije iz kakršnihkoli razlogov nočejo ali ne morejo pristopiti, se lahko priključijo na javno kanalizacijsko omrežje po zaključku akcije samo pod pogojem, da v celoti poravnajo znesek prispevka. Po sklenitvi pogodbe izda občinska uprava uporabniku soglasje, na osnovi katerega mu upravljalec kanalizacijskega omrežja izvede priključek v skladu z veljavnimi predpisi. Brez soglasja ni mogoče izvesti priključitve uporabnika na javno kanalizacijsko omrežje. 5. člen (Izvajalec priključka) Priključek na javno kanalizacijsko omrežje izvede njegov upravljalec v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, merili in kriteriji ter normativi in standardi. Stroški izvedbe priključka (priklop) na kanalizacijsko omrežje v prispevku niso zajeti in jih plača uporabnik, ki se priključuje, na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z upravljalcem javnega kanalizacijskega omrežja. 6. člen (Namembnost prispevka) Sredstva prispevkov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se zbirajo na posebnem kontu Občine Dornava in so strogo namenska. Sredstva prispevkov so namenjena samo za: - izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij, - dograditev obstoječih kanalizacijskih omrežij. 7. člen (Veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Številka: 002-01-345/2005 Datum: 4. 5. 2005 Franc ŠEGULA, inž. župan Občine Dornava 2. Na podlagi 40. člena Zakona o pospeševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98 in 21/02) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. List št. 47/99), spremembe in dopolnitve Statuta (Uradni vestnik Občine Dornava št. 2/00 in 1/03) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 22. seji, dne 4. 5. 2005 sprejel ODLOK O VODNIŠKI SLUŽBI OBČINE DORNAVA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občina Dornava predpisuje pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja na območju Občine Dornava. 2. člen Dejavnost turističnega vodenja je strokovno vodenje obiskovalcev po določenem programu na območju Občine Dornava. Osebe, ki opravljajo dejavnost turističnega vodenja, so turistični vodniki Občine Dornava. 3. člen Turistični vodnik obiskovalcem razkazuje in strokovno pojasnjuje kulturno-zgodovinske spomenike, zgodovinske, etnografske in druge znamenitosti ter naravne lepote. 2. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA VODENJA 4. člen Dejavnost turističnega vodenja lahko opravlja oseba, ki opravi strokovni preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za turistične vodnike Občine Dornava. 5. člen Strokovno usposabljanje za turistične vodnike organizira Svet Občine Dornava, izvajajo pa ga strokovno usposobljene osebe. 6. člen Oseba, ki opravi strokovni preizkus znanja, dobi naziv turistični vodnik Občine Dornava. Veljavnost turističnemu vodniku se podaljšuje vsaki dve leti, če opravi vsaj dve turistični vodenji in uspešno dopolnilno izobraževanje. 3. REGISTER 7. člen Register turističnih vodnikov Občine Dornava vodi in potrjuje Svet Občine Dornava. 4. NAČIN IZVAJANJA 8. člen Turistična vodniška služba se izvaja v obliki naročenih vodenj po Občini Dornava. Naročila sprejema Občinska uprava Občine Dornava. Turistični vodnik izvrši vodenje v skladu z nalogom za vodenje. 9. člen Turistično vodenje na območju občine Dornava se izračunava po ceniku, ki ga izda Svet Občine Dornava. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni inšpektor. 11. člen Za končne določbe izvajanje turističnega vodenja je pristojen Svet Občine Dornava. 12. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu. Štev.: 002-01-346/05 Datum: 4. 5. 2005 Franc ŠEGULA, inž. l.r. župan Občine Dornava VSTOP V REFORMO SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EU LETO 2007 V spomin Antonu Kovačecu Ker je Občina Dornava pretežno kmetijsko področje, se pogosto porajajo vprašanja, ali je leto 2007 primerno za vstop v reformo skupne kmetijske politike EU. Zeleni Slovenije menimo, da je za vstop leto 2007 prezgodnje, saj so za uspešno pripravo na takšne spremembe naš prostor in naši kmetje premalo pripravljeni. Kombiniran model pridelovalno-nevezanega plačila pa omogoča preživetje zgolj tistim, ki imajo za naše pojme velike kmetije, manjši kmetje pa so v tem primeru zapisani propadu. Glede velikosti naših kmetij in konfiguracije naše države so možnosti naših kmetij v smislu kakršnekoli kmetijske pridelave omejene. Pridelava na naših kmetijah naj se giblje v smeri kombinirane pridelave živil, ekološko neoporečne pridelave, opuščanja industrijskega načina kmetovanja in postopnega prehajanja iz integriranega načina kmetovanja v biopredelavo povsod, kjer so za to dane možnosti. S tem bi bila zaščitena zemlja in tudi naravno okolje, zlasti pa voda s podtalnico. Da bi dosegli prehod v načinu kmetovanja, je potrebno obdobje 10-20 let. Upoštevati moramo, da bi morali takšen prehod subvencionirati, saj bodo pridelki manjši in dražji. Zaščita obdelovalnih površin je slaba, zato bi morali posvetiti več pozornosti zaščiti pred točo, ujmami, sušo in poplavami. Gnojevko in druge odpadle produkte bi morali izkoriščati v energetske namene. Počasna in pozna pomoč po elementarnih nesrečah destimulira kmete in jih prepušča same sebi. Izkoristiti moramo pripravljenost in želje naših kmetov za raznovrstnost pridelave in predelave živil. Eden od ciljev kmetijske politike je sodelovanje s turizmom. Zdenka Šegula V mesecu maju letošnjega leta nas je zapustil najstarejši ustanovni član Čebelarskega društva Dornava Anton Kovačec. 