Año (Leto) XVI (II)
No. (Štev.) 42.
“E8LOYEN
IA LIBRE”
BUENOS AIRES.
22. oktobra (octubre) 1959
lir. MIHA KREK
SPOMNIMO SE NARODNEGA DNE
Po drugi svetovni vojni demokratični Slovenci obhajamo dva narodna praznika: 29. oktober je praznik osvoboje-nja, 2. julij je praznik spomina in molitve za žrtve fašistične in nacistične okupacije in komunistične revolucije ■— praznik zahvale narodnim borcem.
Prvi narodni praznik dne 29. oktobra je bil ustaljen in udomačen med našim ljudstvom že od leta 1918 dalje. Praznovali smo ga od tedaj vsako leto, dokler smo imeli svobodno domovino. Nacisti in fašisti so seveda ta praznik zatrli iz istih razlogov, zaradi katerih so zažigali slovenske knjige — iz strupenega sovraštva do vsega slovenskega. Komunisti so najprej, v dobi revolucije, ta praznik skrunili in ga zlorabljali za svoje revolucijske namene. Po uspeli revoluciji pa so se postavili stališče, da se zgodovina v Sloveniji in Jugoslaviji začenja šele z njimi. Vse prejšnje narodno življenje so obsodili, zavrgli, blatili in z deki'eti potisnili v pozabljenje, kolikor so pač mogli.
Drugi julij je proglasil za narodni žalni dan Narodni odbor za Slovenijo v izgnanstvu, sprejele in odobrile so ta sklep vse naše narodne organizacije v zamejstvu, naš tisk in vsi ljudje, tako da ga redno obhajamo od leta 1945 dalje. V domovini seveda narod še čaka na svobodo, ki bo dovolila in omogočila, da bo mogel izraziti javno svoja čustva, ki so strnjena v obhajanje tega dne.
Ker smo v oktobru, mislimo na pomen in vsebino 29. tega dne v tem mesecu in pripravimo se, da bi povsod, kjer moremo, javno in skupno manifestirali za dogodke, zaradi katerih je postal pomemben v naši zgodovini.
29.	oktobra je praznik našega narodnega vstajenja. Takrat, dne 29. oktobra 1918, je naš narod suvereno odločil, da izstopa iz Avstro-ogrske monarhije in hoče vzajemno z drugimi slovanskimi narodi na jugu Evrope ustanoviti narodno državo.
29.	oktober je dan slovenske narodne vztrajnosti. V njem slavimo vse, kar so nam v stoletjih dali odlični sinovi in hčere našega rodu, da so vzdrževali narodno zavednost in ponos.
29. oktober bodi praznik naše narodne odločnosti. Ta dan zahvalimo Boga, da je z uspehi kronal dela kladivarjev, ki so v začetku tega stoletja prekovali ljudstvo v politično zaveden narod in so v odločilni uri mogli izlesati iz sovražnih in nevarnih razmer novo pot v večjo svobodo, k večji veljavi in pomembnosti slovenskega naroda.
29. oktober bodi praznik slovenske ljubezni. Kličimo si ta dan v spomin lepoto slovenske zemlje, uživajmo v pre-lestju slovenske pesmi, obogatimo svoje znanje slovenske znanosti in umetnosti, vseh velikih del, ki smo jih dali Slovenci kot svoj delež k splošnemu napredku človeštvo in lepoti življenja.
29. oktober bodi praznik naše neuteš-Ijive želje in nezlomljive volje, da pomagamo narodu k novi svobodi. Vztrajnost in odločnost moramo na tujem vedno znova hraniti iz zakladov našega prepričanja. Razmere življenja na tujem so take, da v njih ni goriva za narodnostno čustvovanje in razumevanje. A mi vemo, da božjo voljo izpolnjujemo, če živimo in nastopamo kot zvesti slovenski sinovi in hčere. Dokler smo taki, nas boli in mora boleti usoda našega ljudstva, ki ne more niti svobodno častiti Boga, niti svobodno razvijati razmer svojega lastnega življenja.
Ta bolečina je krik naše ljubezni, ljubezni, ki ukazuje naše narodno politično poslanstvo na tujem. 29. oktobra znova obljubimo, da bomo poslanstvo izpolnili.
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1960
bo obsegal 6 zanimivih in bogato ilustriranih poglavij:
1. Razprave in razmišljanja; 2. Lepote narave in zanimivosti iz življenja naših gornikov; 3. Povesti, zgodbe, črtice in pesmi; 4. Povestice, pesmice in prizorčke za otroke; 5. Letopis življenja izseljencev po svetu; 6. Pogled na prvih 10 let v izseljenstvu.
Ta knjiga stane samo 150 pesov v prednaročilu in predplačilu do konca novembra.
George Catlett
Pretekli petek, 16. t. m. je v vojaški bolnišnici Walter Reed v Washingtonu umrl svetovno znani severnoameriški general George Catlett Marshall, star 78 let.
Sredi januarja letošnjega leta ga je zadela kap, nakar je delno okreval, pozneje pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, tako da so ga 11. marca prepeljali v zgoraj omenjeno bolnišnico.
V treh velikih vojnah in na dveh vladnih položajih je Marshall služil svoji domovini. Bil je odločilna oseba severnoameriške strategije in politike med dru-go svetovno vojno, v mrzlični vojni z ZSSR in v konfliktu na Koreji proti a-zijatskim komunistom.
Med drugo svetovno vojno je bil vrhovni poveljnik največje vojaške sile: nad devet milijonov mož v zgodovini. Odgovoren je bil za mobilizacijo, opremo in vežbanje te sile in za vodstvo vojne do zmage nad osnimi silami.
Po drugi svetovni vojni je bil glavni steber znanega Marshallovega načrta, s katerim je poslal v svobodni zahodni svet milijarde dolarjev za obnovo porušene Evrope in za zajezitev komunizma. Za to svoje delo je leta 1953 dobil No-
3iarshall umrl
belovo nagrado za mir. Sprejel jo je o-sebno v Oslu, kamor je odeletel iz bolniške postelje.
V svojem življenju je Marshall doživljal uspehe in priznanja od zaveznikov in sovražnikov. Poznal je in delal skupaj z mnogimi svetovnimi osebnostmi. Bivši britanski predsednik Churchill in bivši sovjetski diktator Stalin sta oba smatrala Marshalla za tako talentiranega vojaka, da sta si bila edina v njegovem imenovanju za vrhovnega poveljnika zavezniških sil za invazijo Evrope. Marshalla sta prvič srečala na sestanku zavezniškega sveta, ki ga je vodil bivši severnoameriški predsednik Roosevelt.
Marshall je hotel biti general na terenu, toda Roosevelt je odločil, da je zaradi talentiranosti in izrednega spomina koristnejši kot vrhovni šef zavezniškega štaba. Zato so vrhovno povel-stvo nad zavezniškimi silami za invazijo Evrope dodelili Eisenhowerju, ki se je povzpel na ta položaj po priporočilu Marshalla.
Pokopan je bil pretekli torek z vsemi častmi na pokopališču severnoameriških narodnih herojev v Arlingtonu.
Monferenca za konferenco
V prihodnjih dveh mesecih bo svetovna javnost zasledovala potek, verjetno ne samo ene, pač pa dveh vrhovnih konferenc, na katerih se bodo bavili s problemom, kako najti način za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom v taki obliki, da se bo končala vsaj živčna vojna med komunističnim in demokratskim sistemom.
Diplomatski strokovnjaki namreč predvidevajo najprej vrhovno konferenco zahodnih predsednikov v Washingtonu, pred vrhovno konferenco zahodnjakov s sovjetskim diktatorjem Nikito Hruščevom.
Vrhovna konferenca med Vzhodom in
Zahodom bo skoro gotovo v Ženevi v Švici.
Eisenhower, ki se je o svojem naslednjem zunanjepolitičnem koraku pretekli petek na dolgo in široko razgovarjal s svojim zunanjim ministrom Herterjem, namerava predlagati sklicanje vrhovne konference Zahoda s Hruščevom za prvo polovico decembra letošnjega leta. Pričakuje, da bo ta konferenca trajala od 10 do 14 dni, če bo napredek na konferenci zadovoljiv ter se bodo takrat sešli Eisenhower, Macmillan, De Gaulle in Hruščev.
Mac Millanova zmaga na pravkar minulih splošnih volitvah v Angliji je pomenila konec negotovosti britanske politične bodočnosti in omogočila zahod-
njakom neovirane priprave na vrhovno konferenco med Vzhodom in Zahodom.
Eden od problemov in sicer najvažnejši, glede katerega se morajo zahodnjaki zediniti pred vrhovno konferenco, je ta, da bodo vedeli, kaj hočejo dobiti od nove faze odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki se kaže na obzorju. Nekateri to dobo, ki prihaja, smatrajo za dobo visoke osebne diplomacije. Naj že bo kakršna koli, Hruščev je edini “diplomat”, ki že danes ve, kaj hoče, medtem ko so zahodni cilji mnogo manj določni.
Zato mnogi zahodni zunanjepolitični strokovnjaki predlagajo, da bi bilo prav, da se zahodni vodje sestanejo in odločijo, kaj hočejo in kako naj potem na vrhovni konferenci š Hruščevom v Ženevi dosežejo svoje cilje.
Take zahodne vrhovne konference bi se mogli udeležiti Eisenhower, Macmillan in De Gaulle osebno, ali pa bi mogli poslati nanjo vsak svojega zuna-nanjega ministra.
Ko je Eisenhower obiskal Evropo pted svojimi septemberskimi razgovori s Hruščevom v USA, je obiskal tudi zahodnonemškega kanclerja Adenauerja. Ameriški diplomatski strokovnjaki so ugotovili, da ima zlasti Adenauer, zaradi strateškega položaja Nemčije in njene življenjske važnosti v Evropi, velike interese za te zahodne načrte.
incident v Moskvi
Odnosi med USA in ZSSR, ki so začeli postajati rožnati po sestanku Hru-ščeva in Eisenhowerja v Čamp Davidu v USA, so se znova poslabšali zaradi incidenta v Moskvi, v katerega je bil zapleten šef varnostne službe na severnoameriškem veleposlaništvu v Moskvi Russell A. Langelle.
Severnoameriška vlada je obtožila sovjetsko vlado, da so njeni policijski organi ugrabili Langella, grozili s fizičnim nasiljem njemu in njegovi ženi in trem otrokom, ki so z njim v Moskvi, če ne bi hotel vohuniti za ZSSR proti USA. Za vohunstvo so mu ponujali denar. Langelle je grožnje in ponudbe odklonil, nakar so ga izpustili, so ga pa istočasno obtožili vohunstva proti ZSSR v prid USA in zahtevali njegov odpoklic v USA v treh dneh.
