81. Številka. Ljubljana, sredo 11. aprila. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, ixv?.omAi p«i;,e;:eljke in dneve po praznicih, ter ve-Ju po pošti preiemau za a v 11 r o - og e r s k e lielole za celo leto 1K gld., za pol Ifta H gld. M oetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zh celo leto 13 grl«-, ?,a četrt leth 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na diui r". nadtina 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in t-dijake velja sni lan a cen h iti sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinatopne petit-vrste rt kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Doptfli u«j M invole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n iš t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolna41. Opra v ništvo, na katero naj :i« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Odločenje za vojsko se tembolj bliža, čem prej je prišla topla spomlad in je zemljo osušila. Kakor je prej vse gledalo v Srbijo, potem v Peterburg, Cetinje, potem za Ignatijevoin v Berlin, zlasti potem v London, v Pariz, Dunaj, tako so denes vse oči obruene v Carigrad, tam se zdaj odločuje. V Carigradu so zadnja upanja onih, ki trdovratno ne nehajo nadejati se, da se bodo črni oblaki, ki so se zadnje dve leti nabrali, mimo razmeknili, in da se povrne prejšnja jasnota evropskega miru z odložeujem velicega orijeutalnega vprašanja in turškega razsipa. Dva telegrama sta prišla 9. t. ni., ki poročata o stanji stvarij, nobeden uij za mir ugoden. Telegram carigradski poroča, da so diplonuatični zastopniki velesil 9. t. m. zopet bili pri Saivet paši, da bi pregovorili turško vlado, uaj pošlje posebnega zastopnika v Peterburg. Ali to poročilo nič ne pristavlja, da bi bili posli evropskih velevlasti pri porti kaj opravili. To nas sili misliti, da nič, da je porta ostala trmasta. In to potrjuje izrekoma drugi telegram, ki dohaja iz Peterburga od 9. aprila in govori, da je ruska vladna „Ageuce Itusse" izvedela: „Odgovor portin se iz o giblje naravnost reči, ali Turčija sprejemlje protokol, ali ne; Turčija se zavaruje proti umešavanju od tujih stranij v njene notranje reči, nagla-sevaje svojo neodvisnost; ona sicer priznava svojo pripravljenost, poslati izrednega zastopnika v JPeterburg, ali o miru s Orno goro oua nič ne omenja. Odgovor Turčije daje temveč izprevideti željo, da bi dobila časa in da bi mogla Uusiji podtikati začetek razpora." — To se vendar le z drugimi Šn».i»fc4DiE« Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. C u in m m.i poslovenil J.) x> *- u u i d e 1. Prvo poglavje. Mar taje BVet, pu ktcreni hrepeni oko V Mar tu ho bitju, k teta zvana vljudna no? Pol ure pred kosilom so sedeli gospa Grahamova in njeni sestranki, gospod Urus, njegova sestra Francika in lajtnaut Ozborne v veliki sobani, ter so bili jako radovedni, kaj je povod velikemu veselju, ki je vladalo v Einilijini sobi. Kes uij bila šumeča, toda jako posebna radost. Jerič in glasen smeh je bil prav lehko razločiti, in celo Emilija se je sedaj pa sedaj močno zasmijala, toda morala je biti se neka tretja osoba v družbi, ker se je prilično zaslišaval že nek tuj in jako čuden glas. besedami tako glasi, da Turčija se ne udaje. S Orno goro noče miru skleniti, na podlogi cetinjskih terjatev, da si to Rusija zahteva. Iz vsega more izvirati le zopet vojna, kar smo dosledno vedno trdili. Sicer se bode stvar res še diplomatično zavlekla. Turški izredni poslanik poj de morda v Peterburg. Ali znamenit ruski organ „No-voje Vremja" uže 6. t. m. piše, da ne bode nič opravil, ker se njegovi pogoji ali uslovi ne bodo sprejeli. „S takimi uslovijami tu-reckomu poslu lučše vsego ne prijezžat v Peterburg," pravi rečeni list. V bližnjej bodočnosti torej pričakujemo novih obravuavanj, ki bodo brez plodu, in končni konec bode vojska._ Iz IN'I«'■•■»•■ i-jii* 6. aprila. Naš ruski pol. tednik „Graždanin" organ bogatega, vplivnega in učenega ruskega žur-nalista kneza Meščerskega, priuaša članek, iz katerega naj tudi za bralce „Slovenskoga Naroda- naslednjo misel posnamemo ... V uvodu govoreč o vzhodnjem ali orijetalnem vprašanji, pravi Meščerski, da je to vprašanje zdaj popolnem zjedinjeno in zlito s slovanskim vprašanjem, in sicer ne le v čutu naroda, nego tudi po besedi r u s k e g a carja, katero je v Moskvi