Št. 68. Goric«, v petek 18. septembra T9i4. .........."" ' '..... ...... "¦'..................' -¦ Yti'--irr:.L_ Izhaja vsak petek popoldne« Stane na leto % leta ...... .4 K 2 K Posamezne številko stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. Izhaja vsak petek popoldne« Stane na leto % leta ...... .4 K 2 K Posamezne številko stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. mt SL Svetovna vojna. Po velikih in grandioznih bojih je zavladal na severnem bojišču trenuten mir. Z brezprimernim junaštvom so izvršile naše čete svojo nalogo, zadržale so ogromne sovražne sile in tako krile Nemčiji hrbet, da more ona uspešno dovršiti svoje delo na zahodnem bojišču. To je pomen velikanskih bojev okoli Lvova, v tem je velik uspeh avstrijskega orožja. A ne samo na severu smo lahko zadovoljni z" našimi junaki , na jugu zaznamujemo enako velike vspehe. Po velikem srbskem ' porazu pri Mitroviei, nam poroča brzojav, da.so se ponesrečili vsi poskusi Srbov, da bi vdrli na naše ozemlje in da so bili pbvsodi vrženi z velikimi izgubami nazaj, j Uspeh zadnjih bojev je, da ni na našem j ozemlju nobenega Srba več, da je avstrijska defenziva uspešna.. Vojni dogodki v zadnjem tednu pa so pokazali še drug razveseljiv pojav. Rusi niso dovolj močni, da bi vodili na dve fronti ofenziven boj, kakor priznavajo sami. Njih oficielno poročilo pravi, * da so se morali umakniti v vzhodni Pru-siji, ker da so se preveč zanimali za boje v Galiciji. Z drugimi besedami, v vzhodni Pftisiji so doživeli polom, ker so bili preslabi da bi premagali sorazmerno le malo nemško ofenzivo. Že sedaj, ko imajo Rusi proti sebi le neznatno število nasprotnikov, je zmagonosno ustavljena njih ofen-ziva-in zato smo tudi lahko prepričani, da se bo bila na vzhodu odločilna bitka šele tedaj, ko b6 na zahodnem bojišču že odločena nemška zmaga. Uradna poročila o bojih na severu. Dunaj, 12. (Kor.) Uradno se poroča: V bitki pri:Lvovu5eie našim, ob 6ro-daku in južno od Grodeka se nahajajočim četam posrečilo, po petdnevnih hudih bojih, potisniti sovražnika*, nazaj, dalje vjetP okoli10.000 vojakov, in zapleniti velik© število topov*- Tega uspeha pa ni bilo mogoče popolnoma izrabiti, ker je naše severno krilo pri Rava Ruski ogroženo od velike premoči sovražnika in ker prodirajo nove ruske sile tako proti armadi generala Dank-la, kakor tudi v ozemlju, ki se nahaja med to armado in med Ivovskim bojiščem. V očigled znatni premoči sovražnika je bilo potrebno, da se zberejo naše, že tri tedne neprestano se boreče armade, v ugodnem kraju, da se pripravijo za na-daljne operacije. Zmaga ob reki Huczwi je vstvarila vojni položaj, ki je omogočil, da smo pričeli z napadom na lnočne ruske čete, ki so vdrle v vzhodno Galicijo. V spoznanju potrebe, da podpiramo našo po bojih vzhodno od Lvova umikajočo se armado, je dobila v bitki pri Komarovu zmagovita j arrrtada ukaz, da pusti proti premaganemu sovražniku po kratkem zasledovanju le podrejene sile in da zbere svoj glavni del v ozemlju Maroli - Uhnov v svrho prodiranja v smeri proti Lvovu, to je čisto nasprotno dosedanji napadalni smeri te armade, kar se je izvedlo že 4. t. m. Rusi so po svojem vhodu v gališko glavno mesto, ki jim je bilo prepuščeno brez boja, kakor se zdi, nameravali napad na krilo v smeri Ljublina, pri čemur so mislili, da smejo našo armado, kije stala pri Grodeku, zanemarjati. Medtem pa je bila naša armada pripravljena, da poseže v bitko, ki jo je pričakovala naša s severa protir Lvovu prodirajoča armada. Dne 5. t. m. je segala zadnja armadna skupina že preko železniške proge Rawa iRuska - Horyniec. Z levim krilom se je vzdržala v ozemlju Rawe Ruske,! z des-inim vi ie dne 6. t. m. krenila5do Kurni-kov : je prišla dne 7. t. m. v hude boje s sovražnikom, ki je pomaknil močne če-tfr proti severu.- i ^jutranjim svitomdne 8. t. m. se je j pričela na 70 km široki fronti Komarno-;Raw^ R4iska-naša*-splošna- ofenziva,' ki je bila-do 41* tJm. popolnoma vmesna in | ' /...... o tlpravništvo ih uredništvo I se nahajati v Gosposki ulici i št. 7,1. nadstropje na desno. 1 Oglase In poslanice računa- I mo po petit-vrstah, in sicer I vrsto po 16 v, če je tiskano en- i krat, 14 v, če dvakrat in 12 v če t trikrat. Večkrat po pogodbi- f Reklame in spisi v uredniškem i delu 30 viri. vrsta. — Za obli- [ ko in vsebino oglasov odkla- I njamo vsako odgovornost. I )..................... - ¦•- © so se naše čete zlasti na južnem krilu približale Lvovu. Kljub tem vspehom je bilo potrebno; da se odredi novo razvrščenje naše armade, ker je bilo naše severno krilo pri Rawa Ruski ogroženo in ker so prodirale sveže ruske čete, ki so bile v veliki premoči, tako proti pred Krasnikom se boreči armadi, kakor tudi v ozemlje, med to armado in med bojiščem okoli Lvova. V težkih bojih vzhodno od Grodeka. sta bila dne 10. t. m. pri tamkaj napadeni diviziji navzoča tudi armadni višji poveljnik, nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik, nadvojvoda Kari Franc Jožef. Kakor v vseh dosedanjih bitkah in bojih, sa naše že. tri tedne neprestano se bojujoče čete tudi pred Lvovom izvršile vse, kar so mogle in dokazale vnovič svojo hrabrost in spretnost. V petdnevni bitki sta imele obe stranki težke izgube; zlasti pri Rawa Ruški je bilo več ruskih nočnih napadov krvavo odbitih. Vjetih Rusov, med njimi mnogo častnikov, je zopet veliko število. Iz izkazov naših vodilnih etapnih oblasti je razvidno, da je bilo odposlanih do sedaj v notranjost monarhije 41.000 Ru- -sov in 8000 Srbov. Do sedaj je bilo osvojenih v bojih nad 300 poljskih topov. V splošnem se lahko naglasa;, da" je zamogla naša armada do sedaj vspešno nastopiti v junaških bojih proti hrabremu' in trdovratno in vstrajno se borečemti sovražniku, ki je tudi v veliki premoči. Namestnik šefa generalnega štaba' gen, major pl. Hofer. Srbski vpadi v Avstrijo odbiti. Dunaj 15. (Kor.) Uradno seporbča: Dne 15. septembra zvečer. Preko Save vpadle srbske čete so bile "povsod odbifer Srem in Banat sta torej popblfenma; prosta sovražniki; Boji na zahodni meji. Po sijajnih pohodih Nemcev v Belgijo in na Francosko, ko so prodrli Nemci že skoraj do Pariza, se je