Razen omenjenega dogodka, ki je zasenčil odnose med USA in ZSSR, pa je k poslabšanju teh odnosov v zadnjih tednih pripomogel tudi Hruščev sam s
Nemiri
Sovjetsko časopisje je pred nedavnim objavilo poročila, da so bili v sovjetskih republikah, ki mejijo na azijske države, zamenjani visoki policijski organi. Položaj v teh republikah se v zadnjih mesecih razvija tako, da bo, kakor kaže, Kremelj imel še veliko neprijetnosti z njimi.
Razlogi za odstavitve in nastavitve
svojimi govori na zborovanjih delavskih združenj po raznih mestih v republiki, na katerih je žigosal Amerikance kot kapitaliste, hujskače na vojno in ne-zaivpneže, katerim komunistični tabor ne sme verjeti ničesar, najmanj njihovi prijaznosti, ki so mu jo pokazali, ko je bil na obisku v USA. Prav tako je Hruščev objavil, da je ustavil uvažanje severnoameriškega časopisja in revij v ZSSR — kar je bil dovolil med svojim obiskom v USA — ker “se naše ljudstvo noče zastrupljati z buržujsko literaturo.”
Sovjetski propagandisti po navodilih Kremlja sicer še vedno uporabljajo v svojih poročilih o odnosih med Vzhodom in Zahodom frazo “duh Čamp Davida”, ki jo je izrekel Hruščev, ko je ob vrnitvi v Moskvo govoril o “prijateljskem duhu, ki je vel po Čamp Davidu” med njegovo konferenco z Eisenhowerjem, toda poleg tega se znova začenjajo pojavljati v Pravdi članki z napadi na zahodnjake, zlasti na USA.
v ZSSR
so bili notranjega značaja. Do njih je prišlo v republikah Kazakstan, Turkmenistan in Azerbejdžan, kjer so povsod nastavili nove sovjetske varnostne organe.
Kljub vsem svojim obljubam številnim narodnim manjšinam, ki prebivajo v sklopu ZSSR, Hruščev še vedno kaže močno nagnenje doji tkzv. panslavizma,
IZ TEDNA
V	Venezueli sodijo, da se je položaj po zadnjem poskusu vstaje povsem normaliziral, zlasti potem, ki so predstavniki venezuelskih oboroženih sil dali odločno izjavo, da stoje na strani demokratsko izvoljene vlade ter da jo bodo z vsemi sredstvi tudi branili.
Kubanski predsednik Fidel Castro je odredil, da privatna letala nad kubanskim državnim področjem ponoči sploh ne smejo letati, ker da so nasprotniki sedanjega režima oboroženim upornikom v provinci Pinar del Rio ponoči dovažala orožje in ostalo municijo. V vladi je tudi izvršil spremembo ter je njegov brat Raul, za katerega trde, da je organiziran komunist, postal minister za narodno obrambo ter so mu podrejene vse vrste oboroženih sil. Fidel Castro bi rad dobil iz Anglije tudi večje število bombnikov na reakcijski pogon, češ, da jih potrebuje za obrambo dežele. Severni Amerikanci pa so drugačnega mnenja in pritiskajo na angleško vlado, naj Kubancem nikar ne proda modernih vojnih letal. Pri takem stanju stvari je kubanski poslanik v Washingtonu izjavil, da bo Kuba nabavila moderna vojna letala drugje, če jih ne bo mogla dobiti v Angliji.
Dominikanski predsednik Trujillo je poklical pod orožje 100.000 rezervistov. Ta ukrep utemeljuje z nevarnostjo napada, ki da grozi njegovi državi.
V	Severni Ameriki predstavniki 12 držav razpravljajo o medsebojnem sodelovanju na področju Antarktike. Argentinski in čilski delegat sta tudi ob tej priložnosti poudarila zahteve in pravice svojih držav na tem področju.
Predsednik Eisenhower je poslal pismi nemškemu kanclerju dr. Adenauerju in Hruščevu v Moskvo glede prihodnje konference velikih štirih. Glede te konference so nastale težave. De Gaulle je za njeno »odložitev, Mac Millan in Eisenhower bi jo pa rada imela že decembra meseca. Tudi dr. Adenauer je za čimprejšnje sklicanje vrhunske konference, da bo Hruščev lahko pred vsem svetom dokazal, koliko je dati na njegove predloge za utrditev miru na svetu in za ureditev spornih vprašanj. Dr. Ade-
V	TEDEN
nauer samo zahteva, da se morajo zahodni zavezniki pred vrhunsko konferenco medseboj sporazumeti, da bodo na konferenci nastopali enotno. Eisenhower na to zahtevo pristaja , in je pripravljen priti znova v Evropo ter se z zavezniki pogovoriti o 'vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu vrhunske konference.
Po porazu na zadnjih volitvah angleška laboristična stranka preživlja sedaj precej nevarno notranjo krizo. Glede podrobne preučitve vzrokov, ki so konservativcem dali tako veliko zmago, notranje preosnove stranke, da bi zajela še večje množice ljudstva in stranko privedla znova na vlado, so si v stranki edini na desnici in levici. Razlike so v tem, kako naj bi vse to dosegli. Desničarji v stranki zahtevajo, naj laboristična stranka postane ljudska stranka in naj se zato odreče socialističnim načelom. Zlasti naj opusti zahtevo po nacionalizaciji industrije. Levičarji pod vodstvom Bevana pa so nasprotno za še večji poudarek potrebe po nacionalizaciji industrije in za strogo izvajanje socialističnega programa. Notranje težave v stranki je še povečala odločitev podpredsednika stranke 69 letnega Jamesa Griffitha, da se bo umaknil s tega položaja. Da bi preprečil razkol v stranki predsednik laboristov Gaitskel namerava podpredsedniško mesto ponuditi vodji levičarjev Bevanu.
Italijanska vlada bo s Sovjetsko zvezo povečala izmenjavo blaga za 400%. Vspostavila bo tudi trgovinske stike s kitajskimi komunisti.
Indijski list Hinduan Standard poroča, da so kitajski komunisti zasedli novo indijsko vas ob indijsko-tibetanski meji.
V	Tokiu je iz diplomatskih virov prišla v javnost novica, da je preiskovalna komisija Organizacije združenih narodov prišla v Laosu do prenesetljivih ugotovitev. Baje ima po teh novicah vrhovno nadzorstvo nad komunističnimi vojaškimi nastopi v Laosu sam kitajski maršal Peng Teh Hiai, ki je znan že s Koreje, kjer je poveljeval kitajskim “prostovoljskim” oddelkom.
Kake ta in sateliti
Pretekli torek so v USA izstrelili v vsemirje na potovanje okoli Zemlje nov satelit Explorer VII. Računajo, da bo letal okoli našega planeta približno 20 let. Satelit je opremljen z instrumenti za študiranje kozmičnega žarenja in drugih vsemirskih skrivnosti. Pot okoli Zemlje napravi v 101 minuti.
Isti dan je s Cape Cañaveral odletela v višine reakcijska leteča trdnjava B-49, s katere so odstrelili raketo Bold Orion z namenom, da jo približajo na daljavo 15 km ameriškemu umetnemu satelitu Paddlewheel, ki je letel takrat nad Cañaveralom v višini 220 km. Bold Orion je odletel mimo satelita v višino 225 km, nakar je padel v Atlantski flecan ok. 1500 km daleč od Cañavérala proti severovzhodu. Bil je to prvi severnoameriški poskus možnosti sestrelje-vanja sovražnih umetnih satelitov.
Pretekli ponedeljek je britanska teleskopska postaja Jodrell Bank objavila, da je Paddlewheel prenehal oddajati
kar zanj pomeni nadvlado Velikorusov nad manjšinami v drugih sovjetskih republikah.
V	Kazakstanu, veliki provinci meječi na komunistično Kitajsko, je v zadnjih mesecih prišlo do resnih nemirov. Nedavno tega se je glavno teoretično glasilo sovjetske KP “Komunist” pritoževalo nad “buržujskim nacionalizmom” kazak-stanske republike. Buržujski nacionalizem pomeni za Kremelj kakršno koli o-pozicijo sovjetski nadvladi. Glasilo je zlasti napadlo elemente, ki “nasprotujejo študiranju ruskega jezika in ruske kulture”.
V	Uzbekistanu, drugi centralni azijski republiki, je prišlo do nasilnih nastopov proti sovjetskim oblastem. To je razbrati iz poročila, da je pred dobrim mesecem moskovska vlada podelila posmrtno odlikovanje nekemu članu uzbekistanske lige mladih komunistov, ki je bil “tragično umorjen, ko je vestno vzdrževal javni red” v nekem uzbekistanskem yme-stu.
znake in da smatrajo, da je trčil z brze-čim meteorjem.
Medtem so v Moskvi objavili, da so dobili s svojega Lunika III fotografije druge strani Lune in da jih bodo objavili takoj, ko končajo s procesom razvijanja. Lunik III se sedaj znova oddaljuje od Zemlje na svoji dolgi elipsasti po-vse mirju.
V	Mednarodnem raketnem tednu, ki je bil določen za čas od 16. do 22 novembra t. 1. pa bodo iz USA pognali v vse-mirski prostor 10 različnih raket, nekatere med njimi do višine 1500 km.
Štiri rakete bodo odstrelili z otoka Wallops v Virginiji. Ena od teh bo z magnezijo osvetlila vso vzhodno obalo USA. Tri bodo pognali v višine s Port Churchilla v Hudsonovem zalivu v Kanadi, dve z letalskega oporošča Eglin v Floridi in eno z oporošča White Sands v New Mexico.
Štiri rakete z otoka Wallops bodo naslednje:
1)	Raketa Nike-Asp, ki bo odnesla v višine 25 kg sodija in termita, da bo napravila sodijski oblak, s katerim nameravajo meriti atmosferske oblake v višinah ok. 200 km.
2)	Raketa Nike-Asp "bo proučevala sončne X-žarke in druga izžarevanja.
3)	Dve petnadstropni raketi, ki bosta merili gostoto električnih nabojev v ionosferi v višinah med 75 in 1500 km.
V	sodelovanju s kanadskimi strokovnjaki bodo s Port Churchilla poslali v višine dve Nike-Cajun raketi, s katerima bodo poskušali ugotoviti gostoto vodnih hlapov v višinah 27 do 90 km nad Zemljo.
Prav tako bodo z istega oporišča pognali v višine magnetomer v raketi Ae-robee, za merjenje zemeljskega magnetskega polja.
Z Eglina v Floridi bodo pognali v vsemirje rakete za proučevanje mikromete-oritskih udarcev.
Raketa Aerobee z oporišča White Sands v New Mexico pa bo proučevala del sončnega spektra.
