LETO XVII — 206 GLASILO GRADISA Začetni rezultati se umirjajo V obračunskem razdobju od 1. januarja do 15. aprila (I—IV 1975) smo obračunali 596 mio (skoraj 60 milijard starih) dinarjev vrednosti proizvodnje (VP), kar je 65 % ali 2/a več kot lani v enakem razdobju. Poglejmo zdaj glavne sestavine ob-računane zneski so v mio din: vrednosti proizvodnje — Sestavina 1—IV 74 I—IV 75 Indeks Delež 1974 V *Vo 1975 Vrednost proizvodnje 361 596 165 100 100 Obrtniška dela 71 91 128 20 15 Vrednost čiste proizvodnje 290 505 174 80 85 Stroški 197 339 172 54 57 Družbeni proizvod 93 166 179 26 28 Amortizacija 7 12 172 2 2 Dohodek 86 154 179 24 26 Iskrene čestitke vsem gradbincem ob njihovem prazniku 3. juniju in jubileju Uredništvo Gradisovega vestnika Sestavina I-IV 74 I-IV 75 Indeks Delež v 1974 •/« 1975 Dohodek 86 154 179 100 100 Obveznosti 10 26 249 12 17 Čisti dohodek 76 128 169 89 83 Izpl. OD in OP 65 100 155 76 65 Ostanek dohodka 11 23 259 13 18 o/o od VP 3,0 4,7 Iz preglednice se vidi, da smo relativno močno zmanjšali vrednost obrtniških del in sicer v deležu od 20 °/o na 15 %> ali za četrtino. Glavni vzrok je v spremenjeni strukturi de! — manj stanovanjskih in drugih objektov splošne visokogradnje in več industrijskih objektov z manjšim deležem obrtniških del. Zategadelj se je povečala vrednost čiste proizvodnje (VČP) za 74 8/o ali za tri četrtine. Materialni stroški so porasli za 72 odstotkov, kar je manj od porasta VČP Temu rezultatu lahko rečemo: izboljšanje ekonomičnosti. Poleg spremenjene strukture del gre še za dva vzroka, ki sta povzročala ta ugoden premik- (1) pri močno povečanem obsegu se zmanjšuje delež stalnih stroškov (režije); (2) imeli smo milejšo zimo, v kateri smo lahko racionalneje trošili materiale Rezultat se kaže v nadpoprečnem porastu družbenega proizvoda in dohodka: Takšen odstotek ostanka dohodka komajda zadošča za najnujnejše potrebe— to je za enostavno reprodukcijo. Seveda pa moramo videti ta rezultat z vidika razdobja, v katerem je dosežen. Znano je, da so postali rezultati poslovanja v tridesetih povojnih letih nekajkrat šele v drugi polovici leta pozitivni. Pjesma maršalu liiu Drug nam Tito izdo naredženje: svi u borbu za oslobodienje. Druže Tito, naše rosno cviječe, cio narod za tobom se kreče. Ti si, druže, na temelju bio, od početka narod predvodio. Tito, zemlje naše čedo milo, da te nije, ne bi ni nas bilo. Drugarice, posadimo cviječe kuda vojska druga Tita kreče. Ovo nam je naša borba- dala da imamo Tita za maršala. Naš sokole, širi svoja krila da bi zemlja slobodna nam bila. Maršal Tito, vodžo svih brigada, tvojom borbom nestat če jada. Više zemlja robo trn ti neče, vojska tvoja po njoj sada šeče. Maršal Tito, ružice rumena, s tobom naša zemlja proslavljena. Nadpovprečen porast dohodka ni tolikšen ,da se nam ne hi znižal čisti dohodek zaradi enournega porasta obveznosti. Indeks 249 presega vse razumne meje poleg neprenehnega zagotavljanja družbe, da je treba gospodarstvo razbremeniti. Zdaj že nekaj mesecev izplačujemo OD po novih višjih obračunskih osnovah. Kljub temu pa vidimo, da je porast (indeks) izplačanih osebnih dohodkov in osebnih prejemkov najnižji (razen obrtniških del). To pomeni, da so bile pripombe nekaterih, da z našimi delovnimi rezultati ne bomo uspeli zagotoviti ustrezne rasti OD, le preveč črnoglede. Ostanek dohodka je sicer močno porasel za 159 "/c Vendar je bil le-ta lani izredno nizek. Na to kaže odsto- keijubOStv"sokemtodporaVsuiP’ ie' 4,v/o. Dokler se n<3 posvetujem s svojimi delavci ne morem glasovati Sem delegat TOZD Na zadnji seji delavskega sveta podjetja, delegati niso v celoti Objekti na Bernardinu že dobivajo prve obrise podprli predloga o dodeljevanju spominskih daril delavcem TOZD nizkih gradenj, in to iz razloga, ker so predlog prepozno sprejeli in se tako niso mogli predhodno posvetovati z delavci posameznih TOZD. Delegati so imeli prav, kajti delegat bo izpolnjeval svoje naloge le, če se bo pred vsako sejo delavskega sveta posvetoval z delavci in če bodo v celoti razviti samoupravni odnosi v temeljnih organizacijah združenega dela. Osnove za reševanje posameznih vprašanj morajo izhajati iz baze. Vsi predlogi (pa tudi tisti, ki jih pripravljajo skupne službe ali posamezniki) morajo v predhodno razpravo, kjer se soočajo z interesi delavcev, ob upoštevanju skupnih interesov podjetja kot celote. Res je, da v našem samoupravnem sistemu ni mogoče izsiliti nobenih rešitev, ki v določenem trenutku ustrezajo samo enemu subjektu združenega dela, temveč moramo s samoupravnim sporazumevanjem iskati tiste rešitve, ki za daljše obdobje najbolj ustrezajo razvoju naše samoupravne skupnosti, pri tem pa je treba upoštevati tudi zdrave in humane medsebojne socialistične odnose. Smo sredi naporov za uveljavljanje novega delegatskega sistema in delegatskih odnosov in lahko trdimo, da smo v GRADISU o tej smeri dosegli že precejšnje rezultate. Vse bolj prihajajo do izraza interesi samoupravno organiziranih delavcev, zato tudi odločitve na sejah delavskih svetov, kot na občinskih in drugih interesnih skupščinah, niso le formalne odločitve delegatov, temveč so vse bolj in bolj odraz želja, teženj in potreb naših delavcev. Naše delo bo še popolnejše, ko bodo delegati delavskih TOZD in delegati DS podjetja, še bolj ustrezno pravočasno in vsebinsko seznanjeni z vsemi zadevami, ki bodo obravnavale na zasedanjih delavskih svetov. Več povezave pa bo porebno tudi še z delegacijami občinskih skupščin, oziroma njihovimi zbori. Če se ta povezava ne bo krepila, bodo le te preraščale v samostojna telesa, kar pa ni v skladu z interesi zaposlenih delavcev. Delegatski sistem nam torej omogoča, da delavci in vsi delovni ljudje uveljavljajo svoje interese tako neposredno v TOZD kot v širši družbeni skupnosti. To so načela naše ustave in ustavo je treba izpolnjevati. Delavske kontrole so zaživele Nenehno usklajevati skupne interese Smo še vedno družba, ki do določene mere heterogena, različna po svojih interesih in te interese moramo nenehno usklajevati. Nikoli več ne smemo dovoliti, da bi se interesi enih vsiljevali drugim. Naša prihodnost je v nenehnem iskanju skupnega interesa, v nenehnem boju za izpolnitev svojih interesov v daljšem časovnem obdobju, ne pa na račun kogarkoli. Naši delovni ljudje bodo spoznali, da lahko več investirajo, razširjajo reprodukcijo samo s pogojem, da se nenehno bojujejo za povečanje produktivnosti dela, materialnih sredstev, za razširjeno reprodukcijo, samo z večjo delovno disciplino, varčevanje, večjo odgovornostjo za vse kar delamo, na vseh ravneh — od delovne organizacije do federacije. Treba bo čimprej sprejeti tehtne ukrepe, da preprečimo naraščanje nepokritih investicij, da zaostrimo odgovornost vseh dejavnikov, ki odločajo o gospodarski politiki. S tem niso mišljeni samo izvršilni organi v občinah, pokrajinah, republikah in federaciji, temveč tudi delovne skupnosti. Morali bomo postaviti vprašanje odgovornosti za neizpolnjevanje gospodarske politike, ki je bila sporazumno sprejeta na vseh področjih, in sicer tako materialne kakor tudi v končni konsekvenci kazenske odgovornosti. Če tega ne bi storili, potem bi imeli kar naprej inflacijo, ta pa bi nenehno jemala ceno delu delavskega razreda in vrednosti, ki jo ustvarja. Stane Dolanc: Poiskati in izkoreniniti glavne vzroke inflacije .j % Na skupnih službah podprli priključitev GP Gradnje h GIF Gradis Konec meseca maja so se delavci v skupnih službah zbrali na zboru, da bi razpravljali o priključitvi gradbenega podjetja Gradnje iz Ptuja h Gradisu. Rajko Zupančič, direktor splošne službe, je v nekaj besedah prikazal pomen priključitve Gradenj h Gradisu. Podjetje, ki je sedaj sicer dobro poslovalo, je za današnje razmere vendarle premajhno, da bi še naprej uspevalo samostojno. Tako so se v Gradnjah odločili, da bodo pristopili h Gradisu, mi pa bomo po vseh TOZD v naši delovni organizaciji v teh tednih z referendumi odločili ali bodo zaposleni iz Gradenj postali naši sodelavci. Glasovanje, ki je bilo tajno, je na Skupnih službah pokazalo, da se je velika večina naših ljudi odločila za pripojitev Gradenj h Gradisu. Na zboru so tudi z večino glasov sprejeli sklep, da se osebni dohodki od naslednjega meseca dalje- izplačujejo v celotnem znesku na hranilne knjižice. Na zboru je bila podana tudi informacija o prodaji sedanje poslovne stavbe Gradisa na Korytkovi ul. 2 in gradnji nove na Šmartinski cesti. 