slavno proglasil svojemu narodu. Nedavuaj še je bilo (tudi v Rusiji) „slovansko vprašanje" progaujauo kot vladi neprijateljska agitacija, zdaj je postalo prapor, pod kateri ruski car kliče svoj verni narod, da osvobodi kristijane vzhoduje, — stori prvi korak k zmagi Slo-vanstva in prvi korak vekovega poklica ruskega naroda." In naj so pred očmi ima, kaj je to pri nas „car." Vse nekaj drugačnega nego dru- Katinka je parkrat letela k vratam poslušat in če mogoče poizvedet, čemu se tako smejajo. Nazadnje se je vrnila in poročila, da gre Jerica s kraljico čarovnic po stop-njicab. Jerica je isti trenotek odprla duri, ki jih je bila Katinka zaprla za soboj, ter je vpeljala gospico Marto Pačevo. Ta je počasi in drobno stopaje šla k gospa Grabamovej, obstala je pred njo in se je globoko priklonila pripogi-baje koleua. „Kako se počutite, častitljiva gospa?" rekla je gospa Grahamova, ki bi bila skoro mislila, da se Jerica šali ž njo. „Ta je najbrže gospodinja," rekla je go-pica Marta. Gospa Grahamova je priznala, da se tako kliče. „Jako visoka gospa!" rekla je gospica Marta Jerici glasno šepetaje ter vsak zlog izgovarjajo s posebnim, njej lastnim naglasom. Potem se je obrnila k Beli, ki je bila zbe- god vladar, kajti tukaj pri na3 deluje poleg državnega in monarhičnega še verski čut. Car in narodna pravoslavna vera — to je nekaj zajednega. Nij ga naroda na tem svetu, da bi bil s svojim vladarjem bolj zra-ščen in jedin, nego je ruski narod v obče. Ravno zarad tega pa se mora zopet jeden po drugem ravnati, narod po carji, a tudi car po narodu. — Posledice iz tega vleči prepuščam čč. bralcem. Kar je v Londonu podpisan protokol , je naše rusko diplomatično stališče bolj jasno. Ta protokol ima namreč za naše diplomate in našo državo tak in tist pomen, da jemlje Angliji in s tem celej Evropi pravico, sklicevati se večno in brez konca na pariški traktat, ali suvati ga nam vedno pod nos. Saj veste, kako so lord Beaconsheld in I)erby in Andrassv in drugi prej vedno na jeziku in na papirji nosili „parižki traktat" od leta 1856, ki je bil narejen proti Rusiji in jo Turčiji zagotavljal državno enakopravnost in nerazde-Ijivost. Zdaj bomo mi s tem protokolom odgovarjali. Evropa se je odrekla a tem protokolom od zaščite turške celosti in neodvisnosti. Tako se razlaga pomen protokola pri nas. Dan na dan pa vse naše novine na prvem mestu in skoro v vseh glavnih prostorih svojih predalov govore le o orijentalnom vprašanji, kakor zdaj na evropskem dnevnem redu. Pri nas politiki izprevidajo torej kakor tudi Vi, da za nas vse Slovane ga druzega važ-nejega pitanja nij. Vsa druga vprašanja na pr. o novih sestavah naših Bdum," ali vaših občinskih in mestnih zborov, vaših deželnih zborov in naših „zemstev" — so pigmejično m a 1 o s t n a nasproti velikemu vprašanju, slovanskemu vprašanju. žala za neko zagrinjalo; približavši se jej je začudena vzdignila roke, ter vskliknila: „Gospića Izabela, pri inojej veri! in bli-sčeča kot zora! Bog blagoslovi mojo dušo! Kako se je razvila vaša mlada krasota'/ Bela je bila precej izpoznala gospico Pačevo, ko hitro je ta stopila v sobo ; toda pri svojej neumnej prevzetnosti se je sramovala, da pozna tako čudovito osobo, ter bi se bila še zmirom delala, da je ne pozna, ko bi Katinka ne bila stopila pred njo, ter vskliknila: „Za Boga! gospica Pačeva, od kodi pa pridete?" „Gospica Katinka," rekla je gospica Pačeva, zgrabivši jo za roke vsa radostna in začudena, vi me tedaj poznate? Bog naj blagoslovi vaš spomin za staro prijateljico!" „I)a, precej sem vas izpoznala. Vas ne bode nikdo tako lehko pozabil, to moram reči. Bela! kaj se ne spominjaš gospice Pa-čeve? Videla sem jo pogostem pri vas." „O, ali je ona?" rekla je Bela ter bi Politični razgled. ^otrHiijc detele. V loubljini 10. »urila Grof it*<*»-*f.rw9§ je namerava) iti zdaj na m ••»in1 ul i m svoje posestvo Tereoes. Ati baje ua i/.rečeno cesarjevo voljo ostane na hun.vL To se tolmači 9 občao 1 nisi* jo, tst.ilt glasilih se agitacija za spojitbo krajine živo nadaljuje. „Obzor" prinaša nekaj telegramov, ki terjajo zjediujenje krajine z materjo zemljo Hrvatsko. 