pričela ob reki Marne velikanska bitka, ki traja že par dni in v kateri je udeleženih gotovo yeč ko milijon vojakov. Od Verduna pa skoraj tja do Pariza sega bojna fronta in z veliko hrabrostjo na obeh straneh se bije bitka, ki bo morebiti odločilnega pomena. Na vsak način bo odločila bitko vztrajnost in žilavost vojaka in to govori tudi jasno, da bo nemška armada žela novo zmago. Berolin 16. (Kor.) Veliki vojni stan 'javlja dne 15. t. m.: Boj, ki se vrši že dva dni na "desnem krilu zapadne armade, se je danes raztegnil tudi na vzhod na prostoru do Verduna. Na nekaterih mestih razsežnega bojišča je beležiti delne vspehe nemškega orožja. Sicer se bitka bije dalje. ... Boji na vzhodu. Berlin, 14. (K.) Wolffova pisarna javlja: Veliki generalni štab poroča: General Hmdenburg je brzojavil Nj. Veličanstvu: Armada pri Vilni, IL, III., IV. in XX. armadni zbor, 3. in 4. rezervna divizija in 5. kavalerijska divizija so po bitki pri ma-zurskih jezerih in po poznejšem preganjanju popolnoma potolčeni. Rezervna armada pri Grodnu, XXII. armadni zbor, ostanki VI. zbora in deli III. sibirskega armadnega zbora so težko trpeli v boju pri Liku. Sovražnik je imel velike izgube na mrtvih in ranjenih. Število ujetih narašča. Ob širni fronti vojske nad 100 kilometrov, neznansko napornih marših, deloma do 150 kilometrov v štirih s dneh in radi velike fronte in globine bojev, ki so se odigravali, ne morem še javiti o popolnem obsegu zmage. Naši oddelki so prišli v ojstre boje, vendar so izgube male. Armada je bila zmagovita na vsej črti nasproti trdovratno borečemu se sovražniku, ki je pa slednjič bežal. Armada je ponosna na to, da se je v njenih vrstah boril in krvavel tudi eden cesarskih princev. Berlin 16. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Na vzhodnem bojišču se armada liindenburga po zaključenju preganjanja ureja. V Zgornji Šieziji razširjene govorice o kaki grozeči nevarnosti so neosnovane. Rusi priznavajo svoje neuspehe v vzhodni Prusiji. Petrograd 14. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Komunike ruskega generalissima pravi: V očigled dejstvu, da smo morali obračati posebno pozornost na gališko bojišče, nismo mogli zbrati v vzhodni Prusiji dovolj močne armade, da bi nadaljevali s ^srečno zapričeto ofenzivo. Zato je armada generala Rennenkampfa začetkom : septembra na progi Gerdauen - Labiau r prenehala s prodiranjem. Dne 7.%.sept$m-j bra so pričele nemške čete splošno ofen-j živo proti tej armadi in naši meji. Na ma-[ zurskem jezerskem ozemlju je bilo jako težko, preceniti natančno silo tamkaj zbranih nemških čet. Šele dne 10. septembra je general Rennenkampf razkril, da Nemci obkoljujejo njegovo levo krilo in j je odredil zato umikanje. Naslednjega dne smo pričeli, da ustavimo sovražno i ofenzivo, na gotovih točkah aktivne ope-I racije, tekom katerih se je izkazalo, da so nemške čete v veliki premoči. Na tej fronti se boji nadaljujejo. h Vojni vjetniki v Nemčiji. Berlin 12. (Kor.) Generalni štab poroča: Do 11. septembra je bilo pripeljanih v Nemčijo 226.000 vojnih vjetnikov, med njimi 1680 francoskih oficirjev in 86.700 mož, 183U ruskih oficirjev in 91.400 mož, 440 belgijskih oficirjev in 30.200 mož, 160 angleških oficirjev in 7350 mož. Med oficirji sta dva francoska generala, med Rusi dva poveljujoča in 13 drugih generalov, med Belgijci poveljnik Liitticha. Veliko število vojnih vjetnikov je še na potu v Nemčijo. Berlin 12. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: V objavljenih podatkih o številu v Nemčiji se nahajajočih vojnih vjetnikov, nista všteta pri Maubeugu vjeta francoska I posadka 40.000 mož in velik del v vzhod-{ ni Prusiji v bitki pri Tannenbergu vjetih j Rusov. Savernski polkovnik Reuter padel v Franciji. — Koeln 14. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča, da je iz savernske afere znani nemški polkovnik pl. Reuter padel I v Franciji, ko je šel na čelu grenadirskega I polka, ki mu je poveljeval, v boj. I Potopljena nemška križarka »Hela«. I Berlin, 14. (Kor.) »Wolffov urad« po-I roča uradno: Dne 13. septembra dopol-I dne je neki sovražni podmorski čoln s tor-I pednim strelom potopil nemško malo kri-I žarko »Hela«. Skoro vsa posadka je bila I rešena. I Vojna v kolonijah. I Kapstadt 16. (K.) »Reuterjev urad« I poroča: Neka južnoafrikanska četa jaha-I jočih strelcev je presenetila, potem ko je I korakala dve noči in se podnevi skrila, I oddelek nemških čet, ki se je nahajal o-I koli 60 km od Steimkopfa v deželi Na-J mala. Po hudem boju so se morali Nemci I udati. I London 16. (Kor.) »Reuterjev urad« J poroča iz Blantyre v deželi Niansa: Nem-I ci se pomikajo v malih oddelkih v deželo j nazaj. Most čez reko Sangwo so podrli. j Angleške čete so včeraj rekognoscirale ' preko meje, ne da bi naletele na sovraž-! nika. j Italija zastopa edino le svoje interese. j Rim 16. (Kor.) »Agetfzia Štefani«''ob-: javlja sledečo noto: V svrho tendencijoz- ne polemike, se nekemu listu, ki se ga o~ značuje kot uradnega, pripisuje, da zastopa vladna naziranja glede današnjega mednarodnega stanja. Vlada nima svojega oficijelnega lista, niti ni nikogar poverila, da naj bo tolmač njenih namenov in sklepov v zunanji politiki. Vlada, ki je dobila, dokler je bila zbornica odprta, ponovno slavnostne dokaze zaupanja od strani zbornice in ki se sedaj čuti močno vsled priznanja velike večine v deželi, si je v svesti svoje velike odgovornosti v veliki dani ji nalogi. Spolniti hoče to nalogo vestno ter se pri tem ozirati samo na italijanske interese. Domače vesti. Nadvojvoda Salvator bo stanoval odslej v Gorici. Najel je vilo Ceconi na Solkanski cesti. Poroka. — Poročil se je g. Rudolf Cvetko, c. kr. telovadni učitelj na c. kr. slov. gimnaziji v Gorici, z gospodično Marijo Troštovo. Bilo srečno! Poveljnik 47. peh. polka padel na bojišču. — V bitki pri Grodeku je padel, kakor poročajo graški listi, polkovnik in poveljnik pehotnega polka št. 47. Rihard Mayer. Plačilo zvestobi. — Z veseljem mora konstatirati danes vsak patriot, da je nevarnost združila vse in da je na mah pozabljen ves medsebojni narodnostni boj v Avstriji. Koliko se je govorilo še pred -kratkim o »bolniku ob Donavi«, kako drzne načrte so kovali nekateri na nezvestobo Slovanov. Danes so vsi ti računi prekrižani, ker resen in velik čas je našel ljudi na svojem mestu. Jugoslovani, Hrvati in Slovenci, so oficielno deležni pohvale za njih junaško vojskovanje, Čehi in Poljaki tekmujejo v domovinski ljubezni. Ta zvestoba državi od strani narodov, ki so bili tolikrat razkričani kot nezanesljivi, seveda ni mogla ostati neopažena. Tako beremo tudi v poloficiozni »Kolnische Zeitung«, da je treba revidirati dosedanjo politiko do Slovanov, ker avstrijski in nemški Slovani so storili v polni meri svojo dolžnost. In isto pravi prejšnji državni nemški kancelar knez Biilow. Da pa niso tu samo besede, kaže zopet Nemčija prepričevalno. Nadškof na Poznanjskem je zopet imenovan in kar so zaman prosili Poljaki leta in leta, to so s svojim patriotizmom dosegli na mah. »Ostmark-verein«, ki je tako ostro nastopal proti Poljakom je nadomestil svoje protipoljsko delovanje z delom za Rdeči križ. Pa ne samo Nemčija je premenila svojo notranjo politiko, na Ogrskem vidimo isto. Grof Tisža, ki ni znan le po svojih državniških zmožnostih, temveč tudi po svoji brezobzirni politiki, je nakrat pre-menil ogrsko notranjo politiko in ogrski narodi dobe svoje pravice. Te dni je &- šla naredba ogrskega naučnega' ministra pl; Janko vicha, po katar i se vpelje po vseh nemadžarskih državnih šolah poleg madžarskega jezika tudi jezik ogrskih narodnosti kot učni jezik. To v prvih dveh razredih, dočim je od tretjega razreda dalje v nemadžarskih šolah jezik ogrskih narodnosti obligaten. Rumurii, Srbi, Slovaki in Nemci dob§ tako -svoje pravice in v resnem trenotku ni storil le vsak narod svoje dolžnosti temveč tudi vlada. Tako so položeni temelji za močno in ujedinjeno monarhijo. Pripravljajo pa se tudi v Avstriji iz-premembe in tudi te bodo avstrijskim narodom le v korist, ker vsepovsbdi prodira načelo, da smo združeni in eno ne le v nesreči, temveč tudi v sreči. Filistrstvo. — So ljudje, ki naravnost zahtevajo, da berejo vsak dan pri kavi velike novice z bojišča. Na tisoče vojnih ujetnikov, na stotine zaplenjenih topov jim morajo dnevno sporočiti listi. Kakor da da bi bila vojna tako enostavna, kakor je premikanje zastavic po zemljevidih in politiziranje o bodočih dogodkih. In če je list »prazen«, če ni tistih alarmnih vesti, potem ti filistri celo godrnjajo in najrajše bi očitali vojakom, da slabo opravljajo svoje dolžnosti, ker ne skrbe za prijetno ščegetanje in razburjenje njih otopelih živcev. Narobe patrioti, priskutni filistri! Časi so pač tako resni, da lahko vsakdo malo brzda svojo radovednost in čisto gotovo je položaj takšen, da je raba možgan prav zelo priporočljiva. Zato bi mogli razni nezadovoljni filistejci tudi spoznati, da ne more kar vsak dan slediti zmaga zmagi in da se ne lovi sovražnika ko muhe. Ne očitamo nikomur, če mu m dala narava dovolj sile, da bi mogel biti vojak, zato pa pričakujemo od njega, da saj ne godrnja čez cvet naših ljudi, ki opravljajo najtežji posel in najnevarnejšo službo in da ne zahteva nemogočega. S takim godrnjan-, jem se ne doseže drugega, ko nezaupnost v lastno zmago in dela se zgago tam, kjer je najmanj potrebna. Zato še enkrat! Ni treba, da sliši človek takoj kot prvi vsako novico in da se vsak dan prijetno razvnema nad velikimi zmagami. Treba je potrpljenja in treba je zaupati naši armadi ter zahtevati od nje le mogoče stvari. Ni pri nas dosti tega zabavljajočega fi-listrstva, ali še to, kar ga je, še to naj v najkrajšem času zgine! Upoštevajte malo bolj slovensko slovnico! — Čisto prav in lepo je, da se poslužujejo sedaj slovenščine gotovi , krogi malo bolj, ko preje, ali slovenščina mora biti tudi pravilna, tako pa beremo dan na dan razne čudne skovanke in razne še bolj čudne fraze, ko da bi živeli v blaženih Pohlinovih časih. Če nas že hoče kdo razveseliti s slovenskimi lepaki, potem naj to tudi toliko dober, da ne mrcvari slovenščine. Vpisovanje slušateljev na visokih šolah se prične 23. septembra. Opozarjamo vse, da se vpišejo pravočasno, da ne zgu-be semestre. Onim, ki so v vojni se semestri seveda štejejo. Za družine vpoklicanih daruje gosp. Franc Golja, nadučitelj v Zaloščah K 5. (Denar hrani uprava.) Prizivu dr. A. Balaben proti volitvam v. laškem veleposestvu je.ugodilo državno sodišče in zavrglo odločbo namestništ-va od 3. avgusta 1913. Ranjenci v Gorici. — V rezervni bolnišnici (centralno semenišče) so še naslednji, ranjenci, ki so došli v torek: Marko Štravs, topničar od 8. polj. top. polka (1. bat.) iz Lipnice na Staj., je bolan. — Ivan Uršič, korporal 8. polj. top. polka (5. bat.), iz Kobarida, je ustreljen v desnp koleno. — Franc Jaklitsch, pešec 27. dom. polka iz Kočevja, ima zvito desno nogo. — Norbert Neuner, ognjičar 8. polj, top. polka, iz Slov. Gradca na Staj., obstreljen v desno stegno. — Jurij Druškovič, korporal 8. top. polka iz Brežic, je obstreljen v desno stegno. —- Alojzij Vrech, pešec 27. domobr. polka iz Kopra, obstreljen v levo roko. — Ant. Jož. Franza, topničar 8. top. polka iz Muscoli v Furlaniji, ima prestreljeno desno nogo. V vojaški bolnišnici so nastanjeni še naslednji novodošli ranjenci: Ivan Rusjan od 27. domobr. polka, iz RenČ, obstreljen v levo roko. — Andrej Černic, pešec 27. domobr. polka iz Standreža, je lahko ranjen z bajonetom v5levo roko. — Emil Mavric, pošec 27. domobr. polka iz Krmi-na (Medane?), ima zvito roko v rami. — Jožef Brešan iz Ločnika, pešec 97. peš- | polka, iz Ločnika, rnu je odstreljen prst na roki. Dalje so dospeli še ti ranjenci. V vojaški bolnišnici se nahaja: Ana-tol Manjago iz Gorice od 27. domobr. polka, obstreljen v komolec. — V centralnem semenišču se nahajajo naslednji ranjenci: Ivan Cucit izJKrmina, topničar 8. top. polka, ima zvito levo roko. — Ivan Lu-pieri iz Verse, poddesetnik 27. domobr. polka, ima obstreljen levi sredinec. — Angelj Stabile iz Ogleja od 27. dom. polka, ima prestreljeno levo roko.