17. decembra leta 1951 se je zbralo 13 mladih fantov in mož iz Dornave in bližnje okolice. Med 2. svetovno vojno Čebelarsko društvo ni delovalo. Tako so 1951 sklicali občni zbor in ponovno ustanovili Čebelarsko društvo Dornava, ki se je z aktivno dejavnostjo ohranilo vse do danes. Med svojim delovanjem je Anton Kovačec prejel razna in številna priznanja in zahvale. Svoje čebelarske izkušnje je rad posredoval mlajšim, manj izkušenim čebelarjem. Za čebelarjenje je navdušil tudi svojega sina Franca, ki vestno nadaljuje njegovo začeto delo. Od svojega dolgoletnega prijatelja smo se poslovili na pokopališču na Polenšaku. Počastili smo ga s praporom ČD Dornava, katerega je skupaj z g. županom decembra leta 2002 razvil prav on. Kot dobrega, poštenega in vestnega čebelarja in občana, polnega humorja, se ga bomo radi spominjali. SLAVA MU ! Čebelarsko društvo Dornava LETO LAIKOV IN EVHARISTIJE Leto, ki se je že prevesilo v »drugo polovico«, je v Cerkvi posvečeno poslanstvu laikov v Cerkvi in družbi. Na zadnjem vatikanskem koncilu je bilo v dogmatični konstituciji o Cerkvi zapisano, da pod imenom laik: »Razumevamo vse vernike, razen udov svetega reda in redovniškega stanu, to se pravi vernike, ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v Božje ljudstvo« (C 31). Zato je prav, da se laiki bolj dejavno vključijo v življenje Cerkve. Saj poudarja isti koncil, »da je v cerkvenih skupnostih dejavnost laikov tako nujna, da brez nje tudi apostolat pastirjev Cerkve večidel ne more imeti pravega uspeha« (LA 10). Prav je, da se župljani zavedajo, da Cerkev ni ustanova, na katero gledamo z neke varne razdalje, temveč da je naše življenjsko okolje, v katerem smo in ga sooblikujemo. Kristjan mora čutiti z župnijo in z vesoljno Cerkvijo, sprejema naj jo kot svojo družino ter z njo deli vse njeno veselje in skrbi. Od oktobra lani do letošnjega oktobra je v jeseni še živeči papež Janez Likovno snovanje Učenci izbirnega predmeta Likovno snovanje 1 so se enkrat mesečno družili in likovno ustvarjali skupaj z varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Srečanja so bila sestavni del Integracijskega projekta »Kreativne dejavnosti«, ki ga vodi in izvaja Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava. Ob koncu druženj so učenci strnili svoje misli in občutke. Srečanja so bila zanimiva. Skupaj smo ustvarjali, se pogovarjali, ob tem pa sem spoznala tudi, kakšen navdih imajo naši novi prijatelji za likovno ustvarjanje - res, da smo si med seboj različni, a smo si podobni v ustvarjanju. Tanja Štebih, 7. b Smo se v redu imeli, nam dolgčas nikoli ni bil. Smo risali, slikali, skupaj se veselili in kakšen sok zraven popili. Klavdija Šuett, 7. a Srečanj sem se zelo veselila, saj smo vedno počeli kaj zanimivega. Upam, da se bomo srečevali tudi drugo leto. Tina Gradišer, 7. b Andreja in Jupi pri delu Pavel II. razglasil leto evharistije. Središče Cerkve je evharistija. Cerkev raste iz evharistije in Cerkev je tam, kjer se kristjani zbirajo okrog oltarne mize in obhajajo mašno daritev. Že prvi kristjani so poudarjali, da brez udeležbe pri nedeljski in praznični sveti maši ne morejo živeti. Njihovo prepoznavno znamenje je bilo, kakor poročajo, poleg molitve in bratske skupnosti, skupno »lomljenje kruha« (Apd. 2, 42). Pomanjkanju krščanske prepoznavnosti botruje tudi preveč površna udeležba pri nedeljski sveti maši. Poskrbeti moramo, da bodo naši bolni in ostareli bratje in sestre prejemali »kruh močnih« - sveto obhajilo doma, ali jih bomo pripeljali v cerkev. Tako bodo tudi ti bolj učinkovito povezani z župnijo. Prav je, da se verniki v župniji, posebno še mladi, bolj odločno vključujejo v župnijsko življenje ter da imajo več čuta in odgovornosti za delo in življenje v župniji. p. Jože Kramberger, župnik Pilatova palača na Polenšaku! Začne se vsako leto na cvetno nedeljo zvečer. Člani TD Polenšak pripravljeni, oblečeni v primerna oblačila, začenjajo z "zadnjo večerjo." Ob Pilatovi palači se razprostrejo zadnje ure Jezusovega življenja. Kako veličastno! Oči in srca gledalcev se mehčajo, potoči se solza, v otroku se vzbudi strah. Prisotne prevzame veselje ob pogledu na prazen križ in grob. Vstajenje - naše upanje! Veliko lepih vtisov se v srcu odnese domov. Tako ob veliki noči pod Pilatovo palačo. Ob pripravah na to veličastnost Jezusovih zadnjih ur zemeljskega življenja se znova in znova rodi močna želja v srcih pripravljalcev po obnovi Pilatove palače. To pomlad smo si edini. Obnovili jo bomo. Pogled na prekrasno Marijino svetišče bo zablestel. Vaško jedro bo zaživelo. Nad Pilatovo palačo bodo grede s cvetjem dobile novo svežino, ponos in bahavost. Te