0//#*#*#A# minister financ je na Dunaji in se dogovarja glede nagodbenih postav z našim mmisterstvom. Ostal bode baje tako dolgo na Dunaji, da bodo vse dotične postavne predloge izdelane. inuuiij«' države. fi»utt'sici knez je ukazal svojima zastopnikoma, naj še v Carigradu ostaneta. — Anglija si zopet prizadeva, mej Turčijo in Črnogoro posredovati. O tiisnm r; t»mn odstopu se razne novice raznašajo a ne potrjujejo. Le toliko se govori za gotovo, da popolnem od vsega državnega dela ne bode odstopil. Cesar nij še odločil, vendar tudi glas, da so se nekako pogodili, nij istinit. Iz Bremena poroča telegram: Borzna skupščina je sprejela resolucijo, ki terja, da naj državni zbor „reichstag" brez vseh pridržkov Bismarkovo politiko podpira, da se državnemu kancelarju olajša vstra-janje. Rimski „Corriere d' Italia" prav odločno oporeka glas, da je zavladalo nespora-zumljenje mej Avstrijo in Italijo zarad orijen-talnega vprašanja. Cisto nič se nij zgodilo, pravi, kar bi bilo prijateljske razmere mej Dunajem in Quirinalom pomotilo. &p*«i#/jr' «* vlada si ne upa ostro postopati proti Karlistom. Uže jedno leto je stara tista postava, ki bi Baskom vzela stare pravice „fueros," ali v dejanji ta postava nij mogla oživotvoriti se, kar Baski znajo svoje pravo trdno varovati. Dop ■ SI- lz Trstu npr. [Izv. dop.J Zmaga je naša! odmevalo je včeraj mej grmenjem možnarjev na Prošeku. Slovenski kandidat drž. posl. g. Nubergoj je dobil 109 glasov, nasprotni kandidat 43, torej so zopet okoličani dokazali, da je v okolici še krepak slovenski živclj. Agitacija je bila nesramna od lahonske stranke, denar je bH tudf pri tej volitvi mogočen faktor; toda okoliško poštenje ga je odvagalo. Magistratovi uradniki so vedno okoli rogovi-lib. toda narodna stranka prekrižala je vse njih nakane; sramotno so propali vkljub vsemu trošenju douara. Do pozne noči bilo je na stotine čestiteljev pri obče spoštovanem Na-bergoju, pevski zbori so se vrstiH z lepimi pečinami mej pokanjem možnarjev. Iz NoNfiiiiJtt s početkom aprila. [Izvirni dopis.] Leto in dan je minolo, kar je neki dopisnik — ne vem več pod katero firmo — t „Slovenskem Narodu" grajal ravnateljstvo šoštanjske posojilnice, češ, da je njen .rechnungsabschluss" za leto 1875 samo v nemškem jeziku izdalo. Ta reklama je bila takrat povsem opravičena, kajti ravnateljstvo naj si bi vsigdar svojo popolno avtoriteto varovalo, nikogar ne preziralo, vsem potrebam zadostilo in večini slovenskih ude-ležnikov sč slovenskimi teksti postreglo, ne poslušavši par brezzavednih (pomenljivejega imena kar ne zaslužijo), rekoč, da tisk v dveh jezikih preveč stane. Ites, da imajo sploh enaki zavodi le nattien ; materijalno stanje ljudstva /.boljšati, ter pri skromnih denarnih razmerah tudi manj premožnemu možnosti ne odtegniti Be splošnega prometa udeležiti. Pri vsem tem pa bi se vendar nikoli ne smelo zabiti, daje „posojilnica" naroden zavod in da uže ta kot posojilnica pri sedanjih denarnih stiskah mnogo na ljudstvo upliva ter se ravnateljstvu najlepša priložnost ponuja, narodno zavest mej prostim ljudstvom širiti in s taktnim postopanjem v i raznih slučajih narodno čast rešiti. A ža-j libog, da čestokrat materijalizem pravo rodo-ljubje celo pri najboljših narodnjakih presega. Kar se je, kakor uže omenjeno, lansko J leto o našej posojilnici pisalo, to napako, ta omilovanja vredni meteor na narodnem polji j vam imam i denes od drugde poročati. Slu-f čajno nu pride za trenotek v roke list, ki bi ! imel kazati računski sklep za leto 1876 po-i sojilnice v M. Jaz list dobro na vse strani obračam, a zastonj iščem v njem slovenske besedice. Da je vse tako, da smem reči, v pravilnej nemščini tiskano, me je tako iznenadilo, da niti ni jedne številke nijscui zapazil ter nikakor v vsakako doseženem rezultati ne morem poročati, kar sicer tudi nij moja sUar. Kratek čas, kar sem priliko imel, oni račun v rokah imeti, so se moje oči le v prvo stran upirale, da bi si zapomnil napis: Rech-ming und bilanz des obersannthaler vorsehusa-vereines .... Zgol narodno ravnateljstvo; zgol narodni udeležoiki v kraju kot najbolj naroden slove-čeui —? Ne bom te stvari tu više razpravlja), ki ne vem koga bi grajal. Sodi naj vsak sam, tožitelj so navedena fakta. Iz ftt. Vldts na Dolenjskem 5. apr. I I/v. dop. j Veliki pondeljek smo imeli v bližnjoj Zatični prijetno večerno zabavo. Prijazni gospod okr. sodnik je povabil mnogo gostov v dvorane nekdanjega samostana in bil ob enem aranžer veselice. Čast mu! Novomeški dijak g. II., mladenič ves kipeč