ŠTUDIJSKI DAN STAREŠINSTVA
Slovenski katoliški akademske starešine prirejajo vsako leto študijski dan. Posvečen je obravnavanju o najbolj perečem vprašanju; poleg tega pa naj poglobi vezi prijateljstva med člani. Letošnji študijski dan je bil deveti v Argentini in je bil tudi tokrat v prostorih pri eč. šolskih sestrah na Paternalu. Začel se je sv. mašo ob 9,30, ki jo je za vse žive in mrtve člane SKAS-a opravil g. direktor in duhovni asistent SKAS-a prof. Anton Orehar. Po evangeliju je o-pozoril, da letošnji študijski dan sovpada z misijonsko nedeljo. Ves katoliški svet ta dan moli za misijone in po vsem svetu so tan dan prireditve v opozorilo, kaj je vsakdo dolžan storiti za misijone, to je v bistvu za svojega bližnjega; v
cerkvi je zlasti pokojni papež Pij XII. opozoril na važnost laičnega apostolata in vsakemu izmed nas nalaga ta apostolat posebne, prav misijonske naloge.
Študijski dan je bil določen, da naj o-svetli materialistični svetovni nazor posebno z njegove teoretične plati. Predavanje je imel univ. prof. g. dr. Ignacij Lenček. Razložil je vprašanje, kako se danes postavlja pred nas. Problem je zajel zelo široko in opozarjal, kako krščanski nauk osvetljuje celotno gradivo in kakšne so naloge zlasti katoliških intelektualcev, da preprečijo zlasti tiste zle sile, ki v našem okolju odpirajo materializmu pot do razmaha.
Sledila je debata, kjer je bilo znova poudarjeno, kako važen je ves problem
in kako nujno bi bilo, da bi se gradivo o tem zbiralo, podrobno proučevalo in potem izsledki in ugotovitve tudi objavljale. Debata je bila zelo razsežna in živahna, dokaz, kako zelo je zajela podajana snov.
Prireditev je vodil podpredsednik dr. Leopold Eiletz, ki je uvodoma predlagal, da se pošljeta pozdravni izjavi našemu škofu prevzv. Gregoriju Rožmanu in predsedniku dr. Mihi Kreku. Ob koncu predavanja se je iskreno zahvalil prof. dr. Lenčku in ponovil misel, da bi se naj razprave o tem nadaljevale.
Nato je bilo skupno kosilo članov, ki so ga z veliko skrbnostjo pripravile čč. šolske sestre.
KAJ PRAVITE?
Spoštovani gospod urednik,
Pričujoče pismo je odgovor na članek “Kaj pravite?”, ki je bil objavljen v 40. številki Svobodne Slovenije z dne 8. oktobra. Prosim Vas, da ga priobčite v naslednji številki.
Že skoraj 10 let prebiram Svobodno Slovenijo in moram priznati, da je vse, kar objavlja, v mejah objektivnosti. Zato me je nemalo presenetil članek “Kaj pravite?”, ki nikakor ni v skladu z o-menjenim. Objektivnost in resničnost trditev v navedenem članku sta tako važni, da je nedopustna katerakoli zmota. Toliko bolj, ker je članek pisan “v imenu mnogih”, kar se zelo rado posploši na vso slovensko skupnost. Zato smatram za nujno, da je treba razlago zmot objaviti.
Namen avtorice članka “Kaj pravite” je dokazati nujnost, da se izda v slovenščini majhna knjižica za otroke, kjer bi bila na zgoščen način popisana naša kulturna in politična preteklost. Razlogi za to nujnost naj bi bila dejstva, da slovenske matere ne poznajo slovenske preteklosti, ker je v šolah prve Jugoslavije niso poučevali in da slovenski možje v tej nevednosti daleko prednjačijo pred mamicami (Ne morem si predstavljati, kaj je avtorico nagnilo do te trditve. Morda kako bidoško načelo?); vse to da ima za posledico, da matere izgubljajo ugled pred lastnimi otroki, ali pa, da se temu izognejo, svojih otrok ne pošiljajo v slovenske tečaje.
Med pojasnjevanjem navedenih dejstev omenja tudi nekaj zgodovinskih podatkov, ki niso povsem točni. Smatram, da je to v članku te vrste nedopustljiva napaka, četudi je postavljena v otrokova usta. Pravi namreč, da je bila Karantanija ustanovljena okoli leta 650, kar naj pomeni, da smo Slovenci imeli svojo državo prej kot pa Nemci 'in La hi.
Podatki, ki jih imamo o Karantaniji in doba sama nam ne dovoljujejo govoriti o ustanavljanju države ter rudi ne pripisovati dogodku določeno letnico. Gre namreč za kneževino s posebnostjo, da si voli svoje kneze oziroma vojvode, katere nastanek je stavljati v dobo prvih .treh desetletij sedmega stoletja Trditev, da smo imeli Slovenci svojo državo prej kot Nemci in Lahi je pa nesmiselna.
Vsak predlog, misel in pobuda, ki imajo namen ojačiti narodno zavednost slovenskih emigrantov, so več kot dobrodošli. Taka ocena bi šla predlogu, naj imajo slovenski otroci v emigraciji knjigo o Slovencih v svojem jeziku, če ne bi že obstojale knjige, ki govore o Slovencih, njih zgodovini in kulturi. Današnji trgovski stiki omogočajo nakup knjige, tiskane v Evropi ali v Ameriki. Vendar ne gre, da bi predlog naravnost odklonili, čeprav večina ni tega mnenja. Zato, če je izvedljiv, na delo! Ne predstavlja pa nikake nujnosti, pač pa so nujne knjige o Slovencih v tujih jezikih, katere avtorica omenja v primero, in še mnogo drugih, ki se še ne mislijo tiskati.
Ni pa nujnosti, ki bi opravičevala potvarjanje zgodovinskih dejstev, pa naj se še tako dobro hoče slovenski skupnosti. Trditev namreč, da v slovenskih šolah, ali točneje v srednjih šolah prve Jugoslavije niso poučevali slovenske zgodovine bolisi politične (v širšem smislu besede) ali pa slovstvene, je kruta neresnica. Pravim, kruta, ker se s tem dela velika krivica našim šolnikom, ki so v prvih dvajsetih letih po ustanovitvi Jugoslavije izvršili ogromno delo, 'in več kot izpolnili dolžnost do svojega naroda, pri čemer jih politična oblast ni ovirala. No čem se spuščati v podrobnosti, omenim le, da se je celotna slovenska zgodovina poučevala dvakrat v vseh osmih letih: prvič v nižji gimnaziji in drugič natančneje v višji. V višji se je tudi poučevala do zadnje podrobnosti vsa zgodovina slovenskega slovstva.
Končno še nekaj o podpisu. Prepričan sem, da je “Ena v imenu knogih” golo podmetovanje. Tako neosnovane trditve niso splošno mnenje slovenskih mater. Ne poznam ene slovenske matere, ki bi odtegovala sinu izobrazbo zato, da ne bi sin več vedel kot ona.
Naj ve avtorica članka “Kaj pravite”, da biti dobra Slovenska ne pomeni samo hoteti, da se emigrantska mladina ohrani narodu, temveč tudi, da bo slovenska mladina vzgojena tako, da bo znala spoštovati zasluge naših kulturnih delavcev, obenem pa tudi, da bo izpovedovala svoje misli jasno. To pa zahteva, da mora imeti dobro razvit kriterij.	R. Terčič, 1. r.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Šolske oblasti in slovenski jezik
Slovenski šolniki na Tržaškem so morali, kot vsako leto, vložiti prošnje za namestitev v novem šolskem letu. Kot vedno so napisali prošnje v slovenskem jeziku, saj gre pač za namestitev na slovenskih šolah. Razen tega določa tudi “Posebni statut” (II. priloga londonske Spomenice o soglasju, po kateri sta si Italija in Jugoslavija razdelili, oziroma si dejansko priključili vsaka del Svobodnega Tržaškega ozemlja) v čl. 2, “da bodo pripadniki jug: etnične skupine na delu ,ki ga upravlja Italija uživali enakost pri uporabi jezika”. V točki 5. pa je še bolj natančno navedeno, da “se bodo mogli pripadniki jug. etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske narodnosti na področju pod jugoslovansko u-pravo svobodno posluževati svojega jezika v osebnih in službenih odnosih z upravnimi in sodnimi oblasti. Imeli bodo pravico prejeti od oblasti odgovore v istem jeziku; pri ustmenih odgovorih neposredno ali po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti oskrbeti vsaj prevod odgovora”.
Ker londonske “Spomenice o soglasju” italijanski parlament po petih letih še ni ratificiral, zato je za upravne oblasti
ARGENTINA
RAZPRAVA O POŽIGANJU CERKVA POD PERONISTI
V Argentini imamo od časa do časa kak dogodek, ki zelo vznemiri javnost. Zlasti veliko smo jih imeli v času, odkar je na Oblasti sedanja svobodno izvoljena vlada. Od tedaj naprej so pero-nisti začeli znova nastopati kot politična sila, ki se nočejo sprijaznisti s stvarnostjo, da je šel čas preko njih 'in da vrnitev na staro ni več mogoča. Zato smo imeli v Argentini toliko čisto političnih stavk, kakor nikjer drugje na svetu. Bila so trenja tudi v vojski, mornarici in- letalstvu. Pa zopet samo zaradi peronistov, kajti oborožene sile so odločene, da je treba za vsako ceno ohraniti demokratsko obliko vladavine in z vsemi sredstvi preprečiti povrnitev totalitarističnega režima.
Nihče si pa pri vsem tem ni mogel predstavljati, da bo kar na lepem v politični vrvež potegnjena tuk. kat. Cerkev. To se je zgodilo sedaj z izjavo nadškofa v La Plati dr. Plaze, da katoliških cerkva v Argentini junija meseca 1955 niso zažigali peronisti, ampak masoni. Isti nadškof je tudi vedel povedati, da je truplo pok. Eve Peron, s katerim bi radi peronisti delali propagando, v inozemstvu in da ga v Argentini
na Tržaškem le kos papirja brez vrednosti. Tako se je seveda pripetilo, da so “povabili” šolnike, naj znova napišejo prošnje v italijanskem jeziku. Upravne oblasti so odrekle svobodno uporabo jezika v uradnem občevenju s člani jugoslovanske etnične skupine, kar je sicer jasno določeno v Spomenici o soglasju, ki pa nima notranjepravne veljavnosti.
Na natečaju, ki ga je razpisalo pokrajinsko vodstvo It. olimpijskega odbora (CONI) za slike in risbe športnega značaja, so odnesle kar vse nagrade za dijakinje od 15 leta dijakinje slovenskega učiteljišča v Trstu. Razstavljalo je 265 srednješolcev. Nagrade so prejali Vera Žerjulova iz Lonjerja, Majda Per-tot in Dorina Terčič.
KONCERTNI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Enajsti kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil dne 10. oktobra t, 1. v dvorani katoliške univerze v ul. Rodríguez Peña 1054 v Buenos Airesu. Pripravil ga je Glasbeni odsek Slov. kulturne akcije.