mika, da bi nam pomagal pri obnovi? Veseli te bomo, pridruži se nam. Ključarji in GS Polenšak TD Polenšak Priprave na žetev V Turističnem društvu Polenšak se resno in z vso zavzetostjo pripravljamo na 42. praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Te priprave potekajo že od jeseni 2004, kajti takrat smo orali, branali in posejali pšenico na njive, katere bomo letos tudi želi in kosili. V mesecu januarju smo opravili redno letno konferenco, in sicer v gasilskem domu na Polenšaku, kjer smo ob koncu vseh poročil našega dela na naše veliko veselje sprejeli 20 novih članov društva, kateri so že do sedaj sicer delali in pomagali, toda niso bili včlanjeni. V mesecu februarju smo sodelovali na pustnih prireditvah, in sicer na Ptuju, v Dornavi in v Bukovcih. Povsod so nas toplo sprejeli ter pogostili, mi pa smo v letošnjem letu na humoren način prikazali težave in probleme, katere povzroča naša država naši zeleni bratovščini - lovcem. V mesecu marcu že vsa leta organiziramo materinski dan v gasilski dvorani in to smo opravili tudi letos, in sicer 19. 3. 2005. Najbolj veseli smo bili, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička, kajti to prireditev v društvu organiziramo v smislu, da bi se našim gospodinjam nekako zahvalili za delo in pomoč čez celo leto, posebno pa ob prazniku žetve. V tem lepem večeru so nam kulturni program pripravili učenci podružnične šole na Polenšaku ob sodelovanju našega moškega pevskega zbora ter predic. Vse skupaj pa je povezala Maja Kukovec. Za veseli del je poskrbel ansambel ELITA SHOW BEND ter člani društva, kateri so nam pripravili humoren skeč iz vsakdanjega življenja. Oh velikonočnih praznikih smo že drugo leto zapored na Polenšaku pripravili projekt Pasijon - prikaz Kristusovega trpljenja. Ta projekt vodi ga. Marija Štebih, za sceno pa skrbi g. Branko Petek in tudi letos je glavni del bremena slonel na njiju. Ta projekt je za nas zelo zahteven, kajti v njem nastopa kar 76 domačinov in zelo težko je najti termine za vaje, brez katerih ni uspeha. Toda tudi letos smo bili z obiskom zelo zadovoljni, kajti po ocenah naj bi si predstavo ogledalo več kot 2000 ljudi - in to v zelo hladnih vremenskih razmerah. Vstopnine nismo pobirali, ampak smo prosili za prostovoljne prispevke, s katerimi smo pokrili stroške, razliko — 100.000 SIT pa smo po sklepu upravnega odbora namenili za sanacijo zgradbe, v kateri prikazujemo ta projekt. V mesecu aprilu smo v sklopu skupne čistilne akcije tudi mi organizirali čistilno akcijo. Na naše veselje ugotavljamo, da smo vedno bolj zavedni in da je vedno manj smeti ob cestah, toda še vedno se najdejo stvari in smeti pa tudi divja odlagališča še vedno obstajajo. V mesecu maju smo imeli predvsem mesec delovnih akcij, in sicer smo pričeli že 6. 5. Ta dan smo urejali okolico, kosili travo ter čistili okrog doma in gospodarskega poslopja. Naslednji teden 12., 13. in 16. 5. 2005 smo ob našem domu položili betonske plošče ter pričeli z barvanjem napušča na Turističnem domu. To delo smo opravili člani društva pod strokovnim vodstvom g. Janka Slana, ki je med letom že opravil tudi barvanje oziroma zaščito vseh naših starin, katere hranimo v Turističnem domu! V mesecu juniju v sklopu občinskega praznika organiziramo tradicionalno kolesarjenje, in sicer v soboto, 11. 6. 2005, ob 9.00 uri izpred Turističnega doma po progi občinskih meja. Kolesarjenje bomo popestrili s športnim tekmovanjem in veselo družbo skozi cel dan. Naš današnji zapis smo pričeli s pripravo na osrednjo prireditev, praznik žetve in s tem bi ga želeli tudi končati. Ob vsem našem delu še vedno največjo težo dajemo osrednji prireditvi, prazniku žetve. Nekako smo se odločili, da bomo vsako leto poizkušali nekaj dodati in popestriti prireditev. V letošnjem letu je ob programu zapisano tudi srečanje in prikaz starih traktorjev, stare kmetijske tehnike, starih vozil, starodobnikov ... Program bo dokaj podoben prejšnjim letom, dokončno pa ga bomo izdelali v zadnjem mesecu pred žetvijo. Na prireditvi nas bodo zabavali ansambel Mladi Dolenci, ansambel Sicer ter ansambel Upanje. Sama prireditev bo potekala 16. in 17. julija. Že vnaprej se veselimo vašega obiska naše prireditve ter Vas vljudno vabimo! Upravni odbor TD Polenšak Franc Kukovec DRUŠTVO PGD DORNAVA DELAVNI GASILCI Prostovoljno gasilsko društvo Dornava je začelo leto 2005 s 105. občnim zborom. Pregledali smo delovanje preteklega leta, izvolili smo novega predsednika društva Antona Frajnkoviča in sprejeli tudi 11 novih članov društva. Trije naši člani so obiskovali tečaj prve pomoči v Majšperku in si s tem pridobili naziv bolničarja. Organizirali smo tudi osnovni tečaj za gasilca, udeležilo se ga je 6 članov PGD Dornava, pridružili pa so se nam tudi člani iz sosednjih društev Mezgovci in Žamenci. Občina Dornava je organizirala čistilno akcijo, v kateri smo sodelovali tudi mi. Na kresovanju pri ribniku Dornava smo vršili požarno stražo in redarstvo. Ob prvem maju, prazniku dela, smo pri gasilskem domu organizirali postavitev majskega drevesa. Seveda pa ni šlo brez pogostitve