navdušenosti za narodno idejo, je v slovesnem nagovoru načrtal razvoj slovenske literature, zlasti pesništva in dramatike ter proti koncu z veseljem poudaril, da nocojšnji večer se vprvič igra v slavnem nekdanjem samostanu slovenska igra. G. dijak jo pokazal posebno zmožnost v slovenščini In veliko navdušenost za domačo reč. Igra „Eno uro doktor" se je prav dobro obnesla. Čestitamo gospodom In gospicani! Poslednjim se je slovenska beseda prav lepo podala. Več lepih pesmic je končalo prijetno ve-solico, ki jo imela popolnem naroden značaj. — Čuje se, da nameravajo dijaki novomeški v prijateljskoj vzajemnosti z ljubljanskimi ob vel. počitnicah ravno tu napraviti nekak ko-mdrs z govori in petjem. Ako bi se to uresničilo, bi ne bilo brez koristnega vpliva za izbujenjo narodne zavesti. — 4. t. m. zvečer ob, 8,/a smo čutili v našom kraju prav močan potres kakih 7 sek. kozarci in steklenice so močno žvenket de, po nekih hišah je padal omet od stropov. IjVitiiNtčt'1 tftvhro, — (Kranjski deželni zbor) ima drugo sejo v četrtek ob 10. uri do polu dne. — (Umrl) je tu v Ljubljani občo znani major Schusters na nngloma vsled mrtvuda. — (Gozdni požar.) Preko Gradca in Dunaja izvedamo, da jo nekje pri sv. Jurji na slov. Štajerskem 8, aprila začel goreti gozd, in je nad 20 oralov ga zgorelo. Vojaki so šli na pomoč. Nevarnost je bila velika. — (Iz seje ljubljanskega mestnega zbora 5. t. m.) imamo io dopolniti: G. Potočnik je poročal o prošnji g Strzelbe, bila rada zakrila, da je uže prej poznala to osobo, ki je bila pogostem v hiši njenega očeta in katero so starši njeni močno čislali. „Bojim se," rekla jo gospica Pačeva glasno šepetaje, „da v prsih nosi jako preširno srce." Potem nikakor se zmenivši za gospoda za njo stoječa je pristavila: „Ljubimca, kot vidim, gospica Katarina! Mlada ljubimca! Čegava? Vaša ali gospice Izabele V ! Katinka se je smijala, ker je videla, da sta jo mlada gospoda slišala ter se jako radovala; odvrnila je brez premisleka: „O moja sta, gospica Marta! moja in sicer oba l" Gospica Marta se je ozrla po sobi; ker je pogrešala gospoda (irabama, šla je k njegovoj ženi, rekoč: „Gospa, kje pa je ženin V" Gospa Grahamova je odvrnila nekoliko zmotena, da bode kmalu prišel, ter je povabila gospico Pačevo, naj se vsede. „Ne, gospa! hvala vam. Jaz sem jako radovednega duha in bodem z vašim dovoljenjem ogledala sobo. Rada vse vidim, milostljiva gospa." Potem je počela opazovati slike ob stenah ; a nij Še bila prišla daleč, ko se je obrnila k Jerici, ter jo vprašala še dovolj glasno, da so jo lehko slišali: „ Jerica draga! kaj pa ste storili z drugo ženo ?■ Jerica jo je začudena pogledala in gospica Marta se je sama popravila rekoč : „0, menim posnetek ; izvirna podoba, kolikor vem, je uže davnaj umrla; kje pa je podoba, kolikor vem, je uže davno umrla; kje pa je podoba druge gospe GrahamoveV Visela je zmirom tu-le, če me spomin ne moti." „Jerica jej je šepetaje odgovorila in gospini Pačeva je na to govorila sama BOboj takole: „Pod streho prav dobro; to je tek sveta. Novo izbriše celo spomin na staro." Sedaj se je prijela Jerice za roke ter jo jo vodila krog ogledovaje sobo. Nazadnje je obstala pred mladimi ljudmi, ki so jo vsi kaj radostno opazovali , pozdravila je gospoda Brusa, kot starega prijatelja ter je prosila, naj bi jo predstavil članu vojnega ministerstva, kot je imenovala lajtnautu Ozborna. Katinka jo je predstavila po vseh oblikah in šegah ter je tudi lajtnanta seznanila z Jerico, česar teta nij nikakor odobravala. Primaknili so jej stol ; gospica Marta se je vsedla k njim ter se je zabavala do kosila; Jerica pa se je zopet vrnila k Emiliji. Pri mizi je Jerica sedela pri Emiliji, ka-terej je vedno stregla in pri gospici Marti ter nij imela časa gledati na druge. To je močno jezilo gospoda Brusa, ki je premočno želel, da bi bila zapazila, kako se udaja Ka-tiuki, katere lasje so bili olišpani s stolist-nicami, lica pa s smehljaji najveće sreče. Tudi Bela je bila srečna, ker jo je očitno čislal mladi častnik ; nikilo nij mislil zapreke delati obema popolnem Brečnima devojkama. Prilično je kaka opomba gospice Paceve ne-hotoina na se obračala pozornost vse družbe ter je uzročila ali smeh, katerega je hotela izbuditi, ali pa občno radost, ki se, če prav morebiti na neprimernem mestu nij dala zatro ti. da bi