Prvi del koncertnega večera je obsegal točke, ki jih je izvajala pianistka gdč. Ančica Kraljeva, drugem delu so pa nastopili baritonist Božidar Fink s Samostojnimi točkami, tercer sester Fink in končno kvartet Finkovih, vsi ob spreljavi A. Geržiniča.
Povabilu Slovenske kult. akcije za u-deležbo na koncertu se je odzval tudi glasbeni kritik uglednega buenosaire-škega nemškega dnevnika “Argentinisches Tageblatt” G. K. (neppler) ter je v omenjen listu dne 13. oktobra t. 1. o koncertu A. Kralj in Finkovih objavil naslednje poročilo:
“Koncert “Slovenske kulturne akcije” Pod imenom “Acción Cultural Eslovena” so se združili člani te narodne skupine z namenom, da kulturno delujejo
na najrazličnejših popriščih. “Glasbeni odsek” tega združenja je priredil v dvorani Instituta Superior de Cultura Religiosa koncert z raznolikim sporedom. Mladi pianistki Ančici Kralj je pripadla malo hvaležna naloga “prvega nastopa v vrsti izvedb”, vendar jo je rešila očarljivo in z okusom. V tehničnem pogledu je dosegla visoko stopnjo, le v izbiri tempa ni vse uspelo, kot bi bilo želeti: od Debussyjevih “Jardins sous la pluie” bi pričakovali bolj ’’strumnega” dežja in Granodosovi “Danza Española No. 5” je dala — verjetno zaradi začetne nervoznosti — preveč prost ritem. Najbolje so uspeli Albenizova “Asturias”, Ginasterova “Danza de la moza donosa” in z žensko rahločutnostjo podani “Preludij v cis-molu” Rahmaninova.
Ostali del sporeda so izvedli pevsko nadarjeni Finkovi, ki so se združili v vokalni kvartet. Moški član te izredno muzične družine Božidar Fink nam je (Nadaljevanje na 3. strani)
P. ML,
(2)
AVSTRALIJA IN NJENI LJUDJE (Psihološki prerez)
Pogovori: absolutno in ob vsaki priliki začnete razgovor z besedami in končate približno takole: “Hope you have a nice tomorrow — upam, da boste imeli lep dan jutri.”
Hrana: čaj, biskviti, pivo — zrezek in 'jajca, nič ni boljšega na svetu... V začetku se nam je vse to upiralo, zdaj pa je vse lepo začinjeno — in good continental taste — po dobrem okusu s kontinenta”. Every noted hostess serves continental dishes — vsaka gospodinja, ki hoče kaj veljati, daje na mizo kontinentalne jedi. Štruce dobivajo kontinentalne oblike in najbolj razvpiti “bohemski” okraji so tudi kontinentalni. Vse žene so na dieti.
Ni pa bolj pustega kot vožnja z vlakom po tej zemlji. Vsi molčijo. Mož in žena sta v stanju potovati ure in ure skupaj, pa ne odpreta ust. Italijani pa spet vse prekriče.
Televizija je v vsakem kumiku (pri nas si je ne želimo).
Sicer pa nam je sedaj že tudi bolj všeč, ko smo se pomirili z domotožjem.
Nazaj k ženskam. Vse govore s slabotnim glasom, rade so zelo fine, kadar niso pijane ali pa na delu v tovarni. Kdor bi jih gledal, bi se mu nako-
drali lasje, tudi če ima plešasto glavo. Osebnosti sploh nimajo. Vse so enakega temperamenta, če pa so drugačne, tedaj jih gledajo po strani in govore, da hočejo biti “peculiar — nekaj posebnega”. Največ govore o kuhanju in pletenju. Drugo je že preveč. Iz frizerskega salona pridejo z mokrimi kodri, prilepljenimi s tisočerimi zaponkami in frizuro suše kar sproti na poti. Doma so one gospodarji.
Stanovanjske prilike so slabe. Kdor daje sobe v najem, zahteva preveč. Dobrodošli so le najemniki brez otrok. V oddaljenih predelih mesta žive družine kar v avtobusih in to leta in leta; okoli vozila gomila otrok in na strehi televizija. In seveda je avtobus neko predpotopno vozilo, ali pa tudi ravno nasprotno, najmanj jaguar. Stari kriče seveda na “teenagers — mladostnike” in mladi jim vračajo.
Popolna verska dvoboda, svoboda tiska, knjiga se prodajajo — nekatere tudi na skrivaj.
Komunisti in delavci v pristaniščih povzročajo največ težav.
Turizem: seveda bi radi vsi na “kontinent” in se pred odhodom ladje vsi slikajo in ko se vračajo, se ženske ra-
de hvalijo, da so bile na poti pri kapetanu na kosilu ali večerji (o zajtrku seveda ne govore). Kdor ne gre na kontinent, pa gre v “bush — med grmovje”, to je v notranjost. Navadno gredo v skupinah, se kljub kompasu izgube, in ko jih najdejo, pišejo listi o “velikih junakih”, šolski otroci so v uniformah in so podobni prednikom iz leta 1920. Dolgčas vas prevzame, ko jih gledate.
Kupuje se vse, kar se ponuja. Posebno ženske se ne morejo upirati zadnji reklami.
Kmeta v našem smislu sploh ni. Včasih srečate kakega samotnega jezdeca, tako bednega, da bi mu človek dal penny vbogajme, pa je le nek bogat “ovčar” — milijonar, ki pregleduje ograje med pašniki. Kadar pride v Sidney, pa stanuje v luksuznem hotelu Avstralija in listi pišejo in objavljajo slike o njem.
In če imate pri svojih letih še prave zobe v ustih, recite kar brž, da so u-metni. Kajti sicer se vam zgodi, da vam bo kdo hotel vtakniti svoje prste v u-sta, kot meni, da se prepriča. Miza je vedno v redu prirejena in ko se najeste “podrigneta” (neka naroda jed), se morate zahvaliti z besedami “sorry — žal mi je”. In vse je O.K.
Redkokdaj je prilika srečati človeka, ki bi bil visoko izobražen. Ti navadno žive striktno v svojem krogu in se malo o njih sliši, ali pa so našli položaj kje
drugje. Možgani s kontinenta pa radi prihajajo sem.
Vsi pa so navadno vedno veseli ir, moški se igrajo kot otroci, ženske srednjih let se najraje vozijo na vrtiljaku, starci in starke na plesih niso nobena redkost. In kako se vrtijo...
Če kdo umre, vsakdo komaj čaka, da je pogreb končan, da lahko odloži žalno obleko. Krokodiljih solz Avstralci ne poznajo. Znajo skrivati čustva. Vsak gleda samo na svoje delo in spoštuje mišljenje vsakogar. Če se slučajno kje vname tepež, se tepeta vedno samo po dva in dva, drugi mirno gledajo in vzpudbujajo; potem pa si nasprotnika podata lepo roke in vsi gredo na pivo, kakor da se ni nič zgodilo.
Kadar izbruhne kje gozdni požar, bo vsakdo obrnil avto, najsibo kjerkoli in brez ozira na svojo obleko ali važnost zadeve ali opravka, bo odložil suknjič, zavihal rokave in se vrgel na gašenje, če drugače ne, tudi z golimi rokami. Ob poplavi ravnotako. Vsa Avstralija od severa do juga si seže v roko. Pri takih nesrečah človek vidi dušo Avstralca: dober človek je. Tisto malo prezira, ki ga posamezniki goje do tujca, ni vredno omenjati. Saj pa tudi kontinen-talci gledajo nanje z viška. Vreme je vedno ekstremno. Vročina in suša, požari in poplave. Spomladi in jeseni skoraj ni. Pusta pomlad izgleda kot jesen, jesen pa je pusta kot pomlad.
Ta izjava nadškofa dr. Plaze je v argentinski javnosti znova oživila strahotne dogodke Izpred štirih let. Tedaj je Peronov režim začel divje preganjati kat. Cerkev. Dne 11. junija je buenos-aireška policija zažgala narodno zastavo. Za ta zločin je tedanji režim obtožil katoličane, naslednji dan so oboroženi policaji vdrli v katedralo in v njej pretepali ter aretirali člane KA, 14. junija je Peron dal zapreti škofa dr. Tato-a in Msgra. Novoa. Naslednji dan ju je dal izgnati. Ponoči so zapirali duhovnike in delali preiskave po župniščih, samostanih in kolegijih. Dne 16. jun. istega leta je bil Peron s svojimi sodelavci za^ radi tega nasilja izobčen iz kat. Cerkve. Krono vseh zločinov si je pa postavil s požiganjem cerkva po Bs. Airesu in notranjosti republike ponoči 16. jun. 1955. Ves svet je tedaj z grozo spremljal to strahotno zločinsko početje. Požgana svetišča so pričala o neronskem barbarstvu tedanjih vlastodržcev.
Vlada osvobodilne revolucije je smatrala za eno svojih prvih nalog, da u-gotovi krivce za vse te zločine. To je storila posebna državna komisija in nobenega dvoma ni bilo, da bi to storil kdo drugi, kakor pa pristaši tedanjega režima ob popolni pasivnosti policije.
Izjava nadškofa dr. Plaze, da so tedaj cerkve požigali masoni in ne peronisti, je zato vzbudila javne diskusije v politični javnosti. Proti njemu so nastopili ostro zlasti tisti, ki so že drugače sovražno razpoloženi proti kat. Cerkvi. To je med drugimi radikalni poslanec dr. Arraya. Ta v svoji izjavi ni napadel samo nadškofa, ampak tudi o-borožene sile, češ “da dobronamerno gledajo na nekega prelata zaradi njegove privrženosti tiranu”. Oborožene sile so takoj odgovorile obema z javnim sporočilom, “da take izjave ne samo, da niso točne, ampak tudi zlonamerne. Skušajo namreč zanikati dejstvo, da argentinske oborožene sile ne samo, da ne bodo trpele in dopuščale z odobravanjem dejanj, ki bi jih prikazovale kot solidarne s sramotnim režimom, ampak tudi ne bodo dopuščale kakršnegakoli gibanja, ki bi imelo namen obnovo režima pobeglega diktatorja. Ta je sra-piota in sramotni pečat na argentinski generaciji. Vse to je pa zgodovina že tudi dokončno obsodila”. — Glavni poveljnik vojske gen. Toranzo Montero je v izjavi v Mendozi naglasil, da v vsej Argentini niti ena vojaška garnizija ne odobrava izjav nadškofa dr. Plaze. V ministrstvo za narodno obrambo je pa prišel znani general Lagos ter je resornemu ministru izrazil svojo solidarnost z gornjo izjavo šefov argentinskih oboroženih sil. Gen. (Lagos je bil med revolucijo poveljnik mendoške garnizije ter se je ob izbruhu revolucije takoj priključil pok. gen. Lonardiju, vrhovnemu poveljniku revolucionarnih sil v Cordobi, in mu tako omogočil zmago.