— Jožef Bran-dolin iz Bognana od 8. top. polka je opečen. — Jožef Čeplak od 8. top. polka iz Šmartna pri Celju na Štajerskem ima zmečkano levo roko. — Franc Pahor iz Dola pri Mirnu od 27. domobr. polka ima prestreljeno levo ramo. — Rudolf Grudina iz Dolenj od 27. domobr. polka je obstreljen v levo stegno. — Elija Fraitko-vich iz Caprive, nadomestni rezervist 97. pešpolka je obstreljen v desni komolec. — Dalje so: Korvin Muchiut: iz Medeje v Furlaniji, Rudolf Zigante iz Montone v Istri, Avgust Luisa izMarjana, Ernst Mi-niussi iz Tržiča in Milan Martelanc iz Gorice. Vsi ti so od 27. domobr. polka. — Rudolf Laščak, enoletni prostovoljec 47. pešpolka iz Ajbe na Kanalskem. — Dalje so prišle v sredo zvečer še naslednji ranjenci: Al. Cossar iz Škodovake, Albert Gregoris iz Červinjana -— oba od 27. domobr. polka. — Al. Rakin .iz Nertaglia pri Poreču (Istra) od 8. top. polka. — Jožef Tinta od 27. domobr. polka iz Anhovega na Kanalskem. — Vsi ranjenci se primeroma dobro počutijo, rane se hitro celijo. Poškodbe so večinoma od šrapnelov. — V dragonski vojašnici se nahaja Evgen Hold, enoletni prostovoljec 47. pešpolka iz Ljubljane, stanujoč v Gorici. V domačo oskrbo so oddani: K. Šfiiigoj iz Barbane v Brdih od 27. domobr. polka, ranjen od šrapnela. — Rudolf Kolavčič iz Cjorice od 27. domobr. polka, prestreljeno roko. — Al. Jelerčič, pešec 97. pešpolka iz Renč je obstreljen na levi nogi. Pisma in dopisnice vojaških ranjencev so poštnine proste. Dunaj 12. (Kor.) Naredba vojnega ministrstva odrejuje, da se vsa pisma in dopisnice, ki so naslovljena na vojaške ranjence v bolnišnicah, oproste poštnine. Ravno tako so poštnine proste tudi vse dopisnice in pisma s štam-pilijo bolnišnice in s pripombo »vojaška oskrba«, oddana od vojaških ranjencev, če se oddajo skupno potom bolnišnice. Patriotlčen čin knjigarne. — Kakor se nam s posebnim dopisom poroča, je sklenila slovanska knjigarna in papirnica v Trstu ulica Caserma štev. 16, zraven kavarne Commercio, dati 10% čistega dobička v korist slovenskih šol družbe sv. Cirila in Metoda. Ker se začnejo šole, ter se sedaj rabijo razne šolske knjige in druge razne šolske in pisarniške potrebščine, priporočamo vsem slovenskim sta-rišem in otrokom naj kupujejo v gori omenjeni knjigarni vse potrebščine, ker s tem tudi pomagajo našim šolam do precejšnjega dohodka. Provizorični vozni red med Sv. Lucijo in Bovcem in obratno. I. vožnja z avtomobilom: Odhod iz Bovca ob 6'25 zjutraj,prihod v Sv. Lucijo ob 9'04 dopoldne. Odhod iz Sv. Lucije ob 6'55 zvečer, prihod v Bovec ob 9*42 po noči. II. vožnja s konji: Odhod iz Sv. Lucije ob 5. zjutraj, prihod v Bovec ob 10'35 dopoldne. Odhod iz Bovca ob 1'30 popoldne, prihod v Sv. Lucijo ob 6*40 zvečer. V interesu poljedelcev javljamo, da posluje ugledna tvrdka Mavfarth & Co., tovarna za poljedelske stroje še dalje in da izvrši vsa naročila za poljedelske stroje v najkrajšem času. Razne vesti. Junaštvo kranjskih vojakov. — Zadnjič smo poročali, kako vrlo so se izkazali v vojni naši Goričani. Danes lahko poročamo o novi pohvali Slovencev, o junaštvu kranjskih fantov. Na Dunaju je go- voril kranjski deželni glavar z ranjenim polkovnikom 17. pešpolka baronom Still-friedom, ki ni mogel zadostno pohvaliti junaštva kranjskih fantov. Dejal je, da so se borili Kranjci naravnost sijajno, »fabel-haft«, da so se bili veličastno. Veseli nas, da moremo zopet zabilježiti pohvalne izjave o hrabrosti Slovencev, ker te izjave kažejo najjasnejše, da je vsak Slovenec na svojem mestu, kadar zahteva to domovina. Odlikovan slovenski Junak. — Praporščak Anton Thaler je bil na bojišču dne 5. t. m. odlikovan z veliko srebrno kolajno ' za hrabrost. Odlikovan je bil, ker se je junaško boril s kozaki, V eni izmed bitk je Thaler sredi kozaških čet neustrašno branil brzojavno štacijo in jo držal do konca vkljub vsem napadom. Thalerju je čestital sam ekscelenca vitez Auffenberg, s slavo ovenčani zmagovalec v bitki pri Za-mošču in Komarovu. General je bil z junaškim praporščakom nad vse ljubezniv. Vprašal ga je, kje je doma, in ko mu je Thaler povedal, da je Ljubljančan, se je prijazno nasmehnil in rekel: »Tudi moja soproga je Ljubljančanka«. Thaler je znan kot eden najboljših slovenskih telovadcev. V vzorni sokolski vrsti se je dvakrat udeležil mednarodne gimnastične tekme in sicer v Luksenburgu in v Turinu. Z odlikovanjem, ki ga je dobil Thaler na bojišču iz rok takšnega znamenitega vojskovodje, kakor je Auffenberg je počaščen ves slovenski narod, ki je ponosen na to, da se njegovi sinovi bore za dom in cesarja tako junaško, da jim zmagoviti poveljnik sam izreka svoje priznanje in po-fcvalo. Kako daleč se sliši grmenje topov? — Večkrat so že skušali dognati, kako daleč se sliši grmenje topov, ali nikdar se ni to popolnoma posrečilo. Vzrok leži v tem, ker se širi zvok vedno drugače, kakršen je pač vzduh. Čim več mokrote ima v sebi vzduh, tem bolje se širi zvok. Kadar je čisto jasno, tedaj se sliši zvok najmanj daleč. Po noči se sliši vse dalje, ko po dnevi. V splošnem pa velja, da se sliši grmenje topov okoli 120—150 kilometrov daleč. Največje topove, ko nove nemške 42 centimetrske oblegovalne topove pa tudi še dalje. Sveta vojska na Ruskem. — Ruski sinod, najvišja instanca pravoslavne ruske cerkve, je preglasil sedanjo vojno za sveto vojno. Vsi pravoslavni popi morajo navduševati ljudi za vojno. Da Jo lažje dosežejo, obetajo kmetom vse mogoče, tako manjše davke in drugo, če pa bo iz teh obljub tudi kaj - kruha je pa. drugo vprašanje. Konec pariških apašev. — Zloglasni pariški apasi,;straft bogatih ljudi, nevarni tatovi in roparji, so,v, Parizu doigrali. Voj-mJe, pobrala vse in,vsi so.mor^ali vvojno <$ v k%zm\nm. Dopisnik holanskega, lista »Telegraph« poroča o sedanjem življenju v Parizu. Večer v Parizu? Žalosten, žalosten. Solze se mi razlijejo, ko se spo-minjan na očarljivi, krasni večer v Parizu, temu svetlobnemu mestu, kjer tisoč in tisoč luči razsvetljuje njegove ulice, ko v bajki. Vsi kraji radosti in razkošnosti so mrtvi in zaprti. »Folies Bergeres«, »Ma-rignv«, »01ympia« in vsa ta krasna me-\ sta veselega Pariza so zaprta. Vojna je za-; temnila pariške ulice in le neštevilne luči razsvetljujejo skromno ulice. Pariz je po noči, ko izumrt, ob 8 zvečer so že zaprte < vse kavarne. Le tu in tam gre po ulici »nočni metuljček«, dekle, ki