31216 yu gradiš tgrf a Ijb 3842/988 Ostrava 57 3 0 0925 pod jetle gradiš korltkova ul c 2 Ljubljana dipl ing hugo kerzan vazen! soudruzi pracujci np bytosta zailaji' vam pri prllezltosti 1 maje svatku pracujicich celoho sveta sredecny pozdrav a preji vara do dalsl prače mnoh o pracovinich uspechu rodinne pohody a zdravi bystostav ostrava podnlkovy reditel rairoslav vodak predseda czv ksc josef slndelar fredseda pv roh jan koristka ool 2 1 Konec maja so se v Ljubljani sestali predsedniki vseh delavskih kontrol v Gradisovih TOZD Sestanek je bil pripravljen z namenom, da bi si predstavniki posameznih delavskih kontrol izmenjali izkušnje pri svojem delu. Za osnovo so pregledali naj novejše izsledke pri delu samoupravne delavske kontrole, ki jih je pripravil republiški odbor Zveze sindikatov Slovenije. Te izsledke so primerjali z delom delavske kontrole v Gradisu. V razpravi, kjer so posamezni predsedniki poročali o delu svoje delavske kontrole, se je pokazalo, da re- šujejo pravzaprav v vseh TOZD enake probleme. Tako so skoraj že povsod pregledali obračunavanje dnevnic, kilometrine in stroške za reprezentanco, ponekod tudi rezultate poslovanja in podobno. Zavedajo pa se, da imajo poleg tega še dosti bolj pomembne naloge. Pri svojem delu so skoraj povsod naleteli na razumevanje in pripravljenost sodelovanja, ponekod pa jim pri delu manjka sodelovanje sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so udeleženci sklenili, da se bodo v bodoče večkrat sesta- jali, vsaj vsake tri mesece, in si takrat izmenjavali izkušnje. S tem bodo eden drugemu pri delu precej pomagali. Ugotovili so tudi, da jim manjka nek organ delavske kontrole, ki bi delal na nivoju podjetja. Ta delavska kontrola ne bi bila nekak nadzor nad delavskimi kontrolami v TOZD ali pa samo nek koordinacijski organ, ampak bi imela dosti delovnih nalog pri pregledu delovanja samoupravnih organov na nivoju podjetja, tako recimo delavskega sveta, raznih komisij, katerih delo pa ne kontrolira nihče. S poti po Poljski Pred kratkim se je mudila delegacija sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije pri gradbincih Poljske. Nekaj vtisov s poti nam je napisa! Andrija Vlahovič, sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki se je udeležil te delegacije. V zadnjih letih se na Poljskem izredno mnogo investira v izgradnjo tovarn, energetskih objektov, komunikacij in še posebno v stanovanjsko izgradnjo. Za realizacijo tako obsežnih in pomembnih nalog ima tudi razvito gradbeništvo, v katerem je okoli 1,100.000 zaposlenih delavcev, ki so pretežno tudi organizirani v sindikatu gradbenih delavcev Poljske. Kakor povsod, je tudi delo gradbenih delavcev Poljske in problemi s katerimi se srečujejo, večji del podobno tudi našim problemom. V tem krajšem prispevku pa bi le spregovoril o nekaj področjih, na katerih so poljski gradbeniki do- segli dobre uspehe. Obenem bi di v praksi in delu pri nas. Posebno pozornost zasluži skrb za človeka, za njegovo življenje, nastanitev in rekreacijo. Pri tem so sindikati nosilci te dejavnosti, v zadnjem obdobju pa jo prenašajo tudi na upravne organe. Ravno na pobudo sindikatov so v podjetjih ustanovljene tako imenovane delavske službe, ki jih vodi eden od pomočnikov direktorja. Namen teh služb je, da skupaj s sindikati skrbijo za rekreacijo delavcev, opravljajo vse administrativne naloge v zvezi s počitniškimi domovi, skrbijo za zdravstveno zaščito, za organizacijo vrtcev, jasli in podobnih ukrepov. Sindikat pri tem opravlja zgolj politično in usklajevalno nalogo. Za potrebe rekreacije je v vsakem podjetju ustanovljen poseben socialni sklad, ki razpolaga s 3 % od neto osebnih dohodkov. Iz teh sredstev se financirajo vse prej omenjene dejavnosti. Za organizacijo rekreacije imajo na Poljskem dve specializirani inštituciji, delavski rekreativni fond, ki razpolaga s 35.000 posteljami in z njimi upravlja centralni svet sindikatov Ta fond se deli po posebnem ključu na vsa podjetja v Poljski Kapacitet fonda se poslužuje 300.000 delavcev v 14-dnevmh izmenah. Za posteljo je treba odšteti do 1.700 zlotov za 14-dnevnj turnus. Vendar pri tej ceni so udeleženi delavci največ do 700 zlotov; razliko za počitnice pa jim pokrivajo podjetja. Mimo tega imajo podjetja tudi svoje počitniške domove, ki skupno razpolagajo z 200.000 posteljami Tudi v teh domovih se izmene zvrstijo na 14 dni, pri čemer je pomembno poudariti, da delavci odhajajo na dopust organizirano in jim je od mesta stanovanja do počitnic in nazaj v obliki nekakega počitniškega paketa vse preskrbljeno Standard domov, ki smo si jih ogledali, je soliden, Posebno je zanimivo, da imajo izredno mnogo rekreacijskih in športnih naprav, tako za odrasle kot za otroke. Vsak večji rekreacijski center ima posebnega referenta za kulturo in šport, ki v času počitnic njihove izkušnje lahko koristile tu- organizira razna tekmovanja, krajše izlete, eniške znanih kulturnih delavcev in podobno. Tako organizirana rekreacija z velikim številom domskih kapacitet omogoča, da 80 % vseh gradbenih delavcev preživi del letnega dopusta v teh domovih. Tako je samo v sindikatih gradbenih delavcev Poljske na voljo 500 rekreacijskih centrov s skupno kapaciteto 50.500 postelj. Zanimivo pa je, da poleg teh stalnih kapacitet sedaj gradijo v vseh vojvodstvih tudi posebne nedeljske rekreacijske centre Zanimalo nas je. kako zbirajo sredstva za te, za gradnjo tako velikih rekreacijskih zmogljivosti. Pri gradnji sodeluje mnogo investitorjev, tako ministrstvo za gradbeništvo, sindikati in podjetja. Za gradnjo počitniških domov je namenjenih tudi del sredstev iz toto-loto športne napovedi, del sredstev državnega socialnega fonda, poleg tega pa pr j vseh večjih investicijah namenijo 2% za gradnjo rekreacijskih kapacitet Veliko dela opravijo tudi delavci sami s prostovoljnim delom Zanimivo je, da imajo gradbinci tudi svoje specializirane centre — zdravstvene centre. Tako imajo 350 specializiranih ambulant za gradbince s kakih 1000 zdravnikov. Predvidevajo pa. da bodo v kratkem še povečali to število za 50 ambulant in 450 zdravnikov. V vseh večjih mestih na Poljskem pa delujejo posebni zdravstveni domovi za posamezne panoge in opravljajo vse dejavnosti v zvezi s preventivnim zdravstvenim varstvom, pa tudi del kliničnega zdravljenja. Zelo razvita je tudi skrb za varno delo. Rezultat vsega tega je, da so med 1.000.000 gradbenih delavcev 60.000 delavcem prizna beneficirana delovna doba. Močno razvito pa imajo tudi sanato-rijsko dejavnost, ki meji med zdravstvenim varstvom in rekreacijo. V sanatorijih gradbenih delavcev imajo več tisoč postelj, ki so vse leto zasedene. Na pobudo sindikata gradbenih delavcev je tudi narejen dom, ustanovljen dom onemoglih in ostarelih gradbenih delavcev, ki si, pravijo, zaradi pogostih prestavitev in specifičnega dela m življenja v preteklosti niso mogli ustvariti družinskega življenja. Nedvomen napredek pa so dosegli tudi pri izgradnji samskih domov, pri katerih predvsem upoštevajo načelo koncentracije in množičnosti. V Varšavi smo si ogledali kompleks samskih domov s skupno kapaciteto 6 000 postelj v 10 objektih, zlasti s kulturnim domom ter z upravno zgradbo. Standard v teh hotelih za delavce je primeren in domovi so dobro oskrbovani. V novejših samskih domovih niso več gradili samo sob, temveč kompletne garsonjere in celo stanovanja. Tako delavec, ki živi 5 let v samskem domu v istem mestu, avtomatično pridobi pravico do družinskega stanovanja, če to želi. Oskrbnino v samskem domu v celoti plačuje podjetje. Vse pozornosti pa je vreden kulturni dom, v katerem se odvija družabno in kulturno življenje gradbenih delavcev V tem domu imajo vsakodnevna predavanja, obiske pomembnih kulturnih, političnih in drugih osebnosti V domu imajo organiziranih 18 sekcij za različna področja kot so slikarski atelje, plesna šola, fotokabinet. glasbeni kabinet, atelje za kiparje, rezbarje, radio klub, kabinet za avio modelarje, trim kabinet, soba za pevce in drugo. Knjižnica v domu ima na voljo 36 000 knjig, za katere pravijo, da jih je 30 % letno prebranih. V po% sebnem domu pa stanujejo tisti delavci. ki ob delu študirajo Tu imajo zagotovljene vse pogoje in pripomočke, da bi čimprej uspešno končali šolanje Gostitelji so nam s ponosom razkazovali tudi njihovo stanovanjsko graditev, ki je v Varšavi intenzivna in zgradijo samo v Varšavi letno 50.000 stanovanj. Nekaj 1000 stanovanj gradijo na klasični način, pretežni del pa gradijo v tovarnah stanovanj, ki imajo za varšavsko področje štiri. Kapaciteta teh tovarn stanovanj je okoli 10 000 stanovanj, kompletnih stanovanj letno Eno od teh tovarn smo si tudi ogledali. Tehnologija gradnje temelji na zloženkah, z nekaj različnimi tipi stanovanj Vsekakor pa je vredno pozornosti način, kako krmilijo in planirajo kompleten proces proizvodnje posameznih elementov v tovarni, do transporta in vgraditve na posameznih stavbah. Operativno planiranje se izvaja s pomočjo elektronskih računalnikov in najsodobnejšimi radijskimi in drugimi napravami. Ob ogledu teh stanovanj smo ugotovili, da kvaliteta le ni taka kot smo pri nas vajeni, da ne uporabljajo toliko izolacij in je izvedba groba. Te velike soseske često zaostajajo z izgradnjo trgovin, garaž, parkirnih prostorov in podobno Zanimivo je vsekakor povedati, da gradbeni delavci zaslužijo okoli 4000 zlotov, graditelji stanovanj pa 5 do 10 OOO zlotov, pri čemer dovoljujejo ze}° visoke presežke tudi do 100 %, s čemer posebej želijo stimulirati produktivnost in hitro izgradnjo stanO" vanj. Vlahovič A. I Letos gradijo predvsem doma Strunjanski bazen — uspešni Koprski prvenec Ko smo zadnjič obiskali našo temeljno organizacijo združenega dela v Kopru, smo do nje prišli še prek razvitega ankaranskega križišča. Takrat smo še ugotavljali, da je res že skrajni čas za nekakšno pametno ureditev križišča, kjer je bilo zadnja leta vedno dosti gneče. Samo spomnimo se tistih tednov od začetka junija tja do začetka septembra! Če si že srečno privozil od Ljubljane do Rižane, se je tam prav gotovo kaj zataknilo. Zadnja leta so sicer semaforizirali križišče, vendar je bilo gneče še vedno dovolj. Ko smo torej prišli sedaj »na morje«, smo pa že vozili skozi sodobno urejeno križišče z nadvozi, podvozi, ovinkom sem, ovinkom tja, skratka križišče in pol. Tako smo se pravzaprav že tam srečali z delom koprske gradbene enote, saj je namreč tudi ona pripomogla, da je križišče funkcionalno urejeno. Zgradila je namreč nadvoz, ki v veliki meri razbremenjuje promet na cesti. Omenili smo, da je ta nadvoz eno prvih del koprskega Gradisa, s katerimi se srečamo na poti do Kopra, vendar ne čisto prvo. Že v Rižarn, pravzaprav že zgoraj v Črnem kalu lahko zagledamo prijeten objekt, za katerega po videzu ne bi dejali, da je tisto, kar je: transformatorska postaja. Pri gradnji jim je delo šlo dobro od rok, le voda iz Rižane jim je nekoliko ponagajala. Pa vendar — objekt je izgotovljen in s svojo zanimivo fasado ga lahko resnično opazimo od daleč. Končno smo v Kopru. Najprej smo se oglasili na našem -sedežu«, ki po zunanjosti prav gotovo ne predstavlja, da tam domuje ena izmed Gradisovih enot. Skromna in majhna hiša je upravna stavba 219 delavcev, kolikor jih je bilo lani zaposlenih v Koprski enoti. Lani so ti delavci »pridelali« za 73.419.000 din (vrednost celotne proizvodnje), vrednost čiste proizvodnje pa je bila 62,455.000 din. Plan celotne proizvodnje so tako presegli za 9 °/o. Ko že govorimo o planu, moramo povedati zanimivo stvar: plan za leto 1975 so napram lanskemu povečali kar za 62 °/o 1 To pa že ni kar tako, kajne? Pri delu koprske enote .je zanimivo tudi to, da so se letos oprijeli dela bolj na domačem terenu in manj na drugem, saj vemo, da so lani imeli dosti dela v Kranju in Škofji Loki Za letos pa pravijo, da imajo dovolj dela tudi doma. Za enoto, ki hoče svojo dejavnost razširiti — če vzamemo samo količinsko — prav gotovo sedanji upravni prostori ne zadostujejo več. Že do-sedaj so bili dovolj tesni in premajhni, za vnaprej pa najbrž resnično ne bi zadostovali. Zato so se Koprčani odločili zgraditi novo upravno zgradbo. Zanjo že imajo pripravljeno lokacijo — blizu Tomosa Pri novi upravni stavbi bodo našle svoje mesto tudi delavnice in podobno. Še vedno v Inki Luko Koper bi lahko drugače že imenovali tudi kar Gradisovo luko, saj je večino objektov v njej zgradil Gradis. Takrat, ko smo delali največje objekte v njej, so bili zraven gra-disovci in vsa t,a leta od takrat dalje imamo v Luki eno ali dve gradbišči. Sedaj delamo tam obalo za kontejnerje in obalo za trajekte. Dela so bila v polnem razmahu, pa je naše gradbince ustavilo za nekaj časa morje: del obale se je zrušil vanj in takoj prinesel s seboj nekaj zamude. Strunjanski bazen — uspešen teprski prvenec Iz luke Koper smo nadaljevali pot ob morju na jug. Naša pot sicer ni dolga — le do Portoroža, vendar imamo še pred njim eno postajo in sicer v Strunjanu. Tam Koprčani gradijo velik pokrit bazen z vsemi »pritiklinami«, ki sodijo zraven. Tako bo imel bazen zimski vrt, v katerem se bodo kopalci hladili po kopanju in ob pijači malo pokramljali. Kdor pa za to ne bo navdušen, bo lahko skočili eno etažo nižje, -kjer bodo uredili tudi kegljišče. Prijeten objekt v lepem okolju bi lahko rek-Investitor je RO Zveze združenj borcev, končan pa bo septembra 75. Koprska enota v svoji »karieri« prvič gradi pokrit bazen. Izvajalci pravijo, da pri gradnji, kljub temu, da so pravzaprav še brez prakse ob takih objektih nimajo težav in tudi ne zaostankov. Tak je del hotela »Pristan« v gradnji Mo mravljišče v Portorožu Takrat ko so pred nekaj leti hodili turisti v Portorož, so imeli na voljo le majhen kos obale kot urejeno plažo. hoteli pa so.bili razen Riviere vsi izpred vojne. V zadnjem času pa se je Portorož tako spremenil, da zadosti še tako izbirčnemu gostu, pa naj si bo to s področja hotelskih uslug, ali glede ostalih. In kaže, da bo še marsikaj dodano k že sedanjemu stanju-Bernardin bo kmalu ves pozidan in tako bo skoraj od Pirana do Lucije eno samo turistično naselje, Bernardin je torej v gradnji, o načrtih zanjo pa smo tako že dovolj govorili Predstavili bomo le tisto, kar trenutno gradi Koprska enota. To je hotel Pristan, pri gradnji pa sodelu-Tu se je odkrušil v morje kos zemlje in napravil precej težav našim je tudi Gradisova gradbena enota gradbincem Ljubljana. Strešna konstrukcija za bazen v Strunjanu je izvedena z Y nosilci Betonirati je potrebno tudi v morju Notranjost bazena v Strunjanu Obala za kontejnerje Nadvoz v križišču Ankaran je delo koprske enote Tu nastaja drugi del hotela »Pristan«, ki ga gradi GE Ljubljana »GRADISOV VESTNIK« * Stran 3 lasvidenje na novem objektu V dneh pred prvomajskimi prazniki so delavci naše mariborske enote zasadili lopate v izkope temeljev za novo skladiščno halo v obratu podjetja »Slovenija sadje« v Bohovi pri Mariboru. Objekt, ki bo zgrajen do začetka jeseni letos je že tretje večje delo, ki nam ga je zaupal investitor in predstavlja ponovno priznanje oziroma potrditev ugleda, ki ga naša mariborska enota zasluženo uživa v štajerski regiji, kot izvajalec industrijskih objektov, ki so v zadnjih letih po zaslugi sistematičnega napredka oziroma izpolnjevanja v razvoju montažnih hal skoraj praviloma zgrajeni po lastnih projektih. Grosistično podetje "-Slovenija sadje« s sedežem v Ljubljani se ukvarja z uvozom in izvozom vseh vrst sadja, sočivja in predelanih vrst sadja. Obrat v Bohovi vrši skladiščenje in delno predelavo sadja V prvi etapi izgradnje leta 1968 smo zgradili 7500 m2 skladiščnih in hladilniških površin z ločno konstrukcijo po italijanski licenci. V drugi fazi leta 1973 pa je bila zgrajena hala velikosti 60 X 60 m, ki služi kot manipulativno — skladiščni prostor ob hladilnicah. Hala je izvedena kot montažni objekt tipa GRADIS Maribor. Objekt, ki ga gradimo letos bo investitor uporabil za skladiščenje polproizvodov konzerviranega sadja in embalaže. Uporaba površine znaša ca. 4500 m2 na čelu hale je predviden prizidek za garderobe in sanitarije, obratne pisarne in delavsko restavracijo. Za gradnjo skladiščne hale in aneksa je projekte izdelal razvojni oddelek mariborske enote v sodelovanju s projektivnim birojem Gradisa v Ljubljani, predvsem s tovarišem Lesarjem. O tem smo se pogovarjali z glavnim projektantom Bojanom Špesom, dipl. ing. gradb., ki ga upravičeno smatramo za tvorca mariborskih hal. V svoji projektantski praksi sem se trudil povezati statiko z življenjem, reševal sem probleme skupaj z ljudmi, ki so izvajali objekt — mislim, da mi je pri »Gradisu« v teh par letih to prav posebno uspevalo. Rezultat tega so naše hale. Danes je potek montaže že tako obdelan, da smo lahko ponosni nanje. Mislim, da je tak izdelek mogoč le ob sodelovanju vseh udeležencev: statika, projektanta, izdelovalca elementov, montažerja in izvajalec vseh ostalih gradbenih in obrtniških del. Upam si trditi, da je s to konstrukcijo naša operativa sposobna postaviti halo kjerkoli v zadovoljstvo še tako zahtevnega investitorja. Naj ob tej priliki omenim še tesno sodelovanje z mariborsko podružnico geološkega zavoda pri izvedbi oziroma določitvi načina temeljenja. Večkrat zahteva investitor lokacijo na izredno slabo nosilnih tleh — v takih primerih skupno poiščemo najboljšo rešitev. Naj v ilustracijo omenim samo primer temeljenja v Poljčanah, kjer smo s temeljno blazino ter s povezanimi pasovnimi temelji postavili halo za potrebe skladišča »Koloniale« ter pozneje tudi obratne prostore za »LIO« in »Monter« na izredno slabo nosilnih tleh praktično v močvirju. Vsi ostali oziroma sosednji starejši objekti v Poljanah so temeljenj na pilotih. V primeru objekta, ki ga gradimo za Slovenija sadje v Bohovi je bila postavljena naloga maksimalno izkoristiti zemljišče ob že obstoječih objektih. Z odmikom temeljev od stare hladilnice smo si ustvarili ugoden razpon 20 metrov, kar obenem sovpada z našimi željami, da asorti-man montažnih hal povečamo. Ta nov dvoranski tip hale uporabljamo kot ladijski, le ob prehodu v spodnji del pri aneksu se razširi v dvorano 20 + 12 m. Pri 20 m nosilcu je potrebno nosilce tudi še dodatno napeti po končani montaži krovnih plošč. Za aneks smo predvideli povsem nov tip izvedbe v rastru 4 m z razponom 2 X 8 m. Prvič uporabljamo popolno montažo aneksa v dveh poljih, dveh etažah s fasadnimi stenami — vsi detajli obrtniških del in instalacij so obdelani že v montažnih elementih Vesel je človek, ko spozna da v dobro organiziranem podjetju in čvrstem kolektivu lahko izvede oziroma uresniči vsako nalogo Mislim, da se nam ni treba bati za prihodnjost. seveda, če bomo tudi v bodoče tako delali ter se potrudili odpraviti še tiste slabosti, ki se nam včasih vrinejo. Spoznali smo moč kolektivnega dela in to spoznanje bomo negovali ter pritegnili v sodelovanje še vse one in teh je malo, ki še ne razumejo važnosti tega momenta«. Moral se je posloviti, kajti v biroju ga čaka delo, ki se mu ves posveča. »Nasvidenje na novem objektu,« je še zaklical in hitro odpeljal proti Mariboru. Delo na objektu poteka pod vodstvom sektorskega vodje tovariša Hojnika, ki je sodeloval že pri izgradnji druge etape. Prepričan je, da bodo dela normalno napredovala ter da bo objekt do roka predan investitorju. Direktor obrata v Bohovi tov. Cof je pohvalil kvaliteto in hiter potek gradnje ob obeh prvih etapah izgradnje ter izrazil željo, da bi tako bilo tudi tokrat. V tretje gre rado, mu je po starem pregovoru zagotovil naš delovodja tovariš Benko. Ob koncu obiska smo si ogledali prostore za delavnice na gradbišču. Garderobe in jedilnica ter pisarne so urejene v obstoječem obratnem prostoru. Čistoča in red v njih sta nas presenetila. Prav je, da se ob gradnji ne pozabi na dobro počutje delavcev. Sanitarije so urejene v sanitarnem vzgonu, ki je adaptiran in lepo vzdrževan. Če je gradbišče vsak dan tako lepo pospravljeno in deponije urejene potem moramo vodstvu gradbišča in delavcem izreči vse priznanje. Miha Skerlak Ena izmed Gradisovih hal Ivan Zamuda 60 letnik 11. maja letos je slavil Ivan Za- Njemu svojstven način komuni-muda, visokokvalificirani strugar ciranja vzbuja salve smeha, ved- iz TOZD Kovinski obrati Maribor svoj šestdeseti rojstni dan. Na ta dan pred šestdesetimi leti je zagledal luč sveta v bližini Gradca v sosednji Avstriji. Po priključitve Avstrije k tretjemu rajhu je moral zaradi naprednih idej poiskati zatočišče v Jugoslaviji. Ko je leta 1945 izvedel, da novoustanovljeno podjetje Gradis išče strokovnjake za izgradnjo Ivan Zamuda HC Mariborski otok, se ni dolgo obotavljal in 10 decembra