udeležencev. Ker pa v mesecu maju goduje tudi naš zavetnik, zavetnik gasilcev, sv. Florjan, smo organizirali tudi Florjanovo mašo, katere so se udeležila štiri društva naše fare. To je kratek pregled našega dela. Veseli smo, da smo do sedaj uspešno izvršili vse naloge. Z gasilski pozdravom Na pomoč! Klavdija Peteršič PRAZNOVANJE GASILCEV NA POLENŠAKU Zaključilo se je obdobje občnih zborov in že se je pričelo delo tudi izven gasilskih domov. Tako smo gasilci s Polenšaka, kot vsako leto do sedaj, spet polepšali kraj s prvomajskim drevesom in popestrili praznovanje s kresom. Že 29. aprila smo postavili drevo, katerega nam je podarila gospa Marija Hojnik s Polenšaka. Za kres, ki smo ga kurili na predvečer prvega maja, je bilo potrebno pripeljati veliko suhih drv. Kresovanje se je zavleklo do jutranjih ur. Praznik zavetnika gasilcev svetega Florjana smo letos praznovali v nedeljo, osmega maja. Tradicionalne maše se je udeležilo skoraj 50 uniformiranih gasilcev našega društva in društva iz Žamencev. Naše praznovanje je s svojo prisotnostjo počastil gospod župan Franc Šegula. Po maši je sledilo družabno srečanje, kjer smo se okrepčali in poklepetali do poznega popoldneva. Jože Kekec podpredsednik PGD Polenšak USPOSABLJANJE GASILCEV NA POLENŠAKU Meseca januarja smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Polenšak pričeli z osnovnim tečajem za gasilca. Predavatelji so bili: Janez Cigula, Jože Hojnik, Jože Kekec, Jože Munda, Ivan Starčič in Stanko Rakuša, ki je bil tudi vodja tečaja. Po 70 urah teoretičnega in praktičnega dela so vsi obiskovalci tečaj uspešno opravili. Spričevala smo jim podelili na praznik svetega Florjana v nedeljo, 8. 5. 2005. S tem je društvo bogatejše za 25 osnovno usposobljenih članov, kar je velika pridobitev na operativnem področju. Jože Kekec podpredsednik PGD Polenšak ŠPORTNI DAN V DRUŽBI GASILCEV V petek smo imeli napovedani športni dan - pohod po okolici šole in obljubili so nam, da se bomo seznanili z delom gasilcev. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se peš napotili proti gasilskemu domu Žamenci. Ob prihodu so nas gasilci s predsednikom društva na čelu pričakali z gasilskim pozdravom. Razdelili smo se v tri skupine. Vsako skupino sta vodila dva izurjena gasilca, ki sta nam najprej pokazala zanimivosti gasilskega društva. Nadaljevali smo z ogledom stare gasilske črpalke, katero so uporabljali pred davnimi časi in danes ni več v uporabi. Spoznali smo črpalko za manjše požare, katero upravljata dva usposobljena gasilca in ima zmogljivost šestnajst litrov na minuto. Gasilca sta nam tudi pokazala delovanje te črpalke. Po ogledu črpalk na prostem smo se napotili v gasilski dom, kjer sta nam pripovedovala o nastanku in razvoju Gasilskega društva Žamenci, ki obstaja že 53 let. Videli smo gasilski prapor z njihovim znakom, prapor uporabljajo na gasilskih prireditvah in slovesnostih. V spominu mi je najbolj ostal ogled velike črpalke z zmogljivostjo osemsto litrov na minuto in prikaz njenega delovanja. Pokazali so nam tudi delovanje zvočnih in svetlobnih siren ter delovanje ročnih gasilnih aparatov na prah in peno. Po predstavitvi so nas gasilci tudi pogostili in tako smo se okrepčani odpravili naprej proti Dornavi. Razvoj prostovoljnih gasilskih društev po vaseh je zelo pomemben za varnost vaščanov pred požari in poplavami. Po tej predstavitvi sem spoznal, da je delo gasilcev zelo naporno in nevarno. Matej m 3. a OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava TUDI UPOKOJENCI IMAMO VEDNO DOVOLJ DELA kih ob petih popoldan se čedalje več članov zbira v rekreacijskem centru ob ribniku ob balinanju in drugih igrah. Vabimo še ostale, da se nam priključite. V letošnjem letu pa smo se srečali tudi z žalostnimi trenutki, saj smo se poslovili že od petih članov, med drugimi tudi od spoštovanega jubilanta diamantne poroke g. Antona Kovačeca. Za drugo polovico leta imamo še bogat program, ki mu bomo sledili. Marija Velikonja Društvo upokojencev Dornava ima 296 članov. Delamo po delavnem programu, ki ga vsako leto sprejmemo na občnem zboru, ki je vedno dobro obiskan. Tudi letošnji je bil. Doma so ostali le bolni in najstarejši, ki brez pomoči ne morejo od doma. Na občnem zboru smo imeli goste iz sosednjih društev ter g. Krambergerja in župana občine g. Franca Šegulo, ki nam je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed, ovrednotil naše delo ter nam zaželel zdravja in delovnih uspehov v društvu in v domačih okoljih. Letošnje leto smo bili zelo delavni. V januarju smo obiskali zakonca, dolgoletna naša člana, Verono in Antona Kovačec, ki sta praznovala diamantno poroko, to je 65-letnico skupnega življenja v zakonu. Obiskali smo ju z listino in s šopkom. Le dober teden zatem smo šli s šopkom na obisk k naši najstarejši članici in občanki Veroni Petek, ki je v krogu družine, prijateljev in znancev praznovala svoj stoprvi rojstni dan. V začetku marca smo se odpeljali na našo slovensko obalo v Izolo. Kljub gripi, ki se je takrat širila, se nas je zbralo 52. Preživeli smo prijeten teden v upokojenskem hotelu