Svoj glas so seveda povzdignili masoni. Javno je spregovorila sama Velika masonska loža z izjavo, v kateri zatrjuje, da masoni niso požigali cerkva leta 1955. Ker je s tako trditvijo prišel na dan nadškof dr. Plaza, ga masonska loža javno poziva, da mora sedaj priti z dokazi na dan, da bodo zločinci prejeli zasluženo kazen.
O gornji nadškofovi trditvi glede požiga cerkva so se izrekale tudi politične demokratske stranke. Tudi v parlamentu je bila o nadškofu dr. Plazi živahna razprava. Govorniki so od vlade zahtevali, da mora kot varuh kat. cerkve napraviti pri cerkvenih oblasteh korake, da bi Vatikan nadškofa dr. Plazo pozval na odgovornost.
Med tem je imel nadškof dr. Plaza tiskovno konferenco. Na njej je govoril, o , kat. socialnem nauku ter zagovarjal stališče, da je treba peronistične mase pritegniti, da ne bi zašle v komunizem. Na to njegovo izjavo mu je del katoličanov odgovoril, da socialni nauk kat. Cerkve v vsem sprejemajo, k,er je tudi edino on zmožen pravično rešiti vsa vprašanja. Toda zaradi tega pa še ni treba zamenjavati komunističnega totalitarističnega sistema s peronistič-nim, ki je Argentini povzročil toliko zla, zlasti v moralnem pogledu.
Novi buenosaireški nadškof kardinal Caggiano, ki je bil prej tudi znan kot precej naklonjen peronistom, je ob slučaju nadškofa dr. Plaze dejal, da “ne more verjeti, da bi kdo v državi mogel še misliti na povrnitev tega, kar mora biti izbrisano iz vsake argentinske zavesti, najmanj pa, da bi se še našel kdo, ki bi delal za vrnitev preteklosti”.
^Jtcvice vz
Vasja Ocvirk pri komunistih ni več dobro zapisan. Njegov najnovejši roman mu je založba Lipa v Kopru zavrnila. V njem namreč ni opisal komunističnih komisarjev tako, kakor bi komunisti želeli. Se pravi, da jih je precej točno prikazal.
Umrli so. V Ljubljani: Rezika Janežič, roj. Šarc, Emilija Trampuž, Maks Dolničar, kavarnar, Dolfe Želko, Anton Mesesnel, elektromojster, Karlo Samec, elektrostrojevodja, Judita Duhovnik, u-službenka, Ivana Vrhovšek, upokojenka, ing. Hinko Petrič, profesor na Tehnični srednji šoli, dr. Jože Hubad, biv. načelnik banske uprave, Finca Goljeva, žena biv. predsednika Apelacijskega sodišča in Frančiška Torkar-, roj. Smrekar na Jesenicah, Ivan Balon, posestnik na Bizeljskem, Ferdo Berger, gostilčar v Celju, Joško Prijatelj v Tržišču, Martin Anžič, učitelj praktičnega pouka na industrijsko papirniški šoli v Vevčah, Anton Kovač, gostilničar v Osilnici, Jože Oplotnik, kovač v Trbovljah, Ana Glančnik, roj. Vodenik v Celju, Franc Bertoncelj v Škofji Loki, Jakob Polajnar v Mostah pri Žirovnici, Martin Kocjan, pos. iz Mihovice pri Šetnjerneju, Jože Žnidaršič v Šoštanju, Leopold Šmuc v Grosuplju, Josip Kan-
KONCERTNIVEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
kot solist z mehkim in prijetnim baritonskim glasom posredoval Schubertovo “Wohin?”, dve Debussyjevi pesmi in v slovenščini “Jesenko pesem”, izhajajočo iz romantičnega čustvenega sveta, izpod peresa spremljajočega pianista Alojzija Geržiniča. Tri sestre Finkove so s polnim občutjem in v čisti intonaciji podale dve Schumannove pesmi, slovensko “Na Jurjevo” E. Adamiča in ljubko pesmico “Tenzone di fontane” Italijana Giulia Cesarja Paribenija. Razumljivo je, da je združeni vokalni kvartet treh sester in brata učinkoval v sozvočju posebno privlačno; v tej zasedbi smo culi žlahtno “Molitev v smrtni stiski” Orlando di Tassovega sodobnika Jakoba Gallusa, katerega prvotno ime je bilo Jakob Petelin ali Jakob Handl, in samoraslo zborosko delo “Cest brezupu slast”. A. Geržiniča, ki je vse te skladbe, kolikor niso bile zapete “a cappella”, spremljal na klavirju.
Za zaključek so zazvenele v izvedbi vokalnega kvarteta nekatere slovenske narodne pesmi, ki ne morejo zatajiti bližje meje s sosednjo Avstrijo. Naj na robu s priznanjem poudarim, da odgovarja natis vseh pesemskih besedil v programu najboljšim evropskim tradici-
jam.
Poslušalci so vse izvedbe nagradili s krepkim in prisrčnim ploskanjem.”
■ TUME.
I duč, sodni uradnik v p. v Škocijanu pri j Turjaku in dr. Ivan Grašič v Litiji, j V Ljubljani sta v zadnjem času umr-j la dva umetnika: kipar Karel Putrih in j pesnik ter dramatik Pavel Golia. Putrih je bi! star komaj 49 let. Njegova dela krase razna javna poslopja v Ljubljani. Po svojih umetninah je pa znan tudi izven meja domovine ter je m. pr. na mednarodni razstavi v Aleksandriji dobil nagrado. Pred smrtjo je z ostalimi slovenskimi umetniki razstavljal v Li-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
“Kaj pravite”
j je nova rubrika v “Svobodni Sloveniji”. Nič je nismo napovedali, ampak kar začeli z njo. Je to rubrika naročnikov, bralcev in prijateljev Svobodne Sloveni-I je, zato članki objavljeni pod tem naslovom ne predstavljajo mnenja uredništva Svodobne Slovenije, ampak samo pisca članka.
Naročnike, bralce in prijatelje Svo-i hodne Slovenije naprošamo, da se je pridno poslužujejo in v njej sporočajo svoja mnenja o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko skupnost v svobodnem svetu ali pa narod doma. Prosimo j jih samo to, naj članki ne bodo predolgi in nikdar osebno polemični in žaljivi.
Pisec članka se mora uredništvu predstaviti s pravim imenom in naslovom. Uredništvo bo pa upoštevalo željo pisca, ali bo njegovo ime objavilo ali ne.
Misijonska proslava
v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. je privabila lepo tevilo rojakov, ki so se odzvali vabilu Slovenske misijonske zveze ter prišli v odvorano kolegija Santa Rosa, na križišču ulic Bartolome Mitre in Montevideo v Bs. Airesu.
Proslavo je začel Marijan Loboda z govorom “Čutimo s Cerkvijo”, za njim so gojenci Baragovega misijonišča in drugi lanuški otroci nastopili v Kunstljevi trodejanki “Za velikim vzorom”. Sledilo je predvajanje filma o blagoslovitvi Baragovega misijonišča s pojasnili lazarista Lada Lenčka. Proslavo je zaključila misijonska drama v enem dejanju Tujec. Režiral jo je Marijan Wil-lempart, igrali pa so M. Willempart, F. Kovačič, C. Markež, L. Rezelj, T. Debeljak in drugi.
V poročilu o III. dobrodelnem dnevu v Bs. Airesu nam je po pomoti izpadla navedba imen Klavžarjeve Carmen in Ivo-ta, že dobrih znancev slovenskih rojakov. Kakor pri prejšnjih prireditvah sta tudi nastopila na dobrodelnem dnevu. S harmonikama sta lepo odigrala svojo točko in žela splošno odobravanje in priznanje.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jerneja ■ Š tefeta in njegove žene ge Marjete, roj. Grilc v Transradio se je rodil sinček.
V slovenski kapeli ga je direktor g. An-
vornu. Pistoji, Rimu in Milanu v Italiji. Pesnik Pavel Golia je izdal več pesniški zbirk. Bolj je pa znan po svojih drama tskih delih za mladino: Petrčkove poslednje sanje, Triglavska bajka, Princeska in pastirček ter Sneguljčica. Med prvo in drugo svet. vojno je bil ravnatelj ljubljanske opere, intendant Narodnega gledališča v Osijeku, ravnatelj Drame v Beogradu, nazadnje pa tudi upravnik ljubljanske Drame. Prvo svetovno vojno je prebil v ujetništvu v Rusiji, kjer se je ob prevratu nalezel tudi komunistične miselnosti, ki se je pozneje nikdar ni otresel ter je pred vojno spadal med slovenske kulturne bolj-ševike.
ARGENTINI
ton Orehai dne 17. t. m. krstil na ime Jernej-Franc. Botrovala sta ga. Helena štefe in Peter Klobovs. V družini g. Štefana Drenška in njegove ge. Milene Knaus so 17. t. m. dobili hčerko, ki bo krščena na ime Julka. Srečnim staršem naše čestitke.
V	slovenski kapeli na Ramón Palcon sta 26. septembra t. 1. stopila pred oltar Anton Pavlič in gdč. Zdenka Dacar. Mladi par je poročil direktor g. Anton Orehar, za priči sta pa bila: nevesti njen oče Rudolf Dacar, ženinu pa Ivan Prijatelj. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje čestitamo in želimo vso. srečo.
RAMOS MEJIA
Nogometno moštvo Mladinskega doma je bilo povabljeno v nogometno ligo, ki se imenuje: Asociación Germano-Argentino de Fútbol. V tej ligi letos nastopa sedem moštev iz šestih različnih klubov: Avstria A, Avstria B, Germania, Sport klyb Florida, Villa Pieñero, Jugend San Bonifation ter Mladinski dom.
Dosedaj je moštvo Mladinskega doma odigralo 4 srečanja.
1.	Jug. San Bonifation ter Mlad. dom rez. 7 : 0 za M. d.
2.	Sport klub Florida ter Mlad. dom rez. 2 : 2 neodločno
3.	Avstria B ter Mlad. dom rez 7 : !1 za M. d.
4.	Avstria A ter Mlad. dom rez. 1 : 0 za Avstrio.
V	moštvo Mladinskéga doma se je prijavilo 20 igralcev, ki igrajo izmenjaje. Igre so lepe, ter napete posebno je bila lepa v nedeljo,' ki so jo odigrali z Avstrijo A obe moštvi sta si bili precej enaki, vendar se je sreča obrnila za Avstrijo A. Vsa dosedanja srečanja so bila lepa brez prepirov, se vidi, da nastopajo po večini tujci, ki so v športni disciplini dobro vzgojeni.