istega leta ga že najdemo med ključavničarji na tem gradbišču. Ker je pokazal izredno strokovnost, je opravljal najrazličnejša najbolj zahtevna dela. Tako je med drugim bil tudi žerjaver in vzdrževalec zelo zahtevnih črpalk montiranih 12 m pod gladino Drave. Končno je pristal v mehanični delavnici in delal na najrazličnejših obdelovalnih strojih. Leta 1950 je kolektiv dobil veliko stružnico, sicer že precej staro, in od tistih dni pa vse do danes je ta stroj delovno mesto Ivana Zamude. Po splošnem mnenju je prav njegova zasluga, da stružnica še deluje, saj je s svojim odnosom do splošne družbene imovine lahko za zgled. V zasebnem življenju, ki daje ton njegovi naravi je pravcati »čudodelnež«. Njegova prisotnost v bilokateri družbi je porok, da se ta družba ne bo dolgočasila. rost in dobra volja, ki ga nikoli ne zapustita pa dajeta pečat njegovi osebnosti. Je aktiven član kegljaškega kluba Gradis Maribor in stalni udeleženec športnih iger podjetja. Krona njegovega športnega udejstvovanja pa je prav gotovo sodelovanje v vsakoletni akciji Trim. Že tretje leto zapored se udeležuje vseh tekmovanj v osmih panogah in dosega odlične rezultate, saj je v dveh letih osvojil oba znaka za najboljše dosežke in je na področju mariborske občine najstarejši akt,i\mi udeleženec v tej obliki športne rekreacije. Ce k temu prištejemo še njegovo veliko ljubezen do narave, do odkrivanja lepot naših gora, ki jih tako ljubi in zanje izkoristi vsak prosti čas, ki mu je na razpolago, bomo lažje razumeli od kod mu vsa ta življenjska moč, ki tistim, ki ga pobliže ne poznajo daje vtis, da imajo .pred seboj veliko mlajšega moža kot to v resnici ' je. Svoja leta odlično »skriva« Sam pravi, da so mu zoprne razprave o generacijah, da je človek star toliko, kot mu veleva srce in kot se počuti. Počuti pa se Ivan Zamuda še kako mlad. Številnim čestitkam, ki jih je ob svojem jubileju prejel, se pridružujejo tudi njegovi sodelavci z željo, da še v naprej ostane tak kakršnega poznamo, dobri, vedno veseli »Hanzi«, da nam še v bodoče prinaša v naš že preveč odtujen vsakdan, tako potrebno vedrino. Sodelavci ZAHVALA Ob moji šestdesetletnici sem bil deležen izredne pozornosti sodelavcev iz TOZD KO Maribor in se jim po tej poti iz srca zahvaljujem za številne čestitke in prelepo darilo, ki me vsak dan spominja na čudovite ljudi, s katerimi sem obkrožen. Zahvaljujem se direktorju TOZD tov. Rizmalu za njegov pozdravni govor, v katerem je orisal moj skromni prispevek kolektivu Gradisa. Prav posebej pa se zahvaljujem generalneum direktorju podjetja tov. Hugu Keržanu, ki je z osebno čestitko pokazal čut za pozornost do delavcev kolektiva in mi veliko pomeni. Vsem iskrena hvala! Ivan Zamuda TOZD KO Maribor VARNOST Vožnja z vozilom po cesti Sodeč po tem, kaj si vse dovolijo nekateri vozniki na cestah, bi sklepali kratkomalo, da ne vedo kje na voziščni površini je njihovo mesto, kako morajo voziti naprej, kako nazaj in kako vozilo ustavljati. Menimo, da je spričo pomembnih novih določil o vožnji z vozilom po cesti prav, če to poglavje obravnavamo tudi na tem mestu. Najprej to: voznik mora za vožnjo z vozilom uporabljati izključno le cesto, oziroma vozišče ali prometni pas oziroma stezo (kolesarji), namenjeno za to vozilo, razen ob nevarnosti. Se pravi tedaj, ko je treba obvoziti npr. nevarno poškodovano, poplavljeno cesto in podobno, pa tudi tedaj, ko tako vožnjo odredi pooblaščena oseba — miličnik. Vozilo vozi po desni strani vozišča v smeri vožnje in to čim bližje desnemu robu vozišča, da glede na hitrost ter na stanje in lastnosti ceste ne ogroža drugih udeležencev v prometu, kot tudi ne voznika, ki to vozilo upravlja Novost v tem pogledu pomeni določba, ki pravi, da sme voznik v naselju na cesti z voziščem, na katerem sta za promet vozil v isti smeri najmanj dva zaznamovana prometna pasova, voziti s svojim vozilom tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča To se pravi, da odslej lahko vozimo po zunanjem ali notranjem prometnem pasu, to je sedaj vseeno. Pri tem seveda ni dovoljeno prehajati z vozilom na vozni pas, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Na tripasovni cesti za promet vozil v obeh smereh ne sme voznik voziti po prometnem pasu ob levem robu ceste Kaj pa vzvratna vožnja? Voznik, ki ima namen premakniti vozilo nazaj, sme to storiti le na kratkem delu ceste in če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu. Kadar voznik premika vozilo nazaj, mora voziti po tisti strani vozišča, po kateri je dotlej vozil naprej. Čim pa voznik želi spremeniti način vožnje, ne sme tega storiti tako, da naglo zmanjša hitrost vožnje, razen ob neposredni nevarnosti. Take nevarnosti niso redkost, recimo: otrok nenadno steče na cesto pred vozilo, nenadni pojav neke ovire, divjad, živina, padec kamenja in podobno Voznik, ki želi z vozilom znatneje zmanjšati hitrost vožnje, mora razen ob nevarnosti opozoriti druge z uklju-čitvijo zavorne luči, ali z ustreznim znakom z roko Zahteva se torej pravočasno aktiviranje delovne možne) zavore. Ob taki previdnosti bomo odvrnili marsika1 nalet vozil in škode na njih, če se ne zgodi še kaj hujšega. KAZNI: 1. Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje: — voznik, ki na cesti, na kateri so vozni pasovi drug od drugega ločeni, vozi po voznem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Za ta prekršek mora miličnik takoj na kraju odvzeti vozniku vozniško dovoljenje. Sodnik za prekrške pa izreče varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šest mesecev: (nadaljevanje na 9. str.) 25. maja je praznoval svojih 50 let življenja Janez Mlinar, zaposlen v Kovinskih obratih v Ljubljani. Kot izučen mehanik je prišel v Gradis leta 1946. Pri nas je prevzel delo na težkih gradbenih strojih in tako je spozna) dosti Gradisovih gradbišč. Najprej je bil nekaj časa v Škofji Loki, potem pa je odšel na avtocesto Ljubljana—Vrhnika Leta 1954 je polagal mojstrski izpit in sedaj dela v delavnicah kovinskih obratov Ko se je spominjal tistih prvih let pri Gradisu, je ugotovil, da je biio včasih bolj prijetno. Ljudje, sodelavci so bili bolj »kolektivni«, imeli so več posluha za probleme drugega. Tudi sam Gradis je bil včasih drugačen. Takrat je pomenil res eno delovno organizacijo, skupaj so »držali«. Danes pa vsaka TOZD dela zase in ni več tiste stare povezanosti Po vseh gradbiščih, kjer je bil — Zenica, Mariborski otok, Kidričevo, Ravne. Medvode, avtocesta — je bilo včasih družabno življenje veliko bolj živahno. Ce- Janez Mlinar loten kolektiv mu ob jubileju želi vse najlepše in da bi preživel še veliko let med svojimi sodelavci. lil! Kadar vsi glasbeniki želijo igrati prvo violino, se ne da sestaviti orkestra. (Schumann) Petdeset krav brez kavboja še ni čreda. (Ameriška modrost) « Slaba gospodinja je kakor konus, Lakota je ostrejša od sablje, več ko ima, več razkopa. (John Fletrher) Betoniranje se vrši tudi z betonsko črpalko kateri služi kar več »raket« SKLEPI 2. seje Konference OOS GIP Gradis 1. Glede pripojitve GP Gradnje iz Ptuja h Gradisu so prisotni sklenili, da se mora tudi sindikat v Gradisu aktivno vključiti v razpravo o tej zadevi. Zbori, na katerih bi razpravljali in odločali o pripojitvi, so predvideni za čas od 26. V do 31. V. 1975 Zato se priporoča vsem OOS, da skličejo sestanek članov izvršnih odborov OOS. skupaj s predstavniki OOZK in AMD. Na tem sestanku naj obravnavajo sporazum o pripojitvi in tako naj potem že z izdelanimi stališči in jasno razlago pomena pripojitve pridejo na zbore delavcev. Glasovanje za pripojitev h Gradisu bo tajno. Na tem zboru naj bi odločali tudi o sprejetju sporazuma za združevanje sredstev za gradnjo železarn, za združevanje sredstev za našo poslovno stavbo itd., da ne bi po nepotrebnem sklicevali več zborov. 2. Po podani informaciji o stanju urejanja problematike delitve OD so prisotni sklenili, da konferenca OOS GIP Gradis izda naslednje priporočilo: Ko bo usklajevalni postopek končan, upoštevane razne spremembe in dopolnitve, torej sprejeta AODM v sklopu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka in delitev OD, se naj upošteva naslednje: morebitne razlike med dosedanjimi osnovami za izplačevanje OD in osnovami po dokončanem sprejemu AODM se naj bi izplačale od 15. januarja 1975 dalje za tiste, katerih delovna mesta so bila prvotno premalo ocenjena; za tiste pa, katerih delovna mesta so bila prvotno ocenjena previsoko, po sprejemu AODM pa bo ocena nižja, naj velja, da se obračunava od dneva sprejetja AODM dalje. 3. Tov. Stane Uhan je v zvezi z izdelavo finančnih načrtov nekaterih TOZD opozoril na naslednje: Gradis je na svoji drugi seji, 18 maja 1975, obravnaval uresničevanje družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje gradbenih delavcev (Uradni iist SFRJ, št. 28/71) ter s tem v zvezi zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev iz delitve po zaključnem računu TOZD v Gradisu ter ugotovila: a) do konca leta 1975, ko se izteče rok za odpravo lesenih pro-vizorijev kot stalnih bivališč, ne bodo zagotovile vse TOZD svojim delavcem bivanje v takih prostorih, kot so določeni v omenjenem dogovoru; b) v takih primerih morajo v prizadetih TOZD razpravljati v okviru sindikalne organizacije in samoupravnih organov o ukrepih, ki bodo zagotovili, da se določila dogovora glede nastanitve gradbenih delavcev uresničijo najkasneje do konca leta 1977; c) realno bodo prizadete TOZD mogle uresničiti to (zakasnelo) dolžnost s povečanjem namenskih sredstev iz sklada skupne porabe. Po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka (Uradni list SRS, št. 7/75, 5. člen, točka 3) se sme razporediti v sklad skupne porabe tolikšna sredstva, ki bodo porasla za 25 ”/o manj kot dohodek. S takim porastom prizadete TOZD ne bodo uspele zbrati zadostnih sredstev, zato se zanje more uporabiti določilo zadnjega odstavka 9. člena samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, ki ureja to zadevo. Konferenca OOS GIP GRADIS zato opozarja vse prizadete TOZD, da izdelajo finančni načrt, ki bo zagotovil uresničitev druge točke tega sklepa. 