ji je vojna pobrala Ijubljenca-apaša. Vojna je prinesla Parizu eno dobroto, čisto je iztrebila apaše. Branili so se sicer a vse jim ni : nič pomagalo. Niti jok, niti vik in krik njihovih 2anetk in Mirni ni pomagal. Ne-i katere ljubice so začele celo groziti — a l vse zaman. Drugi dan po mobilizaciji je f preiskala policija vsa skrivališča in bivališča apašev in kjer je koga našla, ta je moral takoj v vojno. Vsi apaši so bili po-: lovljeni in morali so oditi takoj, pa če jih ; je tudi policija dobila v postelji. Ali v voj-[ no ali na galejo, le to so si lahko zbiraii in večina je odšla raje v kaznilnico. Brez vseh procesov, hitro so delali z apaši in , Pariz jih je bil naglo prost. Naznonila in razglasi. Nova vpoklicanja. Dunaj, 12. (Kor.) Za vsakočasna potrebna nadomestila v vojni se nahajajoče armade, je za bližnjo bodočnost bogato preskrbljeno. Vsekakor pa je dolžnost vojaške uprave, da poskrbi tudi za nadaljna, če treba čez to mero segajoča nadomestila, ki bi se izkazala morda kot potrebna tekom dogodkov. V to svrho bodo vpoklicani v bližnji bodočnosti k črnovojrii-škemu izvežbanju leta 1894 rojeni, dalje v letih 1892 in 1893 rojeni črnovojni ob-vezanci, slednji, v kolikor je bila sklenjena glede njih pri naboru v letu 1914 vrnitev (Zuruckstellung), in niso bili torej niti potrjeni, niti izpoznani kot nezmožni za orožje (waffenunfahig). Oni, ki bodo spoznani pri tem kot sposobni, bodo potem v doglednem času na podlagi črnovojniš-kega zakona poklicani v službo z orožjem. »Dijaška kuhinja« v Gorici začne svoje redno delovanje s pričetkom oktobra t. L, ako se priglasi najmanj 30 dijakov, od katerih se pa zahteva, da plačajo brez. izjeme vsak po 15 K na mesec, -in sicer naprej. Kdor do konca prvega tedna v mesecu ne plača gori označenega zneska, ^rnera. zapustiti društveno obednico*. Ti poboji: pa, veljajoTe začasno z ozirom na sedanje nestalne cene živil. Dijaki, ki žele ;imeti hrano v tem zavodu, naj vlože svo- J je, na odbor Dijaške kuhinje naslovljene prošnje pri društvenem podpredsedniku Alojziju B a j C u, c. kr. vadn. učitelju v Gorici, Via Ponte Nuovo, št. 27. Spremembe pri osebnih vlakih. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da nastanejo s 15. septembrom v prometu osebnih vlakov naslednje pre-membe: Proga Gorica d. k. — Trst c. kr. d. ž, osebni vlak št. 17, k Gorice d. k. ob 4'26 dop., prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 6'25 dop., se opusti na progi Gorica d. k. — Trst c. kr. d. ž. in nadomesti z vlakom št. 43 iz Gorice d. k. ob 5'42 dop., prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 7'25 dop. Proti zlorabi znakov Rdečega križa. — Zvezno vodstvo Avstrijskega Rdečega križa naznanja, da zlorablja vse polno ljudi znake Rdečega križa in da posebno nekateri trgovci okrase svoje izložbe z znaki Rdečega križa, pod pretvezo, da je del dobička namenjen Rdečemu križu, čeprav ni v trgovskem prometu nihče upravičen rabiti znake Rdečega križa. Da se onemogoči vsako daljno zlorabljanje znakov R. k. je odredilo zvezno vodstvo, da morajo nositi vsi funkcionarji R. k. znake s štampiijko osrednjega društva oziroma njegovih podružnic in poleg tega morajo imeti, tudi na ime se glaseče legitimacije. Vsaka nedovoljena raba znakov R. k. se kaznuje najstrožje. Oblasti so doljžne, da poročajo o vsaki zlorabi znakov R. k. Vojaki so preskrbljeni z vsem. — Vojaška uprava je zvedela, da se oddaja na poštnih uradih nepričakovano mnogo denarnih pisem na moštvo, nahajajoče se v taboru; največ teh denarnih pošiljatev se glasi na 1 ali 2 kroni. Iz tega sledi, da prevladuje baš v ubožnejših slojih prebivalstva mnenje, da se mora vpoklicanega podpirati z denarjem. Toda stvar je ravno nasprotna. Moštvo vojske v taboru je izvrstno oskrbovano. Vsakdanja normalna porcija obstoja iz 98 g kavine konser-ve, 400 g govedine in 100 prikuhe (riž, kaša, stročje itd), 400 g kruha (prepečen-ca z jajcem) ter 18 g tobaka. Vrhu tega ima vsaki mož dve reservni porciji s seboj, ki jih povžije na posebno odredbo poveljnika tedaj, ako se normalna porcija ne more dobiti pravočasno ali pa le v nezadostni množini. Poleg tega dobi vsak mož na roko v gotovini redoma vsakih 10 dni plačo in poljsko doklado (za mo-žtvo brez šarže vsaj 36 v dnevno. Dejstvo je, da ima možtvo zadostno denarja na razpolago in skuša, da ga pošilja domov, kar sili vojno upravo, da odredi v kratkem potrebno za uvedbo poštnega nakazovanja v prometu od armade v domovino. Noben vojak ne po^-trebuje torej, da se denar pošilja za njim. \ Vojito-pomožni' urad ministrstva za 'notranje stvari izdaja ofičijalne vojne kfr* kardej ki naj služijo prebivalstvu v ma1- nifestiranje patrijotičnega mišljenja. "Cisti izkupiček je določen za vojno-humanitar-ne namene. Te kokar.de se lahko naroče za ceno od 30 K za 100 kosov bodisi na namestništvu, bodisi na tehnični obratni centrali vojno-pomožnega urada ministrstva za notranje stvari na Dunaju. (Technische Betriebszentrale des Kriegs-hilfsbiiros' des k. k. Ministeriums des Innern). Morebitne snovatelje drugih sličnih akcij, se kaznuje najstrožje. Raz-ven kokard prodaja imenovana tehnična centrala v iste namene: vojne koledarje po 40 v, zvezke pismenih znamk (18 znamk) po 1 K, računske liste za gostil-ničarske obrate po 3 v, računske listke za kupčijske obrate po 2 v, razglednice z znamkami po 20 v. Naročbe na te predmete je nasloviti naravnost na gori omenjeno tehnično centralo. Okrožnica deželnega odbora glede sestave proračunov. -- Ministrski svet je sklenil da se ima odslej sestavljati državni proračun na način, da prične upravno leto s prvim julijem in konča s tridesetim junijem naslednjega leta. Z ozirom na okoliščino, da velevajo določila § 64, ob. reda, da se ima ujemati upravno leto občine z državnim, je torej neobhodno potrebno, da se tudi sedaj uravna občinska uprava po državni. Dosledno naj ne sestavljajo sedaj občine proračuna za celo leto 1915, marveč za sedaj le za prvo polletje 1915 in istodobno poseben proračun za drugo polletje 1915 in prvo polletje 1916 v svrho, 4a počne popolna uprava v obsegu nove upravne dobe. Ker morajo torej to leto predložiti