Prihodnjo srečanje bo v nedeljo popoldne ob 4. uri na igrišču v Don Boscu med Mlad. domom in Germania. Vse, ki se zanimajo za nogomet vabimo, da si to igra ogledajo.
TRANSRADIO
Slovenski tečaj Simona Jenka. Slovenska mladina iz Transradia ima redni pouk vsako soboto. Pouk je pri družini g. Smrekarja. Tečaj vodi učitelj g. Valentin Selan, verouk pa poučuje g.
Janez Kalan. Tečaj obiskuje 11 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. Nižjo skupino posečajo: Albreht Jože in Marica ter Trkman Jože ,višjo pa: Albreht Beti in Veronika, Smrekar Jože in Pavlina, Montagno Domingo in Florijan, Trkman Lidia in Oreste.
Več let je požrtvovalno vodila ta tečaj učiteljica ga. Helena Petje, Starši se ji za njen trud prav toplo zahvaljujejo.
MIRAMAR
Število Slovencev pri nas se je pomnožilo. V družini Janeza Zgonca in njegove žene, roj. Marolt so 6. oktobra t. 1. dobili hčerko, ki je bila krščena na ime Marta Lilijana, čestitamo! BARILOCHE
V družini g. dr. Vojka Arka in njegove življenske družice ge. Milene se je dne 5. oktobra t. 1. rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tonček. Bariloška slovenska skupnost dr. Arku in njegovi življenski družici iskreno čestita k družinski sreči. Tem čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
SLOVENCI
KANADA
Prihod novih lazaristov. V zvezi z graditivijo nove slovenske cerkve v New Torontu so kanadske cerkvene in državne oblasti dovolile prihod v Kanado dvema - novima slovenskima lazaristoma. Sta to Andrej Prebil in Anton Zrnec. Andrej Prebil bo obiskoval Slovence po Kanadi in Severni Ameriki ter bo tako nadaljeval s svojim misijonskim delom, ki ga je doma že več let opravljal v Srbiji, 4 leta na Kitajskem 'in 7 let v Čilu ,lazarist Tone Zrnec bo pa kaplan v slovenski 'župniji Marije Pomagaj, da bo tako razbremenil dosed, kaplana Kopača, ki se bo posvetil nastajajoči novi slovenski župniji v New Torontu. Lazarist Zrnec je bogoslovne študije končal na Gregoriani v Rimu, nato pa je deloval v rušnem pastirstvu v Čilu in Peruju, kjer je v Limi med drugim vodil tudi mladinski pevski zbor.
Župnija Marije Pomagaj je kupila izven Toronta prostrano pristavo ob jezeru, ki bo rojakom služila kot počitniško letovišče. Blagoslovitev in otvoritev pristave je bila 16. avgusta. Dopoldne je bila maša, popoldne je pa slavnost začel z govorom Peter Markež, nakar je župnik dr. Kolarič blagoslovil zemljišče, lopo in jezerce, ki je bilo ograjeno z vrvico in okrašeno. Ko je prerezal vrvico, so se začele plavalne tekme fantov, deklet, mož in žena. Sledile so pevske točke cerkvenega pevskega zbora. Navdušeni kopalci so se merili v plavanju še naprej v jezeru, drugi so pa igrali odbojko. Za okrepčilo so prireditelji spekli na ražnju prašička, ki je vsem dobro teknil. Proti večeru je začel malo nagajati dež, toda veselega razpoloženja to ni motilo, kar so pričali mladi pari na plesišču v lopi. Za vzdrževanje letovišča je slovenska župnija u-vedla letne in življenske izkaznice. Letne so po 10 dolarjev ter je z njimi vse leto dovoljen brezplačen dostop na
j Vsak teden ena
STOJI UČILNA ZIDANA
Fran Levstik
Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana, ta jablana je votel panj, sinica nosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti, na šolskem oknu obsedi, na oknu kljunček svoj odpre, tako prepevati začne:
"Poslušaj me učitelj ti, kako se men pri vas godi, vsi tvoji dečki me črte, povsod love, povsod pode.
Zalezli so moj ptičji rod, iz gnezda vrgli ga za plot. Mladiči tam pomrli so, oči svetle zaprli so."
"Grdobe grde poglave, masti ste vredne leskove.
Kdor v gnezdu ptičice mori, ta v srcu svojem priden ni".
PO SVETU
letovišče, življenske izkaznice so pa po 100 dolarjev in veljajo tudi še za prvi rod.
V	Torontu je 11. avgusta župnik dr. Kolarič ob asistenci dr. Franca Jakliča in lazarista Franca Sodje spremil k zadnjem upočitku rojaka Edvarda Mesesnela, ki je umrl na posledicah opereci-je na želodcu.
V	mesecu avgustu je bil iz Severne Amerike na obisku pri svojem nečaku Jožetu Jakliču in nečakinji Mariji Jan dr. Franc Jaklič iz Marquetta v ZAD. Svoje prijatelje v Kanado je prišel pogledat tudi di'. Franc Cigan, prof. na slovenski gimnaziji v Celovcu. Njegovi prijatelji iz špitalskega taborišča so ga povabili na družabni večer k Jožetu Kastelicu v Mimico. Iz Severne Amerike sta bila avgusta meseca še na obisku v Torontu tudi slovenska duhovnika Hribšek in Roman Malavašič.
Slovenske usmiljenke v Torontu imajo v svoji sestrski hiši poleg slovenske župnije že kapelo. Kapelo, kakor hišo je 24. avgusta blagoslovil torontski nadškof kardinal McGuigan.
Družinska sreča. Družino Mihaela Samse in njegove žene lige, roj. Kuret je razveselil sinček Elvan Mihael; v družini Cirila Dekleve in njegove žene Hu-guette, roj. Belanger imajo hčerkico Kirn Clare; družini Blaža Potočnika in njegove žene Angele roj. Škerlj je Bog dal hčerkico Marto Magdaleno; v družini Franca Stražarja in njegove žene Julke, roj. Zore se je rodila hčerkica Helena Julijana; v družini Stanislava Levstika in njegove žene Majde, roj. Kolesa so dobili sinčka Stanislava; v družini Oskarja Bučinel in njegove žene Marije, roj. Malič imajo veselje s hčerkico Miam Angelo in hčerkica je povečala družinsko srečo tudi Rudolfu Kus in njegovi življenski družici Angeli, roj. Groznik.
SLOVENSKI POČITNIŠKI DC
Zopet se bližajo poletni mesci in z njimi raste zanimanje za to slovensko kolonijo. Da ne bo treba dajati obširnejših razlag v pismih, naj podam v našem listu nekaj pojasnil.
Kraj je v višini tisoč metrov, zrak je planinski; suh, komarjev ni, najvišja vročina v šestih letih je bila 34° C; vedno vlada blažen mir, vsepovsod lepe možnosti za samotne sprehode in krasne izlete po gorah, ki si jih lahko privošči vsak. Tudi otrok. V neposredni bližini je več naravnih kopališč s čisto in kar toplo vodo, ob vodi trate in velike skale kot nalašč za sončenje; tudi otroci se lahko kopajo brez nevarnosti, da bi kdo utonil.
Vsake počitnice nudijo nove dokaze, da je kraj za oddih in utrditev zdravja izredno ugoden.
Kdaj je za počinice najugodnejše vreme, je težko reči. Letošnja zima n. pr. je bila izredno ugodna in lepa; od marca dalje vedno samo sonce, sonce brez oblaka, mraza skoraj nismo čutili; drevesa so zacvetela že v juliju in doslej ni nič pozeblo. Poletje je pa bolj muhasto: včasih je oblačno z deževjem, a kdaj, ni nič gotovega; a na splošno je lepo in suho, vedno pa zdravo.
Zelo ugoden počitniški mesec je že december; včasih je med vsemi najlepši; zato tisti, ki morejo, naj pridejo že v začetku decembra in naj nikakor ne odlašajo do pustnih dni, ki bodo v letošnjih počitnicah zelo pozno, ko je navadno že hladno in manj prikladno za kopanje. Za pusta naj bi prišli le tisti, ki zaradi dela prej nikakor ne morejo.
M V KORDOBSKIH GORAH
Da ne bo težav, prosim tole: če želiš priti na počitnice sem, pridi čimprej in tudi čimprej sporoči priporočeno na naslov: Dr. R. Ilanželič, San Esteban, Sie-rras de Cordoba, kdaj želiš priti in kdaj ti je možno priti, za koliko dni želiš o-stati in koliko drugih pride s teboj. Družine naj še posebej sporoče starost otrok, posebej fantov in deklic, da se razdeli prostore čim ugodneje. Točno sporoči dan, in če možno — tudi uro prihoda, in ali prideš z omnibusom ali z vlakom. Vozne listke si kupi šele, ko dobiš priporočen odgovor, da lahko prideš, Naj nihče ne pride nenapovedan.
Letos bodo gostje' že uživali nekatere ugodnosti, ki jih lani še ni bilo: več u-mivalnikov in tušev s toplo in mrzlo vodo, snaženje po sobah, več novih stranišč, velika nova in zračna obednica v velikosti 60 m-, itd.
Za letos se napovedujejo tudi počitniške koloni > otrok, ker cesto starši ne morejo priti z otroci, ki bi počitnice nujno potrebovali, če starši žele poslati sem svojega otroka, naj se obrnejo na vodstvo slovenskih šolskih tečajev, da ono pošlje z otroci zanesljivo vodstvo; brez tega se ne sprejme tu nobena skupina otrok. Take skupine otrok naj bi prišle takoj ob začetku počitnic, to je že v prvi polovici decembra.
Bolni otroci, kakor tudi starejši bolniki, naj pridejo le v družbi najbližjih sorodnikov in po nasvetu zdravnika; to velja zlasti za bolne na srcu in tiste, ki imajo visok krvni pritisk.
Naša koloni'a je namenjena le Slovencem, zato drugih ne sprejemamo.