4. Na naslednji seji morajo člani konference dobiti informacije o poteku akcije v družbi za gradnjo samskih domov, za katero so bili zadolženi nekateri člani konference OOS. 5. Tov. Janezu Raušlu je odobreno povračilo potnih stroškov oziroma kilometrine za pot na gradbišče JE Krško in na gradbišče v Anhovo, kjer je bila organizirana OOS oz. sindikalna skupina. 6. Društvu paraplegikov SRS. ki je zaprosilo za pomoč, se odobri pomoč v znesku 1000 din, ki se naj nakaže na tekoči račun 50102-678-50615. 7. OOS na gradbišču JE Krško je zadolžena, da nekako uredi prehrano na gradbišču — ne samo malico, ampak tudi kosilo. 8. Na razpis za delovno mesto sekretarja konference OOS se je prijavil Ivan Oštir, sedanji direktor KSS v podjetju KLI iz Logatca. Člani konference so menili, da so njegove zahteve (stanovanje v roku 1—2 let, službeni avto, povračilo šolnine v znesku 6000 din itd.) previsoke, zato se njegovo prijavo zavrne. Razpis za to delovno mesto bo objavljen tudi v Delavski enotnosti. Zapisala: Nada Muminovič KONFERENCA OOS GIP GRADIS LJUBLJANA Predsednik Janez RaušI, 1. r. Za sedaj brez zastojev Dela pri izgradnji prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji dobro napredujejo — Tudi reaktorski blok bo kmalu že končan Le dobrega pol leta je minilo, odkar je predsednik republike Josip Broz-Tito položil temeljni kamen za izgradnjo prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji. Pol leta, odkar smo se tudi v naši socialistični družbi odločili za naprednješe oblike izkoriščanja oziroma pridobivanja električne energije. Pol leta pa je tudi minilo, odkar so delavci Hidroelektre in našega podjetja začeli z deli na tem objektu. Seveda za tako velik kompleks izgradnje, kot bo jedrska elektrarna tako kratko obdobje ni veliko glede na dejstvo, da bo gradnja trajala kar nekaj let. Toda tako pomembni objekti kol je ta vsekakor zaslužijo, da tekoče spremljamo dela na gradbišču in obveščamo ostale delavce o napredovanju del. Čeprav kratkotrajno obdobje pa je bilo na gradbi- reaktor in pa temeljni blok za pomožno zgradbo. Za podložne betone smo ugradili približno 6000 m” betona, medtem ko za temeljni blok še dodatnih 1600 m3 betona. Le-tu je bilo zabetoniranih tudi 250 ton armature. Trenutno je v izdelavi oziroma beto-naži reaktorski blok, za kar bomo potrebovali kar 12.500 m3 betona in približno 800 ton armature. Ta blok kumentacijo. ki nam že sedaj po« vzroča težave.« Med ogledovanjem gradbišča, kjer so bila vsa postrojenja na svojem mestu, sem sreča! tudi direktorja železokrivmce ing Janeza Kohneta, ki mi je o njihovih težavah pri izgradnji jedrske elektrarne povedal naslednje: »Za strojno opremo, ki bi morala biti že nabavljna za naš obrat železokrivnice v Krškem, niti še niso odobrena oziroma zagotovljena devizna sredstva Strojev za krivljenje torej ni in niti ni nobenih izgle-dov, da bodo kmalu dobavljeni. Rezultat tega je. da moramo kriviti armaturo v centralni železokrivnici v Ljubljani, s čemer pa nismo računali. Kapacitete krivljenja so namreč že polno zasedene z ostalimi Gradisovimi gradbišči Posledica tega bo, da bo v začetku junija verjetno prišlo do zastojev pri dostavi armature. Za dela, ki se trenutno izvajajo (reaktorski blok bomo še uspeli redno dobavljati armaturo, saj smo uvedli tudi drugo izmeno, kako bo pa naprej pa še ne vem«, je zaključil ing Koh-ne. Čeprav kratek, pa je bil moj obisk na gradbišču za jedrsko elektrarno dovolj zanimiv. Ob izhodu se mi je ponovno ustavil pogled na temeljnem kamnu, ki ga je ugradil tovariš Tito. Kamen, ki bo marsikomu na gradbišču vlil novih moči in delovnega elana, da bo tudi izgradnja tega giganta potekala brez večjih zastojev. mk In kdaj bo postavljena še tretja tabla? šču vseeno že veliko zanimivih detajlov, ki so vzbujali mojo pozornost. Prvi je bil prav gotovo bolj negativen. Ob vhodu na gradbišče sta postavljeni le dve veliki tabli o izvajalcih omnejenega objekta, vendar med njimi ni Gradisove. Le delavci Hidroelektre z Zagreba in Džure Dža-koviča iz Slavonskega Broda naj bi gradili ta objekt? Gradisov žerjav in betonarni na nasprotni strani gradbišča nas prepričajo o nasprotnem. Tudi na barakah, kjer imajo naši delavci pisarne nisem nikjer zasledil nobenega znaka Kljub izredni urejenosti, ki ga daje zunanji videz gradbišča je to vseeno majhen minus za naše gradbince v Krškem. Pa zapustimo to nedelavno področje in poglejmo, kaj so naši delavci v tem obdobju že napravili. O tem nam je ing. Janez Nučič povedal naslednje: »Kljub temu. da smo že krepko zavihali rokave, se poleg gradbenih del izvajajo še vedno pripravljalna dela. Naselje ni še povsem gotovo, problem pa je tudi voda. Trenutno nimamo niti pitne niti vode za umivanje. Neurejena je tudi nastanitev, saj nas večina prebiva po okoliških kmetijah. Poleg pripravljalnih del, ki bodo upam kar najhitreje zaključena, pa smo izvedli tudi že nekaj betonskih del. Izdelali smo podložne betone za m mm - /s®§. ■■ m "»roaaar : Tudi pri žagi je vse na svojem mestu, tako da je gradbišče res vzorno Reaktorski blok bo kmalu gotov mora biti dokončan do 1. julija, ko bodo delavci Džure Džakoviča začeli montirati kontejnment, to je jekleno zaščito reaktorja«. Glede na tuje investitorje so roki pri izgradnji takega giganta občutljiva točka, zato smo zaprosili ing. Nučiča, da nam pove še nekaj o tem: »Glede na izredno dobro sodelovanje z vsemi izvajalci tega objekta mislim, da nam le-ti ne bodo delali problemov. Gre bolj za pomanjkljivo do- Površine morajo biti izredno gladke, zato tudi kladivce in metlica nista odveč Da bi se bolje razumeli Mislim, da je pretežno v Gradisu delovna sila iz SR Hrvatske in SR BiH. Slovencev je zelo malo in sicer nekaj starejših gradbenikov, mladih pa skoraj ni, kar dokazuje, da se med učenci, ki se izobražujejo v Gradbenem šolskem centru redko najde kakšen Slovenec. Poglejmo kaj pravi o delavcih iz drugih republik glavni urednik Mitja Gorjup v »Delu«: »Večina delavcev, ki je prišla k nam v Slovenijo, je iz SR BiH in SR Hrvatske. Uradni podatki govore, da jih je nekaj čez 100.000. Delež delavcev iz drugih republik je torej tako gospodarsko kot družbenopolitično tolikšen, da kaže o njem pisati in govoriti, samo z občutkom in mero, ker gre .prvič za ljudi in medčloveške odnose, in drugič prav gotovo občutljivo politično vprašanje. Dobra četrtina teh delavcev živi pri nas več kot 10 let, ie samo 32 °/o se jih misli vrniti. Torej niso vsi sezonci. Slovenske delovne organizacije, slovenski delavci se v vsem tem obdobju v odnosih do delavcev iz drugih republik niso dobro izkazali. Veliko jih nima urejenih stanovanj, čeprav gre večini očitno za emigrante. Njihovo vključeval j e v socialno okoije v katerem žive, v kulturno ozračje ne bi mogli trditi,da je idealno, čeprav je res, da vse to kar najbolj pogrešajo, ni samo njihov problem. Neke vrste odtujenosti je postala splošen problem čedalje bolj potrošniške družbe v kateri živi, in mentalitete, ki jih obdaja. Pa vedarle, problem je tu in je gotovo resen. Do našega odnosa do teh delavcev moramo biti maksimalno kritični: človeško, politično in moralno. Ti delavci so v Jugoslaviji, v socialistični samoupravni Sloveniji. Imeti morajo isti položaj, isti status kot vsi drugi delovni ljudje. Ne zato, ker jim ta položaj izhaja iz njihovega dela in ustvarjenega dohodka, temveč tudi zato, ker je to edino možen in edino socialističen princip. To, da so prišli k nam je naša sreča in obveza, ker jih resnično potrebujemo in ker na najbolj naraven in spontan način ustvarjajo tisto, čemur bi lahko rekli integrirana socialistična Jugoslavija — dežela dela in svobodnih ljudi, ne glede na narodnost, raso in vero«. Tovariš Gorjup je zelo lepo prikazal pravo situacijo delavca (tujca v Sloveniji) in mislim, da njegova tema ni samo za prebrati. J. C. Strokovno tehnično sodelovanje Učimo se nemški WI8 LERNEN DEUTSCH 73 Lektion Unbestimmte Ortsadverbien (nedoločni krajevni prislovi) WO? anderswo, vvoanders irgendwo nirgendvvo, nirgends iiberal] VVOHER? antiersvvoher irgendwober nirgemvoher iiberallher WOHIN? andersvvohin irgendwohin tiirgendwohin iiberailhin Beispiele: Auf der Erde findet man iiberall lebende VVesen Er vvar nirgends so gliickiich vvie in seiner Hehnat. I>as Pferd verlor irgendwo ein Hufeisen, tlbung: Suchen Sie tias fehlende Adverb und setzen Sie es ein: 1. Junge Menschen glauben, es ist — schoner als zu Hanse. 2. Woher vveisst du das? Ich habe es — gelesen oder gehort. 3. Der ruheiose Mensch such sein Giiick — in der Welt; die Unruhe treibt J?n —, bs er erkennt, dass es auch — nicht besser ist. 4. Wohin gehst du? Ich gehe —, ich hieibe zu Hause. 5. Woher kommst du? Ich komme —, ich war nicht fort. 6. Wir vvisseu nicht, — der Mensch gekommen ist und — er geht; aber — kommt er, und — geht er. 7. Heuie ist ein herrlicher Sonntag, wir moehten — fahren. Na področju gradbene dejavnosti Gradisa z Institutom gradjevinarsiva Hrvatske iz Zagreba m 8. Vielleieht fahren wir wieder in den VVald zu dem Forster? Meineiwegen —, aber nur nicht zu dem Forster! Erst vor zwei VVecheri sind wir dort gwesen. also iieber an den See oder sonst—. 