Delfin. Ko smo se vrnili, smo začeli pripravljati občni zbor, ki smo ga izvedli 10. aprila. Sprejeli smo obširen program dela v upanju, da ga bomo tudi uresničili in s skupnimi močmi še kaj dodali. Udeleženci zbora so se ob kulturnem programu, pogostitvi in družabnem srečanju ugodno počutili. Vaški odbori v naši občini so organizirali čiščenje okolja. Člani našega društva smo se udeležili akcije in pomagali pobrati marsikateri nepremišljeno odvrženi predmet ob naših cestah in ob robovih gozdov. Vsi še vedno niso spoznali, da je narava, še posebej pa so gozdovi del nas, da v tej naravi živimo in je kvaliteta življenja odvisna od nas samih, od našega odnosa do narave. V mesecu maju sta dve zaporedni soboti dva naša zakonska para praznovala zlati jubilej. Najprej sta svoj zlati »da« izrekla Terezija in Franc Ciglar iz Dornave, naslednjo soboto pa še Marija in Ivan Tašner iz Mezgovec. Zlato poroko sta obe družini praznovali med svojimi dragimi, med prijatelji in znanci, mi pa smo jih počastili z listino in s šopkom. Prvi izlet letos smo organizirali v soboto, 7. maja. Odpeljali smo se v Porabje v Monošter, kjer še vedno živijo tudi Slovenci. Ogledali smo si največji srednjeveški grad na Slovenskem -Grad na Goričkem in muzej v njem ter se sprehodili do tromej-nika, kjer je spomenik, ki je včasih ločeval, danes pa povezuje ozemlja treh držav. Na izletu je bilo 73 članov, skoraj ena četrtina vseh včlanjenih upokojencev. Doživeli smo lep dan in prijetno utrujeni smo se v večernih urah vrnili domov. Društvo ima sekcijo ribičev, ki tekmuje na regijskem nivoju, sekcija balinarjev pa se pripravlja in trenira za tekmovanje, ki se prične v začetku junija. Ob pet- AKTIVNOSTI MLADIH Klub mladih Občine Dornava se aktivno loteva različnih projektov, pri čemer je nov elan v klub prineslo novo vodstvo. Letos je bil že drugič zaporedoma izveden speedLAN, kjer so mladi iz različnih krajev tekmovali v igranju računalniških igric. Prav tako se računalničarji redno sestajajo v Liikji. kjer je tudi dostop do interneta. Seveda mora vsak imeti svoj računalnik, saj nam do sedaj še ni uspelo nabaviti klubskega računalnika. Luk ja je prav zaživela, saj so se med drugim v njej odvijali tudi filmski večeri, ki so bili kar dobro obiskani. Zraven rednih obiskovalcev pa se je filmskih večerov udeležilo tudi nekaj dmgih obiskovalcev. Mažoretna skupina Dornava, ki se že tretje leto trudi vrteti mažoretne palice, se je v letošnjem letu včlanila v Mažoretno zvezo Slovenije, hkrati pa so bile vabljene tudi v Cankarjev dom na oddajo Adam in Eva z napako televizijske hiše Paprika, kjer so skupaj z ostalimi mažoret-nimi skupinami sodelovale pri nastopu Rebeke Dremelj. Udeležile so se tudi V. odprtega državnega prvenstva Mažoretne zveze Slovenije, ki je v začetku maja potekalo v dvorani Tri lilije v Laškem. Dekleta so se predstavila kot nove članice, hkrati pa smo imeli tudi eno tekmovalko v kategoriji Basic strut - disciplina C solo, kjer je Maša Kokot dobila tudi priznanje. Aktivnosti sekcije za šport pa se seveda odvijajo v sklopu občinskega praznika, kjer je bil organiziran kolesarski maraton. Pripravlja pa se še košarkaški maraton, odbojka na mivki, nogometni turnir, izlet v hribe in še kaj ... Ob tej priložnosti bi se Klub mladih rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi projektov, hkrati pa bi izrabili priložnost in k sodelovanju povabili vse mlade, vse tiste, ki ste mladi po duši in seveda vse tiste, ki radi prosti čas preživljate na različne načine. Za informacije, kje in kdaj se kaj dogaja, pa bo najbolje pogledati na spletni portal Dornava.net. Klub mladih Občina Dornava Klavdija Majcen Podružnična sola Polensak V lepem slovenskogoriškem okolišu stoji šola, stara nad sto let. Začetki organiziranega šolstva na Polenšaku segajo v leto 1788, v obdobje Marije Terezije. V šoli so si nabirale znanje številne generacije. Je podružnica šole dr. Franja Žgeča Dornava, ki jo vodi ravnateljica Marta Tuš. Šola je že od davnine, ko so postavili prve učilne zidane, ponos vsakega kraja, v katerem je ta dom malih in velikih učenosti. V letu 2004 je šola dobila obnovljeno streho. Želimo pa si še notranjo obnovo šole. V urejanje okolice vlaga svoje moči hišnik, za cvetlične nasade in rože lončnice pa poskrbimo učiteljice in kuharica. V podružnični šoli je sedaj samo še 23 otrok v dveh kombiniranih oddelkih in v oddelku podaljšanega bivanja. Učiteljici Marijo Štebih in Tončko Rojht, ki sta odšli v zaslužen pokoj, sta nadomestili Petra Plohl in Vesna Čuček. Na šoli že drugo leto poteka devetletno izobraževanje - devetletka. Učenci prvega in dmgega razreda so uspešno ocenjeni. Poleg pridobivanja znanja pri učnih urah nas vse leto spremljajo različni dnevi dejavnosti: svečano smo sprejeli prvošolce v šolsko skupnost; ob kulturnem dnevu smo si v Gledališču Ptuj ogledali predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo; odpeljali smo se v Maribor, kjer smo si v Koloseju ogledali film Peter Pan; potekale so aktivnosti ob dnevu otroka, kjer smo organizirali različne igre in kostanjev piknik; izdelovali