občine in cestni odbor deželnemu odboru dva prevdarka, je umevno, da provzroči to več dela in dopisovanja z občinami in prizadetimi oblastvi. Radi tega se vabijo občinski in cestni zastopi, da se brez odloga poprimejo sestave obeh proračunov in kjer ne bi bil občinski za-stop sklepčen,, naj se nemudoma obvesti deželni odbor, da ukrene potrebno, da bo proračun pravočasno v smislu § 65. obe. reda-sestavljen in odobren. Pri tej priliki naj sploh sporoči vsako županstvo oziroma cestni odbor, koliko članov županstva (župan, tajnik, eventuelno blagajnik) od-nosno starešinstva je vsled vojaških obveznosti odsotnih v svrho, da bode mogel presoditi deželni odbor, je-H poslovanje še nadalje možno ali ne. V bodoče pa bodo občinski in cestni zastopi sestavljali: proračun redno v dobi od L januvarja do 30. aprila vsakega upravnega leta in bodo predložili deželnemu odboru proračun najkasneje tekom meseca maja* v svrho, d% se.g#bod€ moglo pravočasno pregle^ dati in predložiti c. kr. finančnemu ravnateljstvu še pred zaključkom upravnega leta. Okrožnica deželnega odbora glede "tiid^žfvit — Sporoča se> da bo lahko oddajala deželna komisija za preskrbbva* I nje živil posameznim' županstvom od se-J daj naprej poleg turšice tudi pšenico.Xena j za 100 kg turšice je 20'50 K loco Barcs I (Barč) na Ogrskem in 23 K loco Gorica I — italijanski oddelek deželne kmetijske 1 šole. Cena za 100 kg pšenice pa je 32'40 J loco Czakaturn (Čakaturn) na Ogrskem I in 34 K 50 vin., loco Gorica — državna i postaja. 1 Loco Barcs je mogoče naročati le ce-I le vagone turšice (en vagon ==. 100 q), I manj kakor 100 q je mogoče oddajati le I loco Gorica italijanski oddelek deželne I kmetijske šole. Istotako je mogoče naro-I čati loco' Czakaturn le cele vagone pse-1 niče, manj kakor 100 q pšenice je mogoče j oddajati le loco Gorica-državna postaja, j Ker je torej mogoče oddajati manj kakor I en vagon (100 q) turšice ali pšenice, ka-I kor prej omenjeno le loco Gorica, je v in-1 teresu onih županstev, ki ne potrebujejo I cel vagon turšice ali pšenice za preživlja-| nje skozi en mesec, da dvoje ali več so-I sednih županstev po dogovoru skupno na-8 ročijo pri deželnem odboru vagon turšice I ali pšenice na ono postajo, ki jim je za J sprejem blaga najbolj pripravna. Glede j manjših naročil pšenice kakor en vagon I se še posebej omenja, da dogovorno in I skupno naročajo po cel vagon pšenice tudi j ona sosedna županstva, za koje je držav-j na postaja v Gorici najbolj primerna in i ne morejo naročiti posamezno za-se cel ! vagon pšenice. i Ne zadostuje pa samo naročiti blago, I temveč je treba vso naročeno turšico ali I pšenico naprej plačati deželni blagajni v | Gorici po prej navedenih cenah. Ob enem i je treba doposlati. deželnemu odboru to-I liko žakljev, kolikor jih je potrebno za i naročeno množino turšice ali pšenice, ker I mora namreč tudi deželni odbor doposlati I tvrdkam naprej adostno število žakljev, j da se naročilo sploh izvrši. Če županstvo I ne more poskrbeti za zadostno število I žakljev, je za vsak žakelj za pšenico na-I prej plačati deželni blagajni 80 vin., za I vsak žakelj za turšico pa 60 vin. I Občine naj zavarujejo svoje usluž-I bence z uradniškim značajem. — Deželni I odbor je zvedel, da večina občin ne za-I došča svoji dolžnosti, ki jim jo nalaga za-I kon z dne 6. decembra 19061 drž. zak. št. I 1. iz leta 1907. glede zavarovanja svojih I uslužbencev z uradniškim' značajem pri I »Občem pokojninskem zavodu za name-I ščene«, ali pa da so v zastanku s plače-I vanjem zavarovalnih prispevkov. Ome-I njeno zavarovanje ni le utemeljeno v žarkom! temveč je tudi moralna dolžnost I javnih uprav, da zavarujejo svoje usluž-I bence z& slučaj obnemoglošti in jstarosti I ter da skrbijo za njihove preostale V shi-I čaju snfrtf in to tembolj1, ker bi plačevanje ¦ "mesečnih zavarovalnih prispevkov goto-I Vo le v malenkostni meri obteževalo ob-I finske blagajne. Spričo tega se poživljajo občine, da brez nadaljnega odlašanja poplačajo svoje tozadevne dolgove pri »Deželnem uradu občega pokojninskega zavoda za nameščene v trstu«. V nasprotnem slučaju bo deželni odbor prisiljen uvesti prisilne doklade v onih občinah, ki so v zastanku s plačevanjem zavarovat nih zneskov v svrho, da se poravnajo zadevni dolgovi. III. izkaz darov za »Rdeči križ« oz. tudi za družine vpoklicanih vojakov poslano slov. odseku Dež. porn. društva za »Rdeči križ«. Gorica. Mons. Jožef Pavletič pol-pol K 60; Vinko Tomagnin, kurat v p. K 10; Frančiška Likančič K 1; Franc Orešec, profesor K 10; vi. svetnik dr. J. Bizjak K 5, njegova soproga K 4, sinko Ivo K 2, sinko Vladko K 1; gospa Brunner po gdč. Gosakovi in E. Rutarjevi K 2; Fran Det-škon K 3'06; dr. Fran Oblak K 10; Ana Fortunat K 2; Vinko Šuligoj po gdč. Roži Kovač K 2. Zbirka g. Bogomira Milost di-1 jaka: Bežek Hedvika za družine K 2; Plohei Helena za družine K 2; prof. dr. Papež za druž. K 2; prof. I. Berbuč za druž. K 2; šolski svetnik A. Šiuitel za druž. K 2; Janez Kolavčič, kanonik pol-J pol K 10; Josip Bekar, župnik v pokoju I K 5; Milan Bekar pol-pol K 2; Amalija Plahutnik K 1; dr. Peter Šorli K 5; g. Budin za družine K 5; družina Stegu-Ra-I žem pol-pol K 3; Amalija Sfiligoj K 2; N. .N. K 1; N. N. pol-pol K 2; Družina Milost pol-po! K 2; prof. A. Ipavec za družine K 6; dr. Jožef Srebrnič za družine K 20. Gorenja Vrtojba nabral g. Cejait b(P | goslovec in gdč. Rožica Černe in Geno-| feva Cejan K 111'60; Šempas, po župniku I Blažu Grča K 89'90; Pečine, nabrale dekleta poslal g. V. Batič kurat K 144'66; Avče, nabralo in poslalo županstvo 165'88 K; Kobarid, nabrale gdč. učiteljici Vilma ogataj in Olga Miklavič ter gdč. Marica Mikiavič poslala gdč. Vilma Bogataj K 358'38, Kobarid, Srečko Bizajl po gdč. Vilmi Bogataj K 10; Števerjan, po kuratu Janezu Jarec K 75'50; Miren, Rupa, Peč, nabral Basilij Štanta po gospodu župniku 1. Roječ K 488'90; Kromberg, po g. Vinko Vodppivec K 170: Gorenjepolje, zbrali verniki huhovnije po vikarijskem uradu K 85; Gorenjepolje, Ivan Franke, vikar K 15; Gorenja-Tribuša, po g. kuratu Albinu Leban K 3'82; Grahovo ob Bači po žu-^ panstvu K 55'20; Osek: Hran. in posojilnica