9. Den Kindcrn schmeckt es immer — besser als zu Hause. b) preiskava cementa: čas vezanja, prostorninska obstojnost, vodna po-treoa, finost mlelja, specifična površina, prostorninska teža, tlačna trdnost, upugibna trdnost (kemične analize v Zagrebu); c) preiskave otrdelega oz. svežega betona: sestav betona, vodocementni faktor (v/c), prostorninska teža, kcn-zistenca (ve-be), tlačna trdnost in vo-donepropustnost (odpornost na obrus in zmrzovanje v Zagrebu); d) poskusno obremenjevanje manjših poskusnih armiranobetonskih in prednapetih betonskih elementov. Napravljene so bile predhodne preiskave ne samo rednih navadnih betonov, temveč smo za specifične potrebe gradbišč preiskovali tudi črpal-ne betone, ki se lahko transportirajo horizontalno in vertikalno po ceveh, potiskanih z betonsko črpalko. Nato (nadaljevanje na 10. str.) Tudi Gradisove! so se udeležili proslave ob 30-letnici zmage nad fašizmom Še hitrejši tehnološki razvoj gradbeništva postavlja že vrsto let pred gradbenike vedno večje zahteve za tesnejše sodelovanje na eni strani s proizvajalci novih gradbenih materialov, sodobne gradbene mehanizacije in v tej zvezi osvajanje novejših in modernejših oblik gradenj v konstruktivnem in tehnološkem pogledu, na drugi strani pa tak nebrzdan razvoj pogojuje nenehno spremljavo kakovosti posameznih gradbenih materialov in njihovo uporabo v okviru zakonitih tehničnih predpisov n standardov. Da bi lahko gradbena operativa stopila v korak s tem burnim razvojem znanosti in tehnologije se je pokazala prav nuja, na naveže tesne stike s pristojnimi institucijami za intenzivno strokovno preverjanje kakovosti vseh vrst gradbenih materialov, njihove raznolike uporabnosti, nosilnosti posameznih elementov in celo celih objektov. Tako sistematično in intenzivno delo pa nam nudi tudi varnost in stabilnost objektov Gradis naša TOZD GE Maribor (v pojasnilo naj navedemo, da nekateri našo enoto še vedno imenujejo Gradbeno vodstvo Maribor, ali celo samo Visoke gradnje), je že pred dvema letoma prva v podjetju uvidela, da se mora kar se da hitro prilagoditi sodobnim ostrejšim tržnim zahtevam, ki jih diktirajo novi sodobni gospodarski tokovi, zakoni in predpisi In plod iskanja najboljše rešitve je bila pogodbena strokovno tehnična povezava z Institutom grade vinarstva Hrvatske iz Zagreba, OOUR Institut za konstrukcije i materi j a le (na kratko TGH) Pogodbeno strokovno sodelovanje na področju gradbene dejavnosti z Institutom gradevinarstva Hrvatske obsega predvsem laboratorijske preiskave betonov, malt in vseh njihovih komponent, vključujoč uporabo raznih aditivov, atestiranje vseh potrebnih materialov in opreme, strokovno usposabljanje laboratorijskega osebja, preskrba laboratorija z manjkajočo opremo za izvajanje poskusov, pomoč pri reševanju tehnične problematike grabišč, napotila in pomoč pri uvajanju in vodenju vse potrebne dokumentacije ter drugo, Nadaije se lahko opravljajo poskusi v našem laboratoriju tudi za tuje naročnike z izdajanjem odgovarjajočih atestov s strani Instituta. Za vse druge preiskave, katerih ni moč opravljati v našem iaborato-toriju na Pobrežju pa se je Institut obvezal, da jih bo za nas opravil v svojih drugih laboratorijih pod zelo ugodnimi pogoji. Naj navedem vsaj nekaj glavnih podatkov našega dvoletnega nadvse polnega sodelovanja z Institutom gradevinarstva Hrvatske iz Zagreba: — redna strokovna kontrola dela laboratorija, — redno umerosojenje laboratorijske opreme, — predhodne preiskave vseh vrst in mark betonov za vse naše betonarne o obratih in na gradbiščih, — čez 300 rednih preiskav gramoza in izdaja atestov, — 80 rednih preiskav in atestiranje drobljenca. — 189 preiskav raznih vrst cementa, — čez 3500 preiskav svežega in otrdelega betona za čez 40 gradbišč in obratov, — 125 preizkusov betona na vo-doiesnost, — atestiranje betonarn v pogledu homogenizacije betona, — umerosojenje hidravličnih napenjaj k za prednapenjanje kablov, — izdaja strokovnih amen j za posamezne objekte, — redno atestiranje betonskega železa, — poskusno obremenjevanje armiranobetonskih 'elementov z izdajo odgovarjajočih atestov, — atestiranje prednapetih betonskih stebričev in hlevskih rešetk, — več kot 2Q0 preiskav in atestiranje betonskih zidakov, — poskusno obremenjevanje in atestiranje armirano betonskih - in prednapetih betonskih konstruktivnih elementov kompletne krovne konstrukcije gradisove nale (tip GH2 in GH4), — statistično obdelovanje podatkov oz. rezultatov preiskav kvalitete betona raznih mark s pomočjo računalnika za betonarne m oojeKte z izdajo potrebnih atestov, — preizkus kompnmiranja tal, — prednodne preiskave vseh vrst in mam oetona m njegovih sestavnih delov v pogledu tlačne trunosti in vodotesnosti, odpornosti proti oorusu in zmrzovanju za več tujih naročnikov, — predhodne preiskave toplih betonov s segrevanjem s paro, naročene s strani razvojnega oddelka našega podjetja. Da bi bralcu predočiii velikost in obseg elementov iz armiranega in prednapetega betona, poslanega v Zagret) na atestiranje, naj omenimo, da je bilo več kot 110 elementov snupne teže sicoraj 5ll ton. Za boljši prikaz raznolikosti in vrste Veamh preiskav v našem laboratoriju na Pobrežju bomo našteli nekaj glavnih vrst preiskav: a) preiskava gramoza m drobljenca: zrnavost, humoznost, odpiaKiji-vost, prostorninska teža, specifična teza, vlažnost, oblika zrn (petrugra..-sko-mineraloški sestav — v Zagrebu); be.tominen es jetzt —, ich weiss aber nicht genau —. Adverbieu der Zeit. (Prislovni čas) 1. Mittags scheint die Sonne am vvarmsten (vvann?) 2. Der Študent war wocheniang krank (vvie lange) 3. Wir machen taglich eineti Spaziergang (vvie oft?) 1. Zeitpunkt: W a n n ? A. Bestimmte Zeitadverbien. (določni časovni prislovi) Die Tageszeiten: Vvann? der Morgen der Vorm5fag der Mittag der Nachmittag der Abend die Nacht am Morgen am Vormittag am Mittag e m Nachmittag am Abend in der Nacht vergestern morgen (friih) vorgestern gestern mirgen (frt"h) gestern heute morgen (friih) heuie morgen friih morgen iibermorgen friih iibermorgen morgens vormittags mittags nachmittags abends nachts morgen (friih) vormittag, mittag nachmittag, abend nacht Es sind mehrere sich vviederholende Tageszeiten oder Tage gemeint: des Morgens, des Vormittags, des Mittags, des Nachmittags, des Abends, des Nachts. morgens, vormittags, mittags, nachmittags, abends, nachts. Sonntags, Montags, Diensttags usw. Vorige, diese, nachste Woche oder in der vorigen, in dieser, in der nachsten Woche. Im vorigen, in diesem, im nachsten Jahr, Sommer. Plural: in den vorigen, in diesen, in den nachsten Wochen, Jahren usw. Vor (nach, in) einer Minute, Stunde. Vor (nach, in) 20 Minuten usw. Das Gegenteil von »vor« ist »nach oder in«), Das nachste Mal vvollen vvir die »unbestimmten Zeitadverbien« behandeln. (Nedoločni časovni prislovi) VVorter — Besede r Forster andersvvo, woanders — drugod irgendvvo — nekje nirgendvvo, nirgends — nikjer iiberall — povsod andersvvoher — od drugod irgendsvvoher — od nekod uberallher — od povsod andersvvohin — drugam, kam drugam irgendwohin — nekam nirgendvvohin — nikamor iiberallliin — na vse strani ruhelos — nemiren e TTuruhe — nemir treiben (i, i) — gnati gozdar vvochenlang — cele tedne taglich — dnevno, vsak dan morgens — zjutraj vormittags — dopoldne nachmittags — popoldan vorgestern — predvčerajšnjem r Zeitpunkt — hip, trenutek sich vviederholen — ponavljati se e Tageszeit — dnevni čas vor einer Stunde — pred eno uro nach einer Stunde — po eni uri Razvoj stanovanjske gradnje Razvojni oddelek pri skupnih službah v Ljubljani je pripravil zanimiv pregled gradnje stanovanj v Gradisu. Prav gotovo bodo rezultati tega pregleda za marsikoga novost, zato smo sklenili, da zaprosimo ing. Dušana Sodnika, direktorja tega oddelka, za nekaj pojasnil ob tem pregledu. Takole nam je povedal: »Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bil sprejet sklep, da ROS in komercialna služba ugotovita, kako se izvršujejo sklepi glede usmeritve stanovanjske gradnje v našem podjetju, katere usmeritve so bile sprejete pred dvemi leti. Po zbranih podatkih J2haja naslednje: Družbeni plan razvoja SRS predvideva, da se bo celotni obseg stanovanjske gradnje povečal v petletnem obdobju 1976—1980 na 77.000 stanovanj (od tega ?5% v družbenem sektorju). V preteklih petih letih je bil plan 55.000 stanovanj (od tega 66 % v družbenem sektorju). V Sloveniji smo zgradili v letu 1970 5,4 stanovanja na 1000 prebivalcev. To število se je povečalo v letošnjem letu na 6,7 stanovanj in bo naraslo na 9 stanovanj (novih) na 1000 prebivalcev v letu 1980. Od « pretekle, sedanje in bodoče gradnje so TOZD Gradisa zgradile pred letom 1970 6,7 % vseh stanovanj, grajenih na družbenem sektorju gradnje, v sedanjem Petlenem obdobju pa je ta odstotek 7,9 % in bo znašal P° perspektivnih programih TOZD v naslednjih petih letih 8 "/n od celotne gradnje v družbenem sektorju. vOZD Gradisa so zgradile v obdobju 1961—1965 350 stanovanj letno, v obdobju 1966—1970 320 stanovanj letno, v obdobju 1971—1975 560 stanovanj letno, v obdobju 1976—1980 pa bodo zgradile 930 stanovanj letno. ;-e vzamemo konkretno leto 1980. potem bo dograjenih «50 stanovanj v tistem letu. Povprečna doba gradnje enega stanovanjskega ob-l®kta znaša v posameznih letih od 15 mesecev do 24 Mesecev (v letošnjem letu bo ta doba 16 mesecev). Od celotne proizvodnje je znašal delež stanovanjce gradnje vrednostno v posameznih letih od 10 % do 20%>. To velja za Gradis. V celotni gradbeni proizvodnji Slovenije bo narasla stanovanjska gradnja v družbenem sektorju približno od 17% na 26% od leta 1973 do 1980, medtem bo znašal delež stanovanjske gradnje v privatnem sektorju od 22 % v letu 1973 na 8 % v letu 1980. Pa poglejmo malo po naših gradbenih enotah. V letošnjem