se mu prodala ulica mej hišno št. 28 in 30 na šenspeterskem predmestji in dovolilo prezidati jo in zapreti za občinstvo. G. Potočnik poudarja, da omenjena ulica je ena najbolj umazanih v Ljubljani, in da so Bosedje, ki najbolj rabijo omenjeno ulico k Ljubljanici, pismeno dovolili, da se Bme zapreti. Občinstvo je tudi tolikanj ne potrebuje, ker od frančiškanov do mesarskega mosta štiri druge ulice peljejo do vode. Tedaj v imenu odseka nasvetuje, da naj se omenjena ulica g. Str-zelbu proda za 250 gld., ter dovoli na obeh konceh narediti vrata, katerih ključa bi pa moral izročiti tudi magistratu, da bi se ulica odprla, če bi bilo n. pr. potrebno zarad ognja. Pri glasovanji se z večino sprejme nasvet dr. Supanov, naj se prošnja g. Rtrzelbe zavrže. — Učiteljica na c. kr. dekliški vodnici, Marija Frtfhiick, se je ponudila, da bode vsak četrtek brezplačno dekleta mestne šole na Mahu podučevala v ženskih delih, če mesto poravna stroške za vožnjo, ki bi za pol leta znašali 80 gld., in če se ji za napravo najpotrebnejših reči dovoli enkrat za vselej 20 gld. Po dovršenem dnevnem redu g. župan odgovarja na nekatere interpelacije. 1. Glede interpelacije o sirotniškem zavodu odgovarja g. Regali ju, da se jo 1. 1865 osnoval odbor, ki je 1. 1866 izdal tisknno poročilo in ga predložil tudi deželnemu predsedništvu, katero ga je poslalo državnemu ministerstvu. Ministerstvo je odgovorilo da bode o tej reči končno odločilo, kndar bode deželni zbor stavil svoje dotične predloge. Leta 1868 se je ta odbor razrešil, deželni odbor pa je od mestnega odbora zahteval, da naj mu izroči siro finski zaklad, katerega oskrbuje mesto, toda odgovorilo se je deželnemu odboru, da se to toliko časa ne bode zgodilo, dokler se ne bo natančno vedelo, kako se imajo ti zakladi obrniti. Druzega o tej reči ne ve, kakor da se dajejo sirotam primerne štipendije. — 2. Na interpelacijo Goršičevo o novih hišnih Številkah odgovarja, da smejo tisti hišni posestniki, ki ne morejo novih tablic plačati nemudoma, polovico plačati letos, polovico pa drugo leto. Ceneje, kakor po 2 gld. se jim pa tablice ne morejo zaračuniti. Prodno se je imela pričeti tajua seja hoteli so narodni odborniki gospod župana interpelirati o nekaterih sklepih mestnega odbora, ki se še nijso izvršili. §. 2!) opravilnega reda vsakemu odborniku daje to pravico. Toda komaj se oglasi gospod Regali , uže dr. S c h r e y stavi predlog, da naj se javna seja sklene; ker je večina sprejela ta predlog, vstali so narodni odborniki in zapustili dvorano. Razne vesti. * (Grofovsk berač.) Grof Sigmund von \Vagensberg, 31 let Btar, v Gradci domač, vdovec, je bil na Dunaji prijet, ker je beračil in bil z „vezano maršruto" poslan domov. Časi 1 * (Velika oporoka.) Velikonočno soboto je na Dunaji umrl trgovec Neidhart, ki je občini dunajskega mesta zapustil 100.000 g). * (Umor in samo u mor.) Na Dunaji se je krojaški mojster D. llies vedno s svojo ženo prepiral ter svoja otroka, pet in tri leta stara pretepal. 4. t. m. gre Katarina Ries iz svojega stanovanja ter vzame hčerko Leopoldino soboj. V kuhinji pa je pustila list, v katerem možu pravi, da se bo s hčerjo vred usmrtila, ker jej nij več pri njem živeti. Krojač je pismo še le črez dva dni našel; takoj je hitel na policijo to povedat. Šli so trupla po Donavi iskat, in so hčerino truplo našli. Matere dozdaj še nij bilo moč najti * (Zgorela.) Zadnje dni onega meseca je dekla Josipa Ludvika v Znojmu zgorela. Kuhala je namreč v saniovaru čaj. Ko doliva špirit. Vname se v steklenici, ta se razleti, goreča tekočina pljuskno po dekletu in vsa obleka je bila takoj v ognji. Ker so hitro na pomoč prihiteli, pogasili so ogenj, a dekle je vendar za hudimi opeklinami še drugi dan umrla. * (Predrzen ropar s k napad) se je 31. marca t. 1. ob 9. zvečer zgodil v vasi Adžamovci v novo-gradiškanskem okraji. Roparji so bili trije v bosensko obleko preoblečeni lopovi. Posestnik Ivan Darunovič je slišal ob omenjenej uri na svojem dvorišči čuden ropot; psi so lajali. Žel je gledat, a nek oboroženec ga urno napade in ga s puškinim butom loputi po glavi. Posestnik, močan mož, kar naenkrat zagleda še dve postavi na dvorišči. Pokliče ženo ter jej zavpije, naj gre vrata zaklenit. Predno pa je to storiti mogla, skočil je eden ropar v hišo k njej, nastavil jej samokres in zavpil denar