v Oseku K 40, Marija Rožic K 1, Valentin Ušaj, Vito vije K 1; Kmečka hranilnica in posojilnica v Šv. Križu K 5; Kmečka posojilnica v Lokavcu K 25; Pevrria, p'0 g. kuratu Janezu Nepofrtuku Kumar K 14776; Šempafefc po g.: kiifatii1 F*rah ŠVara K 168*56; Šempola^ po žurJanstvu K 46'90V GabVije, po g. I. K^irpa K lt2''8tt; Dufčvlje po g; župtiife Sd; E^zetifid t I 131*, femal; ptf gf deUm A; .0ferloi K 467*80* Cerniče, po mons. dekanu L Mu-rovec K 27210; Sv. Križ, mestno županstvo K 184'80; Lokev, po g. kuratu L Thenerschuh K 13; Cepovan, po g. žup-fdku V. Pirec K 80; Cepovan nabrale dekleta Maver, Savle, Kofol, Roječ po g. župniku V. Pirec K 82'52; Ravnica, po g. vikarju J. Godnič pol-pol K 13r60; Povir, po g, župniku Jožefu Novak K 116'30; Bate, po g. kuratu Alojz Čubej K 157'80; Kostanjevica na Krasu K 65'20; Kojsko: g, župnik Franc Marinič K 100, Hran. in posojilnica v Kojskem K 50, Farani Kojsko K 22, N. N. Podsabotin K 5; Rihen-berg, po g. župniku Štrancar Jož. K 77*07; Rihenberg po g. župniku Štrancar Jož. K 10; Dornberg, po g. župniku Fran Lav-renčič: Andrej Mozetič K 1; Tereza Vodopivec K 2; Jožefa Mrevlje K 2; Vincenc Rjaveč K 2; Kobljeglava, nabralo županstvo K 110; Solkan, nabrale gdč. učiteljici Kristina Doljak in Marija Konig ter g. jurist Jožef Bitežnik pol-pol K 692*42; Solkan, samostan sv. Gora nabral pol-pol K 11270; Bovec, po g. dekanu Jan. Vidmar (v novcih K 373, v državnih papirjih K 200) skupaj: K 573; Zapotok, po vika-rijskem uradu K 52'34; Banjšice po g. kur. Jos. Ušaj K 149'80; Repentabor, po g. Krančič K 100; Vipolže, po g. kuratu I. Pirih K 146*40; Cezšoča, po g. Alojziju Filipiču K 82; Vel. Repen, po županu A. Ouštin K 79; Medana, županstvo pol-pol, (za družine oddano v Gradiški) K 441*80; Plave, po g. Vinko Mežan pol-pol K 108'10; Deskle, po g. Vinko Mežan pol-pol K 2870; Deskle, po županstvu pol-pol K 278*14; Podbrdo, nabrale gdč. učiteljici Torkar Julija in Torkar Olga po g. župniku V. Kragelj K 215'88; Ločnik, po g. dekanu Janezu Filipič K 27; Nabrežina, nabral abiturjent Filip Pertot K 251*06; Brestovica, županstvo K 47; Otlica, po g. župnem upravitelju Štefan pl. Posarelli K 100; Pevma, po g. kuratu Kumar K 15; Štanjel, po g. kuratu Friderik Kroupa K 16F50; Libušnje, po g. kuratu Ivan Le-ben K 276*08; Gradno, K 6370; Batuje, (nabirala Anton Birsa in Alojz Rebek) za družine K 85; Selo na Vipavskem, nabirala Fran Mužina in Anton Kosovelj za družine oboje po g. ž. Ign. Leban K 75; Ferdinand Seidl c. kr. profesor za R. K. K 10, za dr. 10, za vojne pomožni odbor K 30, skupaj K 50; Hvalic Franc, posestnik Gorica K 5; Ivan Kraševec, učitelj Gorica, za vojno-pom. odbor K 4. Izkaz darovatelfev !z posameznih občim Velike ŽaMje (44'66 K že objavljeno). Po 2 K: Jožef Bizaj, Jožef Vrtovec, Al. Kosovelj, Antonija Žigon. Po 1 K: Cele-stin Lojk, Franc Troha župan, Viktor Mi-hel, Alojzij Troha, Jožefa Paljk, Ivana Slejko, Jožefa Poljk, Justina Paljk, Kari Krpan* Franc Vrtovec, Jožef Bizaj, Alojzij Benevol, Friderika Bandeli Florijan Štokelj, Vinko Paljk, Karolina Vrtovec, Lorenc Štokelj, Mih. Štokelj, Marija Vrtovec, Anton Troha, Bratina Draga, Blan-ka Božuti, Jožef Štokelj. Drugi darovi so bili pod 1 K. Vedrijan: (K 51 '50 že objavljeno). Po 10 K: Žnidarčič Karolina, Neimenovan K 4, Neimenovana; Po 2 K: Simčič Franc, Jančič Anton, Zorzut Marija, Marinič Jožefa, Koncut Marija, Zorzut Karolina, Samec Rozalija; Po 1 K: Rusjan Marijana, Primoži čJožef, Neimenovan, Zorzut Jožef, Koncut Franc, Gabrijelčič Anton, Zorzut Jožef, Simčič Jožef, Marinič Janez, Marinič Jožef, Marinič Janez, Zorzut Anton; Vuga Alojzij 60 vjn., Močilnik Karolina 40 vin. Kovačič Janez 50 vin. Dornberg: (K 83'90 že objavljeno). Lovrenčič Franjo K 10; N. N. —20 K; Vo-dopivec Andrej K 1; Vodopivec Ignac K 1; Šinigoj Jožef K 10; Šinigoj Lovrenc Jožef K 3; Šinigoj Janez K 1'50, Roje Anton K 5; Čotar Janez K 2; Lah Jožef K 1; Berce Miha K 1; Mozetič Franc K 1; Lah Anton K 1; Lah Janez K 1; Bric Andrej K 2; Vodopivec Karolina K 2; Mrevlje Josip K 1; Roamancciotti Amalija K 10; Šinigoj Franca K 2; Roje Olga K 1; Vončina France K 5.;. Berce Pavla K 1; Šinigoj Jožefa K 5; Kovačič Marta K 2; Plahuta Ivana K 5; Cotič Marija 40 vin.; Saksida Fr,anc 40 vin.; Stubelj Tereza K 1; Mozetič Ivan 20 vin.; Čotar Jožefa 20 vin.; Basa Jakob K 2; Roje Janez K 1; Bric Metoda K 2; Rofe Pavlina K 1; Vodopivec Alojzija K 1A Osek (K 41 že objavljenih). Miloščina nabrana v cerkvi K 20; Fr. Franke K 10; Mar. 2ivec K 5;. Ani Kožuh, mesar K 5; Fr. Rožič Z 1. V II. izkazu izpuščena: Lidija Mizerit 1 krono. Ajdovščina zal »Rdeči križ«. — Tudi naša občina ni zaostala za neštevilnimi drugimi, ki hitijo, v sedanjih resnih in težkih časih domovini na pomoč. Tudi mi Ajdovci smo po svoji moči darovali prispevke za razne humanitarne namene ter s tem pokazali neomajano zvestobo do naše ljube domovine. Zbirka darov je bila sledeča: Od 7.—10. 8. se je nabralo K 361 ter izročilo ces. in kr. vojaškemu postajnemu poveljstvu v Ajdovščini. Od 28. 8. do 30..8. se je nabralo K 612 ter poslalo slov. odseku dež. pomožnega društva »Rdeči križ« v Gorici ter 551 K 96 v za podporo preostalim družinam pod orožje poklicanih. Dne 10. 9. se je nabralo K 152 kot priboljšek k hrani za bolne vojake vseh treh bataljonov v Ajdovščini ter izročilo ces. in kr. vojaškemu postajnemu poveljstvu. Dne 13f 9. se je nabralo 40 K ter poslalo slov. odseku dež. pomožnega društva >• Rdeči križ« v Gorici. Razun tega so darovali razni za »Rdeči križ« v roke gospoda Angelja Casagrande v Ajdovščini. Vsem darovalcem, med njimi občini, ki je darovala 400 K pol in pol ter posojil- nici in hranilnici, ki je darovala 200 K pol in pol za »Rdeči križ«in za podpojro preostalim družinam pod orožje poklicanih oseh, iskrena zahvala, Zasluga k tej dobrodelni akciji gre v prvi vrsti gospodu županu Ignacu Kovaču, kateri je s svojim uplivom in odprto roko vspodbujal prebivalstvo, da so se nabrale te lepe svote v obrambo domovine. Ne z jezikom temveč z dejanji pokažimo tudi v bodoče, da smo najboljši avstrijski patrijotje! Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček) odgov, J. FabčiČ)k Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. lajmaojSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglat absetnejSl se rafitma sa vsako besedo 3 vin. lajprlpravnejle lnserlranje la trgovce In obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorioi, caterlh v& deželi (in celo ˇ mestu) nihče ne pome, ker aikje* ne faseiirajo. Skoda ni majhna. 4 ali več dijakov se sprejme na hrano in stanovanje v boljši slovenski družini. Natančen naslov pove tiprav-ništvo. 220—4 in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah 335SMI. STERMECKI v Celju šf» 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu posije zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Buigarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. 68 - 52 Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi stem služila denar kakor šoto večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena fore%« plačno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plačah, naduho in oslovski kašelj. To domače zdravile si lahko nabavi vsakdo jako po coni. Posilite za odgovor frankiran zavitek. Kaslov gospa B. Kolenska — Vršovice pri 72-20 Pragi, Češko. 206-20 Naznanilo. Cenj. damam in gospodičnam nljndno naznanjam, da sem otvorila v Šolski nlici št. 6 (Via Scuole) MODNI SALON ZA DAMSKE KLOBUKE. Za predstoječo sezono imam. v zalogi najmodernejše klobuke in nakite. Sprejemam indt osakoorstna popraolla. Postrežba točna in ličen izdelek. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam. Rozka Fabžif- Mihajlo Turk priporoča svojo ^ igo-io BRIVN1CO :: Gorica- :: pt\ ivi^vv na Kornu š, 6 J. ŠULIGOJ - GORICA Gosposka ulica št. 19 urar c. kr. državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine, srebrnme, optičnih preimetov in raznovrstne obeske. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Jamči 1 leto. 6l-p Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališčo nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje, Svetinjice. — Režimi venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vsa letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. I Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje | krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih Jj__ , ter na deželi. [ Odlikovana pekarija in siadčičarna RarolDraščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi tiajfi nejega peciva, torte, kolače za birmance *n poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina iti likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna zaročila ter obljublja solidno postrežbo VV* po Jako zmernih cenah » Originalne mayfarilt-oiie oblastveno 1 zavarovane oinske tu sadne stiskalnice I „HERKULES« | Prvovrstni izdelek. | Hidravlične vinske in sadne stiskalnice. \ Meprekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. magfarth & C.s Tovarna poljedelskega orodja D lin H J, H. Taborstrasse Steo. ?L Posebno izdelovanje stiskalnic in pripra/ za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno -tMmm INF** Iščejo se zastopniki Kupujte samo dvokolesa „BEriCB" in „Mfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IfiClOrla so najprak-tičnejši za vsako iiišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, siamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26-cJ Kerševani & Guk GORICA, na Stolnem trgu št. 9. Reservni fond: K 126.014*60 I I Vplačani deleži: | j .1 1 K 48.043 ___j L Zadružnikov i 1707. »Goriška lladska posojilnica" upisana zadrugo z omejenim jamstuom Telefon štev. 79. H BOlICl Ustan. 1. 1883. (v lastni hiši s Gosposka ulica štev. 79 I. nadstr.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi po k dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ ^ hišni hranilniki. Posoflla se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. ^obozdravniški in zobotehniški atelje Dr. L Eržen GORI C H Jos. Verdi tehallMe Steo. 3?. Pmetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje; krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlnlra v svojim ateljeju od &. ure dop. do 5. are jop- Glavna zaloga Palma podpetnikov Pošiljajte našim vojakom dobro zimsko' perilo. Prof. Jagerja volnene srajce, hlače, nogovice Kamelhaar Posebne cene »Gicht-Rheuma/', srajce, hlače, nogovice. Volnene flEf Al ^Merino" srajce, hlače, nogovica V2 wll^ae spjGe, ^^L ; hlače, nogovice, bombažaste srajce, hjač% Bpg^iee ^Mr \%Jf in posebno pa obveze (Bauchbinde). POpUSta Rodbinam, ki pošiljajo zavoje svojcem k armadi, napravljamo zavitke po predpisanem obsegu in z Feldpost tiskanim omotom ter s strojem na- i tančno napisanim naslovom, brezplačno. — Pošljite mjm naslove kakor tudi cenjena naročila. — Se priporočava Pregrad & Černelič. A. Drufovka fiorica, Raste!] 3. Zaloga usnja, t 9 ¦¦ppi^nBVHlavavnviavi f Anton Brsščak Edina primorska tovarna dvokoles —----------- »TRIBUNA« —--------- Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna Borjnp. Zaloga dvokoles, šivalni* in ime j tijslnh strojev, gramofonov, orke- j strijonov i. i d. ^ && * i gorica - tosposka ul. (I. larduGGi) 14, y lastni hiši. , Proa in najoečja slooenska zaloga In tovmmm poMStua ----------- na Primorskem < • >»«»•- 8 zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih salu Cene od 300 do 3000, K soba. o Edina slovenska delavnica tapetarij. o Robert Dielil - priporoča svojo doma žgano štajersko slivovkp, tropinovec, borovničevep, brinjevec, ščipko.vec,vinsko žganja,,konjcik; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker*, Pelinovec ter razne vrste grenkijh in sladkih- likerje^ čai Geylov, Orange, Pekoe iij Souchongi -, Vzorci in cemki navrazpolago. ' '.. ' " . ;:/ . — •' kreditna banka Centrala Ljubljana, podružnice: C$lje> Celovec Saivfcvfr Split, Prst Deln^a-^avatea, K 8^000*000. nmmti zm®&m immm Vlog^na, kjijiži^pp 4V°I« v tekoSem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev^vseh vrst, deviz-vaiut. Borzna naročila/ Promese za vsa žrebanja^ Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje* vrednefr v, varstvo in oskrbovanje Safes>J Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma* Stolna ulica št. Z—&___y