letu predvideva enota Celje dograditi 384 stanovanj, Jesenice 212, Ljubljana okolica 56, Maribor 193 in Ravne 213 stanovanj. Razvojni program TOZD GIP Gradisa upoštevajo smernice republiškega plana glede povečanja obsega stanovanjske in predvidevajo v petletni dolgoročni usmeritvi sedem odstotno rast obsega stanovanjske gradnje. V začetku maja je bilo posvetovanje vseh dejavnikov, ki sodelujejo in vplivajo na stanovanjsko izgradnjo. Udeležili so se ga predstavniki našega podjetja, kjer je bil predložen družbeni program intenzivnega razvoja industrializacije stanovanjske proizvodnje v SFRJ. Program obravnava vse probleme, ki jih mora naša družba urediti in rešiti, da bo bodisi obseg, bodisi doba gradnje.stanovanjskih objektov, bodisi racionalnost gradnje izboljšana itd. Sistem predvideva naslednje ukrepe: — samoupravno organizacijo, — tehnološko regulativo (usklajevanje mer, sistem standardov in sistem kontrole), — družbeno organizacijo (dolgoročnost planiranja, izpopolnitve sistema informacij, izboljšanje raziskovalnega dela. kompletiranje sistema, financiranje), — programiranje, projektiranje (urbanistično in gradbeno, ekonomsko projektiranje), — razvoj surovin gradbenega materiala in transporta, — tehnologija proizvodnje in gradnje, — organizacija proizvodnje in gradnje. GRADNJA STANOVANJ GtP GRADIS VISOKOčjRADNJA V 000 t>*vfO rfAzww tov. '""‘»‘Hani« 1970 1971 .1972 1973 1974- *>75 1976 4977 1978 1979 1980 rccd'. ruat. ocova APAVj. . AEŽ!JTXE "iti KCAL."" ŠIPI!! Pogoji za sprejem Sprejem učencev Pred vami je izbira poklica — morda se boste odločili za gradbeništvo. Oglejte si, kakšne možnosti so pred vami, če se odločite za katerega od poklicev, ki jih navajamo. V času šolanja imate urejeno bivanje in možnosti za nemoteno učenje v našem vajeniškem domu, v času, praktičnega pouka pa v domu učencev ler v samskih domovih Gradisa, ki so lepo in prijetno urejeni Hrana in stanovanje sta brezplačna, poleg tega pa prejemajo učenci 'udi nagrado — čim boljši je šolski in delovni uspeh, višja je nagrada Če ste se odločil za katerega od poklicev v gradbeništvu, se prijavite našemu centru za izobraževanje, Gradis — skupne službe, Ljubljana, Korytkova ul. 2. V letošnjem letu bomo sprejeli: 80 učencev zidarske stroke 100 učencev tesarske stroke 5 učencev mizarske stroke 10 kleparjev 5 ključavničarjev 2 elektrikarja 15 železokrivcev 25 betonerjev POGOJI ZA SPREJEM Učenci, ki se želijo usposabljati za poklice v gradbeništvu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, za katerega se prijavijo. Sprejemamo tudi učence z nedokončano osemletko, ki imajo končanih 6 ali 7 razredov osnovne šole. Te usposabljamo za poklic po posebnem programu centra za izobraževanje. Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo, s kratkim življenjepisom, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo. SPREJEM UČENČEV Učence sprejema Center za izobraževanje. Gradis — skupne službe, Ljubljana. Korytkova ul. 2 — praviloma od. L junija do č 30. septembra v vsakem koledarskem letu. Starši oziroma skrbniki učencev morajo skleniti pismene učne . pogodbe z delovno organizacijo najpozneje v 15 dneh po sprejemu učencev. Program usklajevanja potrebnih ukrepov predvideva naloge, ki jih morajo izvršiti posamezne občine, republike in celotna federacija, da bomo dosegli v jugoslovanskem merilu racionalizacijo stanovanjske gradnje Perspektivni program razvoja našega podjetja sledi družbeni program razvoja industrializacije gradnje in predvideva naslednje poslovne cilje. — pospešeno letno rast fizičnega obsega proizvodnje v obdobju 1974 do 1980 po stopnji 6% letno, povečanje produktivnosti 4—6°/o letno, rast zaposlenih 1% letno Planski cilji, ki jih moramo izpolniti, da bomo dosegli takšno rast proizvodnje in produktivnosti, izboljšanje kadrovske strukture, informacijsko dokumentacijske dejavnosti, uvajanje nove tehnologije, izpopolnjevanje, izboljšanje razvojno-raziskovalnega dela optimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet vseh TOZD podjetja, izboljšanje organizacije poslovanja (skrajšanje dobe gradnje objektov), modernizacija sredstev za proizvodnjo (investiranje v opremo vsako leto vsaj dvojno vsoto obračunane amortizacije da tako dosežemo realno stopnjo rasti osnovnih sredstev 10—12%. povečanje obratnih sredstev za 4% letno, ker bi s tem dosegli letno stopnjo rasti poslovnih sredstev 7 %). V dveh diagramih prikazujemo količinske podatke za: — Razvoj stanovanjske gradnje v GIP Gradis — Razvoj vseh gradenj za leta 1970 do 1980 v GIP Gradis Il!lll!lll!l!llll!l!!l!l!ll!l!lll!l!llllll!i!l!l!lllll!lllll!l!llllllllll!l!lllllllig Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno Sodelovali tudi na Karavani mladosti MLADINCI NIZKIH GRADENJ IZ ŽIC SO SE UDELEŽILI KARAVANE MLADIH! Mladi delavci na gradbišču AC v Žičah so že dalj časa organizirani v svoji mladinski organizaciji. Do sedaj so pripravili že nekaj športnih srečanj in tekmovanj, organizirali so kulturne programe, razna testiranja in podobno. Posebno dejavno pa je njihovo športno življenje saj ne mine dan, da se ne bi po končanem delu zbrali na igrišču poleg gradbišča in sodelovali v raznih športnih disciplinah do poznega večera. Poleg športnega življenja sodelujejo tudi v raznih sekcijah in krožkih kot so streljanje, šah in namizni tenis. Na svojih mladinskih srečanjih živahno sodelujejo v razpravi o delu na gradbišču, o vključevanju mladih v samoupravljanje, o tekočih problemih dela in življenja na terenu itd. Pohvalno je, da znajo biti v teh pogovorih zelo kritični in tudi samokritični saj so na primer pred kratkim zaradi nedejavnosti zamenjali svojega predsednika mladine Despotovič Branka in namesto njega izvolili za predsednika mladega vajenca tretjega letn.ika Islamovič Ra-miza. Prav tako so zaradi slabe aktivnosti zamenjali vodjo svoje strelske skupine Nakičevic Midhada in namesto njega izvolili Markovič Cvijana. Na svojem zboru mladih so. javno izvolili tudi 7 najbolj aktivnih mladih delavcev, da so se udeležili karavane mladih, ki jo je priredila RK ZM Hrvatske v sodelovanju z mladinskimi organizacijami iz drugih republik in mest, med njimi tudi iz Maribora. Karavana mladih je šla na pot iz Maribora preko Zagreba dne 22 5. 1975 Srečanje mladih iz vse Jugoslavije je trajalo štiri dni z osrednjim mestom srečanja v Poreču in Grožnjanu in vrnitvijo preko Trsta. Postojne in Ljubljane. Namen karavane mladih je bil vsakoletno srečanje mladih, izmenjava mnenj, razna športna tekmovanja in prireditve ter podobno. Od mladih delavcev iz kolektiva nizkih gradenj iz Žič so se karavane mladih udeležili naslednji' Maksimovič Nedeljko — tesar, Mionic Simo — tesar, Mitič Velimir — železokrivec, Cerovec Josip — vajenec, Duspara Tli,ja — varilec, Žganec Avgust — vajenec in Koležnik Jože — električar. Upamo, da bo podobnih mladinskih srečanj še več in da bodo vedno dobra vzpodbuda za še večjo aktivnost mladih delavcev. Jani Klančar Aktiv mladih delavcev v Domu učencev Ljubljana je eden izmed najbolj aktivnih v GIP GRADIS. Svojo dejavnost razvija na vseh tistih področjih dela, katera zanimajo mladega človeka, oziroma kate* i ga morajo zanimati. S predsednikom aktiva Rafaelom Iličem sva načela vrsto vprašanj o dejavnosti tega aktiva, zlasti pa nas je zani-mlo vprašanje idejno vzgojnega dela v domu. — V programu svojega dela za letošnje leto ste planirali več predajanj in razgovorov z namenom, da bi učenci bolje spoznali svoje podjetje. Zanima nas, kako daleč ste z realizacijo teh načrtov? — Kar zadeva realizacijo našega anmena, da učenci bolje spoznajo podjetje, v katerem se usposabljajo za svoj bodoči poklic, moram reči, da je že skoraj v celoti realiziran. V dosedanjih predavanjih in razgovorih smo se precej natančno seznanili z vsem, kar prinaša nova ustava glede organiziranosti delovnih organizacij in kako je na osnovi teh ustavnih določil organizirano naše podjetje. Precej obširno smo se seznanili tudi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih, zlasti s pravicami in dolžnostmi delavcev v združenem delu — Kakšno je bilo zanimanje učencev za ta predavanja in kaj jih je predvsem zanimalo? — Med učenci je bilo za ta predavanja precejšnje zanimanje zlasti med tistimi starejšimi, ki bodo v kratkem postali kvalificirani delavci in s tem tudi enakopravni člani svoje TOZD. Prav ti so v razgovorih s predavatelji zastavili vrsto vprašanj s področja pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz dela in samoupravljanja. Med mlajšimi učenci je bilo za ta predavanja manj zanimanja, vendar smo kljub temu dosegli njihovo pol- Rafael Ilič no udeležbo. Menili smo namreč, da je prav, da se tudi oni seznanijo z vsemi vprašanji, čeprav jih še zaenkrat manj zadevajo in zanimajo. Kar pa zadeva vprašanje, kaj je učence predvsem zanimalo pri obravnavi vsega tega, moram reči, da zlasti to, kaj je delavec pridobil z novo usta- vo in v čem se kažejo pridobitve v našem podjetju. — S katerimi temami nameravate še seznaniti učence, da bo njihova predstava o podjetju popolnejša? — Na vsak način nameravamo organizirati tudi predavanje, kako se formira dohodek podjetja in posamezne TOZD in kakšna je pri tem vloga posameznika. Menimo namreč, da se mora vsakdo, ne glede na to, na katerem delovnem mestu dela jasno zavedati, da je od njegovega dela, njegovega odnosa do dela in stvari, s katerimi upravlja, odvisen ta dohodek in njegova delitev. Ob tem bomo učencem tudi obširno pojasnili po katerih kriterijih se izračunavajo njihove nagrade. — Povejte še, kdo so bili predavatelji? — Že ko smo se pogovarjali o temah predavanj smo prišli do zaključka, da morajo biti predavatelji naši