sem, pa molči! Zona pa se začne z roparjem tepsti, pištola se sproži, a nikogar ne zadene. Zdaj priteko sosedje, in roparji zbeže. Gosposka in sere-žaui iščejo lopove skrbno. * (Tiskarniče na železnici.) Na la-dijah so uže davno tiskarnico, ki tiskajo morske časopise. Toda na železnicah tega dozdaj še nij bilo. V Ameriki pa se tudi kaj tako čudnega lehko zgodi. Na pacifik-želez-nici se jo vpeljal voz, ki ima popolno tiskar-nico uecegti časopisa. Uredniki, stavci, ad-1 Gospod Graham je jako pazno ravnal z gospico Marto; tudi gospa Grahamova, ki je bila jako uljudna, kader je hotela in ki se je rada zabavala, se je trudila na vso moč, da bi prebudila prijetno in kratkočasilo zgovornost stare gospe. Prepričala se je, da je gospica Marta poznala vse liudi in je kaj primernega in šaljivega opazila o vsakem, o katerem so se ravno pogovarjali. Gospod Graham jo je nazadnje napravil, da je pripovedovala o sebi in svojem samotarskem življenji; Fran* cika lirusova, poleg nje sedeča, pa jo je pra-šala naravnost, zakaj se nij onio/.ila. „Oh, mlada moja gospica!*1 odvrnila je, „počakajmo še malo in izbrala si bodem tovariša za življenje." „To pač naj bi storili," rekel je gospod Graham. G ospica Pace, vi imate lepo posestvo in bi je pač imeli deliti z zalim varčnim možem." Gospod Graham je poznal njene slabosti. „Imam le majheno posvetno premoženje," odvrnila je gospica Paceva, „in nijsem več tako mlada, kot sem bila nekdaj; a kljubu temu si lehko izberem tovariša. Jaz Čislam zakonsko življenje ter sem uže nekoliko zapa-zovala nekega mladega moža." „Mlađega moža!" vskliknila je Francika lirusova smeje se. „Kaj pa da, gospica Francika!" rekla je gospica Pace. „Jaz občudujem mladost in vse, kar je po novi šegi. Ljubim življenje, da ljubim življenje." „Gotovo," opazila je gospa Grahamova, „mora gospica Marta dobiti moža, ki je mlajši od nje. moža. kateremu lehko zapusti vse svoje premoženje, če bi jo preživil." rDa, da," rekel je gospod Graham, .sedaj bi ne vedeli, kako narediti oporoko, ko bi ne boteli svojih denarjev zapustiti Jerici. Dozdeva se mi, da bi jih jako dobro obrnili." „To bodem vsekakor dobro premislila," rekla je gospica Paceva. ,,Strahovito bi mi bilo misliti, da bi kdo zapravil moje privaro-vane denarje. Dobro vem, da je dovolj ubožcev, ki bi se veselili vsakega volila; o ne ministracija, vse je na vednem potu. Po postajah čakajo dopisovalci z vsemi važnimi novicami, katere dajo uredništvu. In ko se že-leznični blapon pripelje v Novi Jork, izda se časopis, ki se je mej potom tiskal. Treba je le še malo čakati, pa bomo slišali, da Amerikanci tudi v zraku časnike izdajejo. * (Ne boš dolgo!; pravijo naši ljudje, ako kdo kaj prav .pametnega1* pove. V Ameriki se pa to ne izpolnuje. Tamošnji časniki tako lažejo, kakor so dolgi in široki, pa vendar časništvo v Ameriki dobro shaja. Eden teh listov pripovedujo sledeč neverjetni dogodek: Prošlo poletje je nek mladenič Henderzon iz Njujorka požrl črešnjo s kostjo. Čez teden dnij ga začne želodec boleti, in čoz štiri tedne potem je umrl. Ta smrt je vse zdravnike jako zanimala. Več se jih je zbralo, pa razrežojo truplo nesrečnega mladeniča. Kako se začudijo, ko dobodo v trebuhu majheno čresnjovo drevesce, katerega korenino so šle po vseh črevab mlađega moža! Zdaj so zvedeli, kaj je temu uzrok : fant je črešnjo s kostjo požrl in peška mu je v želodci pognala, rastla in mladeniča — podrla. — Škoda le. da fant še nekaj časa nij živel, da bi mu bile rodeče črešnje iz ust mahale. To bi bilo še bolj amerikansko. Časnik, ki s takimi rečmi svoje bralce kratkočasi, menda „tuđi ne bo dolgo." * (Velika ne sreča) se je zgodila pretekli teden na otoku Alezundu. V nokoj hiši, v katere drugem uastropji je bila šola, nastane ogenj, kateri so stoprav opazili, ko so gorele uže stopnjice pred šolskimi durmi. Učitelj in sedem otrok je skočilo skozi okno. Učitelj si je zlomil obe noge. 18 otrok je zgorelo, troje se jih je opeklo, bobj ali manj. Narodno -gospodarske stvari. — O b r t n i j s k o p o d p i r a l n o društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, poslalo je sledečo resolucijo na slavno poslansko zbornico: Slavna zbornica! Vladna predloga „glede davkov akcijskih društev in drugih pridobnin-skdi podvzetij, ki imajo račune polagati," žuga v vsem svojem obsegu, kakor