smo izdelke iz naravnih gradiv, okraske za novoletno jelko in pripravili kulturni program z zabavo; vse leto smo skrbeli za osebno higieno v šoli. Pri tem nas je vzpodbujala sestra iz zobne ambulante na Ptuju; za ohranitev ljudskih običajev v kraju smo se v pustnih maskah sprehodili po vasi, kjer so nas domačini z veseljem spremljali in tudi pogostili; na športnih dnevih smo se preizkušali v krosu, plavanju, igrah na snegu in raznih športnih igrah; opravili smo plavalni tečaj v Termah Ptuj in osvojili srebrne delfinčke; vse leto smo pri matematiki reševali naloge iz Računanje je igra in osvojili zlata priznanja; v potujoči in šolski knjižnici smo si redno izposojali knjige ter jih pridno brali, da so učenci osvojili cicibanovo in bronasto bralno značko; pri pouku so učenci pridobivali in utrjevali učno snov tudi s pomočjo računalnika pri računalniškem krožku pod vodstvom Danila Muršca in Petre Plohl; učenci tretjega razreda so pri prometnem krožku pridobivali znanje in sposobnosti za varno vožnjo s kolesom. Pri teoretičnem delu so obdelali učne vsebine s pomočjo programa na računalniku z mentorico Vesno Čerček; učenci tretjega in četrtega razreda so bili vključeni v Veselo šolo, kjer so se nekateri uvrstili v nadaljnje tekmovan- je; delovala je tudi šolska hranilnica z mentorico Angelo Rampre. Učenci so vse leto pridno varčevali in si pridobili nagrade strička Cvenka; sodelovali smo tudi na proslavah v kraju ob materinskem dnevu, šestdesetletnici Natašine čete in dnevu šole Dornava; ob dnevu šole so potekale razne dejavnosti - učenci so pletli košare iz vrbovih vej, izdelovali punčke iz cunj in si ogledali Dominkovo domačijo; plesna skupina učencev šole pod vodstvom plesnega pedagoga Tomaža Bolcerja je sodelovala na območni plesni reviji v Ormožu, kjer so se plesalci uvrstili na medobmočno revijo v Šentilju. Zahvala gre staršem otrok, ki so se redno zanimali za delo v šoli in za vso njihovo skrb. Prav tako mojim sodelavkam na podružnici, saj vemo, da je v slogi moč. Vsi skupaj želimo vse lepo mladim, ki si nabirajo znanja v tej hiši učenosti. Cilj vsake šole je dati učencem tako znanje in izkušnje, ki jim bodo pomagale, da se bodo kot odrasli lahko soočili s spreminjajočim se svetom. Angela Rampre vodja podružnice Novosti v omrežju KTV Dornava Društvo uporabnikov KTV Dornava in Teleing, d. o. o. ponujata priključitev na internet preko kabelskega sistema Dornava. Upravni odbor Društva uporabnikov KTV Dornava je zaradi zakonskih določil izbral izvajalca za upravljanje omrežja KTV Dornava. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje TELEING, d. o. o., ki izpolnjuje tudi vse predpisane pogoje za operaterja KTV. Sklenjena pogodba zavezuje izbranega ponudnika oz. operaterja k izpolnitvi naslednjih obveznosti, ki so v pogodbi rokovno oz. časovno opredeljene: izdelava projekta izvedenih del (PID) za celoten KTV Dornava, pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje KTV Dornava, zagotovitev možnosti dostopa do interneta vsem naročnikom KTV Dornava, ki bodo to želeli, obnova omrežja in zagotovitev 50 TV in 20 ItA programov vsem naročnikom KTV Dornava, zagotavljanje kvalitete signala pri naročnikih v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, zagotovitev dežurne službe za odpravo napak, izvedba novih priključkov v primeru novih naročnikov, modernizacija sistema po okvirnem poslovnem načrtu in razvojnem programu, izstavljanje in izterjava računov mesečne naročnine od naročnikov, plačevanje pristojbine za kolektivne avtorske pravice združenju SAZAS, plačevanje avtorskih pravic za retransmisijo plačljivih TV programov lastnikom pravic, plačevanje tokovnine, zavarovanje sistema pri zavarovalnici. Izbrani operater bo v obdobju trajanja pogodbe, ki je 4 leta, opravljal posle rednega upravljanja omrežja KTV Dornava, kamor sodijo vse aktivnosti, potrebne za doseganje njegovega namena, to je zagotovitev sprejema signalov TV in RA programov vsem naročnikom omrežja KTV Dornava. Upravni odbor ima po pooblastilu naročnikov na osnovi sklenjene pogodbe možnost pregleda vse dokumentacije v zvezi z izvajanjem te pogodbe. Pogodita o opravljanju poslov obratovanja in vzdrževanja sistema KTV Dornava v ničemer ne posega v lastnino omrežja KTV Dornava, ki je še vedno v lasti naročnikov omrežja, ki so sofinancirali izgradnjo omrežja. V skladu z načrtom obnove omrežja, ki ga je sprejel Upravni odbor društva KTV Dornava, želimo zagotoviti možnost priklopa na internet vsem uporabnikom KTV Dornava. Operater mora omrežje prenoviti tako, da bo omogočalo prenos signalov v obeh smereh, zato je potrebno obstoječe ojačevalnike zamenjati z novimi, dvosmernimi. Kaj je kabelski internet? Poznamo ga tudi pod imeni kalx‘Lski dostop, kabelski dostop do interneta, internet dostop preko kabelskega omrežja. Pred nekaj leti je rešitev kabelskega interneta cenovno prišla na raven komercialnih ponudnikov in domačih uporabnikov. Kabelski operaterji so začeli nuditi kabelski dostop do interneta preko svojih kabelskih omrežij. Kakšne so prednosti kabelskega interneta? Prednosti