Zaradi gospodarske stiske je za mnoge najvažnejše vprašanje, kakšni bodo stroški. Ne iščemo dobička, ampak le kritje stroškov in obresti in vsaj majhno odplačevanje posojila, ki je zelo visoko ziasti zaradi mnogih popravil in urejevanj med letošnj. letom. Ker se na stroške kuhinje ne spoznam, sem prosil tiste, ki to dobro poznajo, naj mi napravijo proračun, koliko bi lahko bila najnižja cena za tako hrano kot je bila lansko leto. Ker se je cena mnogim stvarem letos podvojila in celo potrojila, so mi predlagali kot najnižjo dnevnino 120; jaz sam sem se temu dvigu najbolj upiral ter mislil le na težave naših ljudi; po ponovnih posvetovanjih in tuhtanjih smo se zedinili za oskrbovalnino 100 na dan za poedinca, 95 za družine in 90 za otroške kolonije v decembru. Prihod sem je zelo enostaven zlasti z omnibusi. Vozni listek si kupiš mesec dni prej na: Leandro Alern 68 (Empresa “Sierras de Cordoba”); ali: Caseros 1068 (Empresa “ABLO — Unjuiza). Izstopiš tu na “Refugio Dolores”, ki je dva km po postajališču San Esteban in šest km pred Capilla del Monte. Od “Refugio Dolores”' imaš le dobre tri kvadre po široki novi cesti in si ob naših poslopjih. Cenejša in, zlasti za otroke, ugodnejša je vožnja po železnici; zvečer se odpelješ iz Retira, v Cordobi prestopiš na cochemotor proti Capilla del Monte, in ko se pripelješ do “La Cumbre” sprevodnika posebej opozoriš, naj ustavi vlak na postajališču (apeadero) “Punilla”. Izstopiš na strani, kjer teče potok, oziroma reka “Dolores”, greš kakih 50 m v, smeri vlaka, na to prečkaš pravokotno železnico po
MARIJINO C
( O d 1 o
“Moja hčerka Violana je bila bolj pametna.
Jeli življenja namen — živeti? Ali so noge božjih otrok privezane za to dedno zemljo?
Ne gre za to, da živimo, temveč da umrjemo; ne da bi križ tesali, temveč stopili nanj in z nasmehom podarili vse svoje imetje!
V tem je naslada, v tem svoboda, v tem milost, v tem večna mladost! In bogme, če starčkova kri na prtu žrtveni-ka poleg mladeničeve krvi ne dela prav tako rdeče, prav tako svetle lise, kakor letnikova kri!
O Violana! Dete milosti! Meso mojega mesa! Tako si daleč, kakor je dimna-ti ogenj moje kmetije oddaljen od dani-ce, kadar ta deviška krasotica položi svojo blestečo glavo soncu na krilo;
o, da bi te mogel tvoj oče tam gori vekomaj gledati na mestu zate prihranjenem!
Bogme, koder je šlo to detece skozi, se bo mogel tudi oče preriniti!
Koliko je vreden svet glede na življenje? In koliko je vredno življenje, ako se ne mara žrtvovati?
In čemu bi se trpinčili, če je tako preprosto slušati?
cesti, ki vodi navkreber in si v sedmih minutah v naši hiši. Neprijetno se je pripeljati z nočnim vlakom, ker ima pogosto velike zamude in se ponoči v popolni samoti le težko orientiraš in znajdeš. *
S pripravo slovenske počitniške kolo-
Z N A N J E N J E
m e k )
Violana se ni obotavlja in je takoj prijela ponujeno roko.”
To so misli očeta Andreja Vercorsa, potem ko je prišel domov umret, pa je tam našel mrtvo svojo ljubljeno hčer Violano.
Jakob, ki mu je bila nesojena nevesta, govori o njej po zadnjem razgovoru z umirajočo.
“O Violana, o neusmiljena Violana! Hrepenenje moje duše, izdala si me!
O strašni vrt! O ljubezen zaman prikrivana! Sadovnjak, ob slabi uri zasajen!
Sladka Violana ! Nezvesta Violana! O žensko molčanje in brezno!
Ali si, duša moja, popolnoma 'izginila?
Prevarala me je, zdaj gre; potegnila me je iz zmote, z besedami smrtnimi in sladkimi. Sedaj odhaja; jaz pa s to strelko zastrupljeno, jaz moram ostati živ še naprej!”
Stavbenik Peter Craonski pa ve o njej:
“Sicer je bila sama gobavka, ampak pred Bogom je bila vredna vse časti.
V globokem spanju spi kakor tak, ki ve, na koga se je zanesel.”
Paul Claudel
ruje je bilo ogromno stroškov in presta-nih hudih naporov, a nikdar se nisem kesal, kajti leto za letom je bolj očitno, da je ta kolonija za vso slovensko skupnost, posebej še za izčrpane in bolne, zares pravi blagoslov božji.
Dr. R. H.
Mako se reče
Pravijo, da se človek uči iz napak. V neki knjigi sem opazil pomote, ki jih srečujemo tudi drugje. Oglejmo si jih!
Nočna omarica, nočna srajca. SP zahteva, da pravimo posteljna omarica, spalna srajca. Prav tako ne smemo reči nočna posoda, ampak posteljna posoda. To so germanizmi, ki jim jezikoslovci nočejo dati domovinske pravice (Nacht-kasten, Nachthemd, Nachtgeschirr).
V narečju se sliši preč, v knjižnem jeziku pa je pravilno samo proč. že večkrat sem videl zapisano: preje, čim-preje. Prav: prej, čimprej. Kakor vidite, se čimprej piše skupaj, enako tudi čimbolj, vendar ne vedno. Namesto razlage nekaj primerov. Pridi čimprej! čim prej prideš, tem bolje zate. Hotel je stvar čimbolj zakriti. Čim bolj so sinovi doraščali, tem manj je bilo dela.
Naprodaj in zbogom pišemo skupaj. Tjulenj (šp. foca) ima na koncu j. Sesti, usesti se, vsesti se. Katera oblika je pravilna? Samo prvi dve: sesti, usesti se. Kdaj ne rabi predpona (prefijo) v — in kdaj u—, se ne da na kratko povedati. Kadar bo nanesla prilika, bom obdelal tudi to pravopisno poglavje. Mimogrede bi rad opozoril na pogostno napako: povdariti. Prav: poudariti (po in udariti, ne: vdariti).
Postavil se je prednjo ali pred njo? Pred koga (kam) se je postavil? Prednjo. Pred kom (je) je stal ? Pred njo. Zapomnimo si, da se enozložni predlogi vežejo s krajšimi oblikami osebnih (in povratno-osebnih) zaimkov samo v tožilniku (4. sklonu)! Name, nate, nanj, nanje itd. V 6. sklonu ,orodniku) jih pišemo narazen. Podnjo (kam?), pod njo (kje?). Pazimo na naglas!
Ali veste, kje sem našel te napake (in še nekaj drugih, zlasti narobe postavljenih ločil) ? V knjigi Moje veselje Str. 54, 87, 89, 92, 95, 108, 112, 117, 120, 148, 149, 150 in 151. Mislim, da bi bilo potrebno, da jih naši učitelji popravijo. Če se v šoli ne bomo držali SP, kdo ga bo potem sploh še upošteval?
RAZPIS LEPOSLOVNIH SPOMINSKIH NAGRAD ZA LETO 1960
Društvo Slovencev, ki vsako leto prireja proslavo v počastitev spominov vseh žrtev komunistične revolucije v domovini, razpisuje leposlovni spominski nagradi za leto 1960 v skupnem znesku
5.000.	— arg. pesov.
Pogoji:
1.	) Nagradi v zneska 3.000.— in
2.000.	— arg. pesov sta določeni za najboljše odersko delo (drama, speveigra, koncertno delo ali podobno), primerno za izvedbo na društvenih spominskih proslavah.
2.	) Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro.
3.	) Predložena dela morajo biti izvirna, doslej neobjavljena in neizvajana.
4.	) Rokopise v dveh s strojem pisanih izvodih je treba poslati vsaj do 1. aprila 1960 na naslov Društvo Slovencev, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
5.	) Rokopis naj bo označen s šifro. Pravo avtorjevo ime je treba priložiti rokopisu v zaprti kuverti, opremljeni z isto šifro, kot jo ima rokopis.
6.	) Kuverte bodo odprli na dan razglasitve nagrad t. j. na dan spominske proslave 1. l$i>0.
7.	) Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev oziroma njih psevdonimi, če bi avtorji tako želeli. V vsakem primeru pa mora biti avtorjevo pravo ime razsodišču znano.
8.	) Nenagrajeni rokopisi ostanejo na razpolago piscu, vendar uprava Društva Slovencev lahko v dogovoru z njim uprizori tudi ta dela.
9.	) Razsodišče sestavljajo gg. univ. prof. dekan dr. Ignacij Lenček, Ruda Jurčec, dr. Branko Rozman, Ivan Korošec in kulturni referent Društva Slovencev. Glasovanje razsodišča je tajno.
10.	) Nagradi sta izplačljivi v Buenos Airesu.
11.	) Uprava Društva Slovencev ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridružuje pravico združiti obe nagradi in ju razdeliti.
12.	) Člani razsodišča, ki bi morda sodelovali pri natečaju, nimajo pravice glasovanja.
V letu 1960 bomo obhajali 15. obletnico naše največje narodne žaloigre. Prav bi bilo, da bi ob tej priliki lahko stopili pred rojake z izvirnim, prav v ta namen pripravljenim delom. Zato iskreno vabimo vse naše ustvarjalce v Argentini in izven nje, da se v smislu tega razpisa
lotijo dela in do določenega roka svoja dela dostavijo.
Uspeh natečaja bo najlepša potrditev naše volje, da hočemo ostati zvesti idealom, za katere so padali naši bratje v boju proti komunizmu in izraz naše želje, da hočemo pravilno in s hvaležnostjo ceniti njih žrtve.
Društvo Slovencev
IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Argentinski minister za narodno gospodarstvo ing. Alsogaray je po vrnitvi iz Severne Amerike v radijskem govoru povedal, da je v ZAD dosegel, da bo Argentina imela v tej državi zagotovljena za prihodnje leto vsa posojila za ohranitev .stabilnotsi svojega denarja. Na razpolago bo imela tudi dolgoročna posojila za povečanje proizvodnje električne energije ter za modernizacijo železniškega in cestnega prometa. Višina kreditov, s katerimi bo Argentina razpolagala v Severni Ameriki v letu 1960, bo dosegla višino 400 milijonov dolarjev.
Argentina in Severna Amerika sta prvi ameriški državi, ki sta vstopili kot članici v novo ustanovljeno Medameri-ško banko za vzajemno pomoč.
Prejšnji teden je Mednarodna denarna ustanova IFC, ki je članjena v Svetovni Banki sprejela tudi Argentino kot 58 člana. Argentinski državni tajnik za finance dr. Evstahij Mendez Delfino je v prisotnosti predsednika Mednarodne denarne ustanove podpisal zadevne pristopne listine. Namen Te denarne ustanove je pospeševati gospodarski razvoj svojih članic predvsem v industriji z investicijami zasebnih podjetij. S pristopom Argentine se je denarni sklad IFC dvignil na 95.398.000 dolarjev.
Po statistiki, ki jo je objavila Junta Nacional de Carnes je potrošnja mesa v zadnjih devetih mesecih precej padla. Do konca septembra t. 1. so v Argentini zaklali 3.151.561 govedi, kar je za
1.500.000	manj kakor lani v istem razdobju.