tudi v posameznih določbah obstanku pridobninskih in gospodarskih zadrug naj resnejše in je osupnila vse one razrede prebivalstva, katerih gospodarstveni obstanek je odvisen ob obstanku teh zadrug. Ta občutek seje izrazil tudi 18. nov. pr. 1. v zboru, ki so je obdržaval v Itudolfsheimu poleg Dunaja, kateri je obiskalo nad 8O0 zadružnikov, izrazil se je v večurnej, natančne) debati o škodi in nevarnosti te zakonske predloge in je glede davkov zadrug sledečo, v seji 28. nov. pr. 1. slavnej posla nskej zbornici predloženo resolucijo enoglasno sprejel: 1. Zbor se za gotovo nadeja, da bode slavni državni zbor še v tej sesiji na postavnem potu uredil davke teh zadrug. mislim, določiti jim volil. Devet desetink teh revežev bode zmerom revnih. Ne, ne, čestiti gospodine ! takim ljudem bi ne dala ničesar. Ne, ne ! jaz imam vse druge namene. „Gospica Paceva," vprašal je gospod ('rabam, — „kaj pa je z rodbino generala Pačeta?" „Vsi so mrtvi!" odvrnila je gospica Marta nagloma. „Vsi so mrtvi; potovala som k gomili te veje naše rodbine. Lilo jo žalostno in gmdjivo," nadaljevala je resnobno in slovesno. „Kos zemlje, zarasene s travo je bil Ograjen z železnimi kolci ; sredi je stal lep spomenik i/, belega marmora, v katerem so bili vsi pokopani. P.il je čist kot alnbaster in na njem so bile besede: „ PACE.« ..Katere besede so bile?" vprašala je gospa Grahamova, misleča, da nij vse dobro slišala. „Pace, gospa! Pace; iu nič dru/.ega." (Unije prilt.) t 2. Kot podlogo dotične postave priporoča zbor sledeča gesla: a) Društva, ki imajo pospeševati gospodarstvo svojih udov, so oproštena vsakega direktnega davka, ako samo BČ svojimi udi posla imajd, to je, ako fin IDO udom blago od-dajejo, kredit dajo itd. in le v t a n amen od neudov blago kupujo, kakor tudi denarne uloge m posojila jomljd. b) One zadruge, ki merijo na dobiček, to je: ne udom prodajejo, kredite dajo itd., so pridobninskenm davku v toliko [»odvrženi, kolikor njih čisti dobiček iz tega prometa z neudi izhaja, c) zadruge, ki so davkom podvržene, no plačajo več davka, kakor enaka posamezna podvzetja. d) 1'redmet, po katerem se davki merijo, je čisti dobiček, ki je po trgovskih načelih pridobljen, ki se dobo, ako se oilrafunajo upravni stroški, stroški za režijo, službine, remuneracije, tantijeme, pristojbine, davki, odpisi iz inventara itd., dalje obresti, ki so plačujo za rabo tujih denarjev, in dalje izgube pri poslovanji. Podpisana zadruga, ki šteje 300 udov, smatra si za dolžnost, da soglasujo k tem sklepom in prosi: „Slavna zbornica poslancev naj se izvoli pri Odmerjenji davkov za zadruge na želje, ki so kot, pogoji obstanka zadrug v tej resoluciji izražene, kolikor mogoče obzira ti," V Ljubljani meseca februarja 1877. — Podružnica kmetijske družbe v Rudolfovem je v risalnici c. kr. višje realne gimnazije pod predsedništvom načelnika gospoda kanonika Antona Grašica 4. aprila 1877 v svojej prvej četrtletnej seji storila sledeče sklepe : 1. da se v nakup, uravnanje in vzdr-žanje poskušalnega vinograda potem c. kr. kmetijske družbe prosi podpore. 2. od jeseni I. 1877 se imajo po raznih krajih obdržavati razstave vsakojakih pridelkov na Dolenjskem, in sicer v Rudolfovem, v Metliki in na Krškem, v odmerjenih obtokih. 8, Podružnica Krška je temu uže pristopila, torej je treba še pr>dru-ženja metliškega in drugih okrajev. 4. Razstavne zadeve bode vodil odbor, kateri bodo volili udeleženi okraji pod predsedstvom kraja, kjer bode ravno razstava. 5. Stroški razstave se bodo pokrili se sistomizirunimi in rado-voljnimi doneski udeleženih društev in z vstop nino. h". Vsako udeleženo društvo naredi primerne cene za razstavljavce svojega okraja. 7. C. kr. kmetijsko društvo se naprosi, da oskrbi nekoliko srebrnih in bronijast.ih medalij in pipoznavalnih diplomov. 8. Zavod trgovin Bkih mešetarjev za kmetijske pridelke se v okraji Rudolfovem vpelje. !). Trgovski mcše-tarji se imajo potegniti zato, da dobodo pra vico ustanovljenja pisarne za to, da dobobo pravico ustanovljenja pisarne za posredovanje služb, in jih ima društvo v ta namen podpirati. 10. Pri podružnici se imajo voditi knjige, da pokažejo kvalifikacijo gospodarskih poslov. II. Na stroške društva se nakupijo sita za odstranjenje predenice iz detelj nega semena. 