kabelskega interneta je kar nekaj, zato jih bomo našteli po vrsti: - 24-umi priklop brez dodatnih stroškov, plačujete samo fiksno mesečno naročnino, ne plačujete impulzov; - veliko večje hitrosti prenosa kot pri dostopu do interneta preko telefonske linije ali ISDN-ja, - možnost enostavnejše in bolj kakovostne uporabe dodatnih storitev: IP telefonije, video konferenc, chata, presnemavanje glasbe in filmov z interneta; - hitrejše vzpostavljanje povezave z internetom, povezava je praktično vzpostavljena takoj, ko je nared za delo vaš računalnik; - proste telefonske linije. Naročniki KTV Dornava lahko izbirajo med štirimi paketi, ki so različni glede na hitrosti prenosa, mesečne naročnine pa se gibljejo med 2.999 SIT in 8.099 SIT. Vse informacije o možnostih priključitve na kalrelski internet so na voljo na spletnih straneh www.teleing.si oziroma na tel. 02 5848 615. UO Društva uporabnikov KTV Dornava Društvo uporabnikov KTV Dornava šteje 450 članov oziroma naročnikov. Član društva postane vsak posameznik, ki pristopi in podpiše pogodbo kot naročnik našega sistema KTV Dornava. Dništvo pokriva s sistemom vse območje občine Dornava ter vasi izven občine, in sicer: Pacinje, Tibolce in Hlaponce. O vseh zadevah KTV sistema odloča in upravlja Dništvo uporabnikov KTV. Sprejema in podpisuje pogodbe z novimi naročniki. Skrbi za naš interni program, kakor tudi za posodobitev našega sistema. Ker smo ugotovili, da so bili veliki problemi s pobiranjem naročnine in izterjave lete, kakor tudi z drugimi finančnimi posli, vezanimi na določene računovodske stroške, smo vse to predali v upravljanje podjetju TELEING, d. o. o. Velik problem nam predstavljajo priključki na črno, še vedno se najdejo posamezniki, ki niso legalizirali svojega priključka. Zato je Upravni od!x>r sprejel sklep, da se v bodoče pri odkritju takega posameznika le-tega prijavi policiji oz. se ga kazensko preganja. Da pa ne bi prišlo do tega, je trenutno še možnost, da takoj pristopijo in poravnajo obveznosti oz. podpišejo pogodbo. Priključnim stane 512 evrov, preračunano v tolarje na dan podpisa pogodbe. Možnost plačila je 12 obrokov m 1 leto. Ko je prvi obrok plačan, se izvede priklop. Več informacij na tel. 755 21 11 pri predsedniku društva. Velik problem trenutnega upravljavca podjetja TELEING, d. o. o. so neplačniki, ki v tem letu niso poravnali nobene naročnine. Teh je trenutno 14 in jim bodo posredovani opomini pred izključitvijo. Ponovna priključitev pa je možna, ko izključeni poravna vse obveznosti in stroške ponovne priključitve, ki so 10.000,00 SIT. Da bi naš sistem deloval kvalitetno in da izpolnimo vse zakonske obveznosti, prosimo vse Vas, naročnike, da plačujete naročnino v predpisanem roku, kajti tako ne bodo potrebni dodatni stroški. Vsem občanom želim dober sprejem vseh programov ter veliko prijetnih trenutkov ob gledanju internega programa. ITedsednik Društva KTV Dornava Janez MEŠKO ŠD Polenšak Zdrav duh v zdravem telesu V letu 2005 se Športno društvo Polenšak lahko, prav tako kot vsako leto, pohvali s številnimi prireditvami, ki jih organiziramo skozi vse leto. Lansko, polno športnih uspehov, leto 2004 smo zaključili zelo atraktivno. Organizirali smo turnir v kegljanju in nanj povabili zelo znano ime v svetovnem merilu za ta šport. Zelo smo ponosni, da se je gospod Franc Kirbiš udeležil tega turnirja. Njegovi večji uspehi so: petkratni svetovni prvak, desetkratni državni prvak, dobitnik številnih plaket za dosežke v športu ... Ti uspehi so lahko v ponos vsej Sloveniji, še posebej pa nam je bilo v čast z večkratnim svetovnim prvakom podreti nekaj kegljev. V zimskem času smo bili zelo aktivni in smo organizirali dve tekmovanji v alpskem smučanju na smučišču na Polenšaku. Tekmovanji sta bili pripravljeni in organizirani odlično, o čemer se je prepričalo veliko število tekmovalcev in gledalcev. Prav tako je na smučišču potekalo prosto - brezplačno smučanje skozi vso zimsko sezono. Skoraj v spomladanskem vremenu nam je pod streho uspelo spraviti tudi tekmovanje v smučarskih skokih v »Kmetovi grabi«. Tudi organizacija tega tekmovanju je bila brezhibna in število tekmovalcev in gledalcev je bilo zelo veliko. Skozi zimski čas je bilo poskrbljeno tudi za tiste, ki se želijo rekreirati v telovadnici. Na razpolago smo imeli telovadnico OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi. Tudi ekipa malega nogometa je bila aktivna. Udeležila se je lige MNZ na Ptuju, ki je potekala skozi vso zimo, in dosegla zavidljive rezultate. V mesecu aprilu in maju smo namenili nekaj prostega časa vzdrževanju igrišča in okolice. V tem času se vsi člani ŠD Polenšak zelo aktivno pripravljamo na prireditve, ki jih bomo organizirali v sklopu občinskega praznika Občine Dornava. Vsem občankam in občanom Občine Dornava čestitamo ob prazniku občine in Vas vabimo, da se športnih prireditev udeležujete v čim večjem številu, kot tekmovalci ali kot gledalci. Matej Vajda predsednik ŠD Polenšak O Florjanu Flvaljen bodi Jezus Kristus, to je naš ta prvi glas, vi pa reč'te na vse veke, bodi Jezus ti pri nas. Eno mesto