Letošnjo produkcijo sladkorja v Argentini cenijo na 11.600.000 ton, kar je precej nad povprečjem zadnjih petih let. Po cenitvah bodo v provinci Tucu-man pridelali 7.716.000 ton sladkorja ali 66% celotne državne produkcije, slede Jujuy z 1.788.000 ton (15%), Salta
1.241.000	ton (10%), Santa Fe 500.000 ton (4,3%).
V septembru je bilo v Argentini 57 stavkovnih gibanj, zaradi katerih je u-stavilo delo 2.317.951 delavcev, število izgubljenih delovnih ur je bilo 73.166.000. Na zaslužku so izgubili delavci
1.371.000.	000.	— pesov, gospodarska
škoda pa znaša v tem mesecu
7.243.000.	000. — pesov.
Vse, kar potrebuješ za svoj dom, ti nudi po najugodnejših cenah
1®. Novak
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B L M A M S.B.L
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
PAKETE ZA BOŽIČ
z znatno znižanimi cenami najbolje in najceneje pošilja
JADRAN PAK Charcas 769 (Hotel Pacifico)
T. E. 31-8788, dnevno od 15. do 19. ure, ob sobotah od 11. do 13. ure.
Pismena naročila, giro postal ali bančne čeke pošiljajte na ZDENKA KALEČAK, Casilla de Correo 340, Buenos Aires.
Za moko, mast,, olje, riž, testenine in čokolado ni carine. Vse to je mogoče pošiljati v neomejenih količinah. Za kavo lahko plačate carino. V domovino pošiljam tudi denar. — Zahtevajte cenik.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Gledališki odsek
SOBOTA 24. oktobra ob 19. uri, NEDELJA 25. oktobra pa ob 18. uri
v počastitev praznika KRISTUSA KRALJA
na odru kolegija Frančiškanskih misijonark Marijinih, Arroyo 909, Capital (Arroyo in Suipacha 1400, tri kvadre od Plaza San Martin) PAUL CLAUDEL
OZNANJENJE MARIJINO
Misterij v štirih dejanjih z uvodno igro.
Igrali bodo članice in člani odseka.
Poslovenil Anton Debeljak.
Režiser: Nikolaj Jeločnik — Glasba: Alojzij Geržinič in kvartet Fink Scenograf: arh. Marijan Eiletz ★
Vstopnice po 30 in 20 pesov so v predprodaji v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falcón 4158, Capital, in v trgovini “Vesna”, Bolívar 593, Ramos Mejia; pol uro pred vsako predstavo pa pri blagajni.
Opozarjamo, da zmore dvorana za vsako predstavo samo 250 sedežev. Zaradi hišnega reda v samostanu ho začetek točno ob napovedani uri.
★
V nedeljo, 25. oktobra bo ob 16.30 slovesna maša z govorom v cerkvi Ntra Sra del Socorro, Juncal 876 (3 kvadre od Retira).
PO ŠPORTNEM SVETU
Na Univerziadi v Turinu je osvojil Stanko Lorger (Jug.) zlato medaljo za 110 m zapreke v času 14,2, drugo zlato medaljo je osvojil Šnajder na 400 m s časom 47,5, prav tako je osvojila prvo mesto Jugoslavija v vaterpolu s 6 točkami, pred Madžari in Italijani, ki so dosegli tri točke. Srebrno medaljo je za skok s palico 4,3 m prejel Kuzmanovič, Usenikova za met krogle z 13,90 in bronasto Račič, ki je zalučal kladivo 62,32 m.
Na državnem plavalnem prvenstvu v Kranju je prvo mesto osvojil Jadran Hercegnovi, Triglav pa drugo mesto, z istim številom točk (74), toda samo s 4 zmagami. Paradoks tega tekmovanja je, da je državni prvak osvojil prvenstvo brez, moške ekipe, Triglav pa drugo mesto brez damske. ŽPK Ljubljana je osvojila 6 mesto s 43 točkami. Na tekmovanju ni bil postavljen noben nov višek. Nekaj rezultatov s prvenstva: 100 m prosto Kocmur (Triglav) 57,8; 400 m prosto Brinovec V. (T) 4:44,8; 1500 m prosto Brinovec V. (T)	19:19,6; 4x200
prosto Triglav (Kocmur, Košnik, Brinovec V. in P.) 9:13,5. Med damami je med Slovenkami osvojila prvo mesto e-dino Tominškova (Lj.) na 200 m prsno s časom 3:10,8.
Na prvenstvu Arg. nog. zveze vodi San Lorenzo de Almagro s 37 točkami
ESL0VEN1A LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 &824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto
1959	za Argentino $ 270.—. * 31
stopil bo Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom pevovodje Vinka Klemenčiča. Sledil bo družabni del, pri katerem bo sodeloval orkester Moniki Rouge. Glavna dobitka bogatega srečelova sta dve oljnati sliki, delo slovenskega slikarja.
Dijaki in dijakinje bomo počastili spomin 29. oktobra v nedeljo dne 25.X.1959 po maši na Ramon Falconu. Vsi iskreno vabljeni.
Odbor SFZ obvešča svoje člane, da bo sedmi redni mesečni sestanek v nedeljo, 1. novembra po mladinski maši. Na sporedu je zanimivo predavanje ter razprava o važnih vprašanjih organizacije. , Vbodno prosimo vse člane, da se se-j stanka zanesljivo in polnoštevilno udo-
pred Racingom s 30 točkami in Inde-pendientejem z 29 točkami, zadnji je Central Cordoba s 13 točkami.
Sovjetski atlet Grigorij Paničkin je dosegel nov svetovni rekord v hoji na 10 km s časom 41’45”..
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Oktober — November 1959. Vsebina: Blagoslov molitve (škof Gregorij Rožman); Christus vincit (Joe Juck); Molitveni namen za oktober (Jože Jurak); Kdor mene najde, najde življenje (Zdravo Dobernik); Dva režnovenska apostola (Dr. Filip Žakelj); Komunizem in mi (Prof. Al. Geržinič); Po gospoda pojdite; Večni po-koj-večno življenje (škof Gregorij Rožman); Marjetica (Zora Piščanec); Mladinski kotiček: Ljubosumneži (Drat); Deset let obsodbe kardinala Mindszen-tija (Gregor Mali); Kropilček (E. Cevc-Preprošte stvari); Meja (Gregor Hribar); Po svetu; Nove knjige; Med izseljenci; Razgovori; Domovina, mili kraj (Janez Hladnik); Moji l udje (Jože Cukale); Iz domovine: Malgaj trka (R. Maister); 40 letnica Malgajeve smrti. Brez družine, pa nikdar sam (Pravieux-Jurak).
OBVESTILA
Kakor vsako leto, tako naj bo tudi letos občni zbor Društva Slovencev, ki bo v nedeljo 25. oktobra dopoldne po maši v dvorani na Ramon Falcon, zasedanje slovenskega parlamenta v tujini. Vsi Slovenci in vse Slovenke naj smatrajo za svojo narodno dolžnost, da se občnega zbora udeleže.
Društvo Slovencev
Založba “Slovenska Beseda” proslavlja letos desetletnico ustanovitve. V decembru 1949 je pok. svetnik Karel Škulj sklical ustanovni občni zbor Slovenske Besede in kmalu nato je izšla prva številka revije z istim imenom. To 10. letnico namerava Slovenska Beseda letos proslaviti s kulturno-družabno prireditvijo, ki bo v soboto 7. novembra v prostorih kluba Excelsior, ul. Patricios 457, Santos Lugares. Točno ob 22. uri se bo začel koncertni del prireditve. Na-
i leže. Odbor
Dne 6. decembra bo 10. letnica slovenskega šolskega tečaja v Ramos Meji:-' in miklavževanje.
Društvo slovenskih protikom. borcev v Argentini vabi vse člane društva, njihove družine in prijatelje na celodnevni izlet na Markeževo pristavo v Merlo. Izlet bo v nedeljo 20. decembra dopoldne z. začetkom ob 9.30 uri s sv. mašo.
Za prehrano, pijačo in dobro voljo bo preskrbljeno.
Rezervirajte si ta dan, da ga bomo v naravi in veseli družbi preživeli proč od mestnega hrupa in vsakodnevnih skrbi.
Vse podrobnosti bomo pravočasno sporočili. člansko načelstvo
SKAD 'bo imel prihodnji sestanek dne
31.	oktobra t. 1. ob 19. uri v Slovenski hiši. Predavanje bo o enem izmed naj-aktuelnejših problemov sodobne filozofije.
Izlet SKAD bo v nedeljo 1. novembra v Parque Perreyra. Zbirališče bo po 9. maši pred cerkvijo na Plaza Constitución.
SLOVENSKA-BESEDA
bo priredila ob svoji
DESETLETNICI
v soboto 7. novembra t. 1. zvečer
kulturno-družabno
prireditev
v običajnih prostorih kluba Excelsior
ulica Patricios 457 Santos Lugares ★
Sodelovali bodo; Slovenski pevski zbor iz San Martina
in
orkester Moulin Rouge
Koncertni del se bo začel točno ob 22. uri.
XIII. redni «Isérai xlsnr Hruštva Slovencev v líesenos Airesu
sklicuje odbor Društva Slovencev na nedeljo 25. oktobra 1959 ob pol enajstih dopoldne v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falcón 4158, Cap. Fed.
Dnevni red občnega zbora bo naslednji:
s
1.	Overovitev in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila odbornikov.
3.	Razgovor o poročilih odbornikov.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitve: odbora.
nadzornega odbora, predsednika razsodišča.
6.	Predlogi.
7.	Slučajnosti.
Odbor vljudno vabi vse članice in člane, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeležijo, če ob napovedani uri občnega zbora ni zadostne udeležbe članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
člani, ki stanujejo zunaj Velikega Buenos Airesa, morejo pooblastiti katerega koli člana Društva Slovencev, da jih na občnem zboru zastopa z vsemi pravicami. To pooblastilo velja za vsa glasovanja in za vsa dejanja ter pravice, ki jih imajo člani na občnem zboru.
Brez ozira na stalno bivališče pa morejo v zgornjem smislu pooblastiti tudi člani, ki so zadržani zaradi bolezni ali službe.
Prav tako morejo po pooblaščenih biti zastopani na občnem zboru rodbinski člani po svojih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke) ali pa rodbinski poglavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater).
Član, ki želi biti zastopan na občnem zboru po pooblaščencu, mora tega pismeno pooblastiti in pismeno pooblastilo poslati tajništvu Društva Slovencev najkasneje tri dni pred občnim zborom; v primeru bolezni in službene zadržanosti pa je dovoljeno predložiti pooblastilo pol ure pred občnim zborom društvenemu tajniku.
Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev vključno do 11. oktobra 1959.
Buenos Aires, dne 5. septembra 1959.
Pred občnim zborom bo ob 9,30 dopoldne v kapeli Slovenske hiše skupna slovenska maša. Tako je vsem udeležencem občnega zbora omogočena udeležba pri sv. maši.