12. Iz visenje sklepov se društvenemu odboru izroče. Podrobnosti teh sklepov se lehko vidijo pri društvenem odboru. Ktenogrnričui zapisnik seje se objavi pozneje. V Rudolfovem o. aprila 1877. Družbin odbor. Prošnja. Podpisani učite j prosi vati ger. šolsko prijatnije, blagovoliti darovati kake koristne in vedbene knjigu podpisanemu, da stanj« Šolsko nekoliko zvikša in otroci v rednosti pridobe, fosebno pa bi želel, če lii 9n kak dobrotnik našel podariti od družbe sv Mohora izdane kniige «Ž valstvo" in pa prej na svitlo dat o knjigo „Kmi'UJHrvo." Z >gotavljaro, da se bo vsak tiar ■ h v.ile/.'i'>-o jo tpTtrjel in ob svojem času oiltno b vala i i ek .i. Šola v Brdu dne 7. aprili 1H77. Al pjij M. PioliT. uč t-li xj u u ulj d*-1* Ovira* 10. april.t (Izvirno IslSgfiftdttO poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih »>.'l gld. 45 kr. Enotni dri. do)# v srebru *7 „ 75 „ Zlat« rotita.......7l> n 70 „ 1860 drž. posojilo 110 „ »0 „ Akcije narodne banko 806 „ — „ Kredi, ne akcije 146 »40 „ London 1*8 »40 „ Napol. 9 „ 85 „ C. k. cekini o „ 79 „ Srebro .07 „ 60 „ Državne marko .... 60 _ 5b _ Ijoderljne Trstu 7. aprila: 7!). 50. IG. :ts. V Line i 7. aprila: 41. 52. 25. <>0. 80. 45. Vsom prijateljem in tnili „neprijateljem*4 za-kličein pri iiiojem oilliodu iz „mite" Vihuiko .//idrnvsl vujtfe !•• J\ TJrbanec. Ptuj , 8. aprila 1877. (00) Lov, ki je last meščanska zadruge d. k. mesta Kamnika, v mestnem gozdarskem opravilnem okraji Bistrica se od 1. septembra t. I. pocenil po ponudbenem poti za deset lot dajo v najem. Ta lov je v katastraluej ulično Župane njivo, političnega opravilnega okraja Kamnik ua Gorenjskem, in obsega površninti 10.940 oralov ali 6291 hektarov gozda in pašnikov, zavzema vse planini« takozvanih kamniških planin in je posebno ugodna za kosmato vveijnd, posebno /a divjo kozo in srne, kakor t in i i /a pernato zverjad. kakor divje peteline, ruševke, gozdne jerebu (oreliovkel, in jo stanje zverjadi zd j popolnem zadovoljivo. Dotične pOUUdbe BO* dO lomca maja nn'St'[':i t. 1. pri podpis-m-j piemoi mjskej iipr-tvi, kjer se tudi natanduej i pojaanuje, s prlstavkoin sprejemajo. Ha se n i ponudbo pod tristo goldinarjev (BUD gld.) letne ti.ijein.ščiiu ne bode obziralo. Uprava premoženja meščanske korporacije d. k. mesta Kamnika, i, aprila 1877, Mv*tn M it itaii. f (89-11 načelnik. (ismr Vina X prava, lastno pridelana se točijo v go- X T spodskih ulicah, hiš. št. 210 stara, 7 nova. * X »i) I Izvrstni raki (82—2) se dobivajo vsak dan v gostilnici pri liOzarji** (Stadt Mtinchen). Tam se dobiva tudi petero sort prav dobrih vin in zmiraj ft«»rl4.c* in mrzle J<», ali drugimi sposobnimi polnili, piljenje, čistenju in drenje zob.se, kakor se je izkusilo, brez budib bolečin izvršuje pri 37o—21) Paichelu, zdravniku za zobe, pri llradeckega mostu, v iVIalvevej hiši I. nadstropje. Hiša na prodaj. V Stavi I.okl pri iSKoljl I »Ki. jo biša v najboljšem stanu iz proste roko na prodaj. Hiša stoji ravno pod dekanijsko cerkvijo, in jo za gostilno, vsake baze obrtnijo in kuj čjo pripravna. Ima v prvem nadstropji šest sob in dve kuhinji, od zdelaj pa štiri kleti, dve sobi, jedilno shrambo in kuhinjo; prostorno dvorišče, hlev, svinjsko skedenj, kolarnioo, drvarnico in lep vodnjak. Vsa poslopja so nova in s skalei pokrita. Tudi se pod dobrimi pogoji v najem da. Več se izve pri Valentin Telbanu, posestniku na Brezovici pri Izubijani, ali pa v omenjeni hiši v Stari Loki. Ho—U) Posestvo na prodaj. 1 uro od železniške postajo Podklostor (Ar-noldstein) in 2 me od mosta Beljaka na Koroškem poleg glavne ceste v prav Jepem kraji ležečo posestvo, obstoječe iz lepe novo zidane hišo, ki je pripravna za štacuno ali kako drugo podvzotjo, ker prav tik hiše teče lep potek; okolo hiše je tudi li» oralov naj.epšega polja, in mao oddaljeno .'JO oralov gozda, se iz proste roke pod ugodnimi po-gnji prodaja. I've so več pri posestniku Anton Ciaku na Ćavi pri Podkloltru (Arnoldstein p. Tar.is). (80 8) Albin C. Aclitschin, stavbeni ključaničar, V Ljubljani, na ogli krojaške ulice št. S nova. yc Vr«.3lil*:«L I< >ii,:i ^ vsakojakih „šparherdov" ~ po najnižji ceni. Q Ilustrirani cenilniki na zahtevnnje zastonj. y^ Tam se dobosti tudi dve gonilni kolesi, 7 in 10 čolnih centov težki, se stojalom Q ^ vred, prav po ceni. (71—4) ^ Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m atiL ,Jbarouue Uskarae". S LL6