tam gori, ljudstvo strašno zakriči, svet' Florjan je vlil vodo in pogasil ogen žnjo. Gospodinja vujžgi luč, virt pa naj poiše kluč, dekla naj po jajca gre, da mo pražli mi cvrtje. Vse mo vzeli, kar te dali, naj so jajca al meso, če pa Špeha dosti mote pa še za nas boljše bo. Če nam nete nič dali, bo vam steno doj drli, rajši dajte nekaj nam, kak bi imeli odrti hram. Zdaj pa vsem poprek želimo eno lepo lahko noč in vas k Jezusu zračimo, da zaspali bi drgoč. Nežika Starčič 50 let zakoncev Ciglar Svojo pred 50 leti zakonsko zvezo sta 30. aprila z zlato poroko ponovno potrdila Terezija in Franc Ciglar iz Dornave 117. Slovesnost zlate poroke je opravil župan Občine Dornava g. Franc Šegula. Te poroke sta se oba zelo veselila, še posebej pa vsi zbrani prijatelji na poroki, katerih imata zakonca Ciglar zelo veliko. Druženje v krogu domačih in prijateljev jima veliko pomeni. V Dornavi sta si ustvarila topel dom, kjer stanuje tudi tretji, najmlajši sin Drago z družino. Sinova Branko in Srečko z družinama pa živita prav tako v isti vasi v Dornavi. Nadvse sta vesela nad svojimi tremi vnukinjami in enim vnukom. Oba zakonca sta še danes zelo agilna in delavna. Zlata nevesta Terezija je članica več društev v občini, poskrbi pa tudi za dobro in okusno hrano na raznih domačih, občinskih, društvenih prireditvah in na zabavah prijateljev. Na raznih društvenih izletih pa seveda ne ostanejo izletniki nikoli brez »ominega« (tako imenujemo zlato nevesto Terezijo) dobrega rozinovega kolača, s katerim vedno poskrbi za vse prisotne, da ga zaužijejo ob kavici. Tudi zlati ženin Franc je še vedno aktiven v KO Rdečega križa Dornava, rad pa priskoči na pomoč tudi ob vsaki akciji. Zakoncema želimo trdnega zdravja, obilo zadovoljstva in druženja tudi v prihodnje. Anica Vrabl Visok jubilej 101. rojstni dan občanke Verona Petek, rojena 2. 2. 1904, stanujoča Dornava 117/b, je prav za svečnico praznovala 101. rojstni dan. Naša sicer najstarejša občanka je za svojo starost še vedno dovolj čila, čeprav je zaradi bolezni in visoke starosti priklenjena na dom, kjer ji vso oskrbo zelo lepo nudi vnukinja Nežka. Gospa Verona je ob svojem visokem jubileju ponovno povabila svoje prijatelje iz Frančiškove družine, sosede in sorodnike, kateri so se skupaj s slavljenko poveselili. Še vedno rada zapoje, saj ji pesem pomeni največ. Za vsak nov dan oskrbe je zelo hvaležna svoji vnukinji, zelo pa jo razveseljuje tudi njena prapravnukinja Lara. Anica Vrabl ZLATA POROKA ZAKONCEV TASNER Diamantna poroka zakoncev Kovačec Natanko 29. januarja je minilo 65 let zakonske zveze, katero sta Anton in Verona Kovačec iz Žamencev sklenila na Polenšaku. Njun diamantni jubilej sta imenovana skupaj s prijatelji, sorodniki in znanci proslavila v gasilski dvorani v Žamencih. Slavnostni obred diamantne poroke je opravil župan Franc Šegula, sledil je tudi cerkveni obred zaobljube. Slavljencema je zapel tudi Dornavski oktet. Zraven težkega dela ju je skozi njuno zakonsko življenje zmeraj spremljala pesem, veliko ljubezni, humorja in dobre volje. Vedno sta bila nadvse ponosna na svojih deset vnukov in šest pravnukov. Poroko, katero si je diamantni ženin Anton tako zelo želel, je težko dočakal, saj je njegova bolezen bila tako huda, da je imenovani v mesecu maju tudi umrl. Ob izgubi moža ženi Veroniki iskreno sožalje tudi s strani Občine Dornava. Anica Vrabl NAŠA MATI V baročni dvorani v Dornavi je bilo v soboto, 7. maja, ponovno slovesno, ko je dornavski župan Franc Šegula za zlatoporočenca razglasil Ivana in Marijo Tašner iz Mezgove 49, ki sta po petdesetih letih svojo zakonsko zvezo pozlatila. Zlatoporočenca sta se poročila, 7. maja 1955, v Markovcih. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa sta ponosna tudi na svojih sedem vnukov in že štiri pravnuke. Kljub težkemu življenju in delu na kmetiji sta zakonca Tašner ohranila veliko dobre volje in življenjskega optimizma v krogu najdražjih, ki ju imajo zelo radi. Tudi mi želimo, da zakonca ohranita zdravje še na mnoga leta. Dva dni pred svečnico so se zbrale štiri pevke, ki sicer prepevajo v skupini ljudskih pevk iz Dornave ter si zadale nalogo, da bodo ob svečnici šle od hiše do hiše in prepevale -Marijino pesem«. Razveseljivo - kajne? V tej vokalni skupini so prepevale: Marija Cizerl, Marjeta Peteršič, Neža Čuš in Elizabeta Mislovič. Na ta pristen način so obudile ljudsko izročilo z namenom seveda, da po eni strani ne bi šlo v pozabo, po drugi strani pa so v naše domove prinesle tudi kanček nostalgije. Hvala vam, spoštovane pevke, za vašo pozornost in naklonjenost -upamo, da se ob naslednji svečnici ponovno snidemo. Anica Vrabl Franc Slodnjak rnmmimm IN STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033 MESARSTVO HERCA w MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA ®02/754 01 16 * / <° xfiK 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334 ZA VAS IZDELUJEMO: - kovana vrtna vrata, - kovane ograje, - kovane okenske križe, iBtSIHHiaHl - kandelabre, od 1 m do 10 m višine, - ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu. Se priporočamo!