ljudje, iz podjetja, ki bodo znali ne le razložiti v dostopni obliki ustavna in druga določila, temveč tudi povedati dovolj obrobnih ilustrativnih podatkov, ki so značilni za naše podjetje in ki bodo znali ter imeli potrpljenje poslušati in odgovarjati na vprašanja, katera morda ne bodo povsem v skladu z obravnavano temo, a zanimajo in zadevajo učence. Moram reči, da glede predavateljev nismo imeli težav. Tovariš Zupančič, direktor splošnega sektorja in tovarišica Milka Marc, diplomirana pravnica v skupnih službah sta se ljubeznivo odzvala našemu povabilu in dobro opravila to delo, za kar se jima v imenu učencev najtoplje zahvaljujem Upamo, da bodo tudi preostali predavatelji zadovoljivo opravili svoje delo. E. R. Vojaki nam pišejo Vesel sem, da mi redno pošiljate naše glasilo tudi v vojsko, kamor sem odšel v začetku letošnjega leta. Trenutno se nahajam v Strumici, od koder prav prisrčno pozdravljam vse moje kolege iz ravenske enote, še posebno pa brata Mujota, ki prav tako dela v Gradisu. Želim vam vsem skupaj tudi v prihodnje kar največ delovnih uspehov. Upam, da se še kdaj oglasim. Do takrat pa vas pozdravlja vojnik ALDŽIČ MASE V. p. 2724/4 92400 STRUMICA Maše Altlžič Za menoj je že vojaški dopust Sedaj sem že nekaj časa »vojniče« v Trebinjah in če vzamemo ves moj vojaški staž. sem si že zaslužil malo odmora Tako sem dobit dopust in preživel sem ga seveda v Ljubljani Ampak sam dopust ni tako zanimiv, bom raje pripovedoval o poli nazaj v kasarno Ko sem bil še v Ljubljani, sem si želel, da ne bi nikoli odšel na to pot, vendar dopust hitro mine; Ob vsesplošnih pripravah domačih in seveda mene kot glavnega akterja tega dogajanja v hiši je prišla nedelja, in s tem odločilni dan odhoda mojega aviona Ko so bile pripravljene vse moje stvari — od vojaških čevljev. preko nahrbtnika, do kape, sem vzel pot pod noge in hajdi na letališče! Tisti dan je bil kakor narejen za letenje po zraku, na Brniku je bilo polno ljudi in sonce je bilo precej toplo. Mnog: ljudje so tja prišli, da vidijo, kako pristajajo in vzletajo letala, drugi so prišti kar na nedeljski izlet. Videl sem, kako se nekateri spet poslavljajo od prijateljev, svojcev in vseh, ki odhajajo na pot. Med to množico ljudi sem bil tudi sam in seveda s spremstvom ki je ob lakih priložnostih obvezno Od glave družine sem dobival še zadnja navodila pred odhodom, kako se naj obnaš,am pri vojakih saj je naša »glava« družine to vojaščino dal že zdavnaj skozi in se pač na to seveda spozna. Poslušal sem in si vse to verno zapisoval v spomin Potekla je tudi kakšna solza, kar je skoraj normalno, kadar se vojak vrača v kasarno Ura ob odhodu preteče hitro in prehitro. Po vseh fonnamo-stih na letališču s prtljago in vkrcavanjem smo se poslovili in ielalo se je že začelo dvigati nad prelepo pokrajino, ki se je razprostirala pod nami. Na desni in levi je bilo videti Alpe in Karavanke, ki so jih krasile dolinice in v njih posejana naselja in posamezne hišice med njimi pa so bile vijugaste potke, ki jim pravimo tudi ceste, seveda — kadar smo malo bolj pri tleh Prav kmalu smo zavili na drugo stran in pred nami se je razprostrl pogled na morje oblakov, pod njimi pa se je začelo prikazovati pravo morje Vozili smo nad celo obalo Jadrana in tako lepega pogleda človek ne more pozabiti nikoli Vrsta otokov in o-točkov polno zalivov in ob tem v vsakem skupek hišic ki se tišče druga ob drugo kakor da se hoje velike kače. ki se vije ob njih Lep je bil tudi pogled v notranjost dežele, na zasnežene hribe, ki stražijo na našh mejnikih Počasi se je začelo sonce spuščati za mori e pričele so se prižigati luči m obala je postala svetla črta v temnem morju. Končno smo pristali, hitro so nas »izkrcali« in v naslednjem trenutku smo bili v avtobusu in na poti v Dubrovnik, Tudi ta vožnja je minila hitro, še hitreje pa tista naprej proti kasarni Saj pa se mi je tudi že mudilo. Sedaj sem spet »vojniče«, ki ob prostem času rad zahaja v mesto Trebinje, Našel sem polno prijetnih kotičkov, saj je mesto lepo, najbolj zanimiv pa je prav gotovo »čiro« — na ozkotirni železnici s svojimi smešno majhnimi vagoni, kj vozijo tu Jaz pa zraven razmišljam, kako bo prišel dan, ko bom tudi sam sede! nanj in se odpeljal nazaj v domači kraj. Dominik Murn Mladinska organizacija in kulturno življenje delavcev Na žalost je v naši enoti GE Ljubljana zamrla mladinska organizacija, ki je takorekoč sploh ni, odkar je tovariš Hudjek, njen bivši predsednik, zapustil podjetje. Za to smo krivi sami mladinci, ki bi morali organizirati tandem mladincev, ki bi skušal vse ostale pritegniti in jih organizirano pripraviti za vsa športna področja. Sredstva in rekvizite ni težko nabaviti in na ta način bi uspeli. Ni čudno, da dosežemo slabe rezultate, če se pripravljamo samo mesec dni pred tekmovanjem Res je, da ni za treninge prostora ampak to ne bi smel biti razlog in opravičilo, ker se z dobro organizacijo* šah lahko igra tudi po sobah in ne samo v posebnih dvoranah, nogomet, košarka .rokomet pa nekje v Mostah na kakšnem šolskem igrišču itd Tega pa ni, ker so ljudje na tem področju leni Vsak ima svoje opravke, prezaposlenost, enostavno rečeno — i, ki bi bili družbenopolitično in športno zainteresirani. Po delovnem času se da veliko naredi^ glede športa m organizacije. Že zg0' daj zvečer je v samskih domovih j" barakah vse zaspano, kot mrtvo. ^ ... tudi podnevi lahko vidiš poležavanj* | po posteljah, kol da bi bili vsi up0' “ kojneci, a ne zdrava mladina. Kar se tiče zabavnega življenj* smo na slabem. Naš deavec si za slu” kakšen izlet več po domovini, kak0* do sedaj in vsaj eno do dve vstop' niči za ogled kakšne predstave 1 Ljubljani Kolikokrat vidim, da n°' katera podjetja pokupijo celo preč' stavo, oziroma jo naročijo za svoj | delavce in zakaj to ne bi storilo tud I naše podjetje? Kaj nismo tega Z8] služili? Iz izkušeni vem. da velikokrat ka* te zaradi gneče ni mogoče dobiti >. škoda, da si nekdo ne more ogleda* teh tako dobrih predstav Po tak1* lepih organizacijah v korist žaba'' nega življenja delavca bo delavec ’ bolj imel rad svoje podjetje in ** seveda dal tudi vse od sebe zanj. V slovo sodelavcu Umerja Hamziču! Za kolektiv nizkih gradenj je bil 16. maj 1975 zopet žalosten dan. Tega dne je zaradi srčnega infarkta iznenada umrl naš dolgoletni član OMER HAMZIC. Pokojni sodelavec se je rodil dne 12. 2. 1924 v vasi Babiči pri Gračanici v republiki BiH. V našem kolektivu se je zaposlil dne 24. 4. 1965 kot KV miner. Z nami je delal polnih deset let in z nami je delil dobro in slabo. Skupaj smo se nahajali na raznih gradbiščih po Jugoslaviji, nazadnje pa je delal na AC Hoče— Levec na gradbišču v Slatini— Dramlje. V svoji rojstni vasi je zapustil ženo in tri otroke. Dolžni smo, da oddamo priznanje sodelavcu in tovarišu za vse kar je prispeval in žrtvoval v letih svojega dela, predvsem za njegovo zvestobo kolektivu. Življenjska pot našega sodelavca Omerja se je iztekla, mi pa ne smemo pozabiti, da z njegovim odhodom izgubljamo del sebe, en del naše skupnosti, ki jo je imel rad in kateri je ostal zvest do kraja svojega življenja. Kot njegovi sotovariši smo dolžni ohraniti njegov spomin 1 Jani Klančar Dejavnosti aktiva mladih delavcev v domu učencev Delavci Nizkih gradenj iz Skednja darovali kri Dne 19. 5 1975 je Organizacija Rdečega križa iz občine Sl. Konjice Organizirala v zadružnem domu v Ročah, ki se nahaja v bližini našega gradbišče AC prostovoljno krvodajalsko akcijo, kateri so se odzvali ‘Udi naši delavci in to naslednji: Bobič Nikola, delovodja Vrtarič Lovro, miner Duspara Ilija, varilec Maksimovič Nedeljko, tesar Pavič Svetozar, železokrivec Predstavniki RK so se našim delavcem prisrčno zahvalili, mi pa jim prav tako izrekamo javno pohvalo še posebno, ker so med njimi večinoma naši mladi delavci, ki so že večkrat dokazali z udeležbo na raznih akcijah svojo požrtvovalnost in dolžnost. Jani KLANČAR S P O KOTIČEK Delavci TOZD SPO so najbolj razdrobljeno raztreseni po vseh Gradisovih gradbiščih. Ni možnosti, da bj se kdaj vsi ali vsaj večina zbrala. Občasno se sestaja na kaki proslavi le manjša skupina, Kolektiv SPO je zelo pomlajen, večina mladih ali mlajših delavcev upravlja težke stroje. Ker ni možnosti sestajati se, je tudi medsebojno poznanstvo majhno. Najbolj se seveda med seboj pozna starejša generacija, le-teh pa ni mnogo. Specifični pogoji dela torej ne dovoljujejo večjih srečanj ter s tem onemogoča spoznanstva, še bolj pa je okrnjeno obveščanje. Naši delavci niso dovolj seznanjeni z raznimi dogajanji v enoti, ker ni možnosti Gotove informacije posredujejo posamezne službe Uprave občasno v plačilnih vrečkah, kar je tudi en način, K temu Uačinu bomo prikjučili še obveščanje prek gradisovega vestnika. Uredništvo bomo zaprosili, da nam rezervira prostor, ki bi ga morda imenovali »SPO — kotiček«. V tem kotičku se bodo našla sploš-Ua obvestila oziroma informacije o delu organov upravljanja, sindikatu, varstvu pri delu, športu in rekreaciji ter še o čem. Informacije bodo dajale posamezne službe s svojega področja. To bi bil eden od načinov informiranja. Da ne bo »SPO — konček« preveč uradniški, ga moramo popespriti s prispevki vseh delavcev SPO, Ti prispevki (članki, pisma in podobno) so lahko iz življenja naših delavcev na gradbiščih, posebni doživljaji, anekdote, šale. Vse prispevke bi pošiljali na uredništvo Gradisovega vestnika v Ljubljano, Korytkova 2. Vsak prispevek bo dobrodošel. N; se pa Ueba bati slovničnih napak ali kaj drugega, urednik ne bo nič Zameril. Tudi meni ne bo zameril, če povem o njem skrivnost, da tudi on ni znal pisati celih sedem let. To, kar zna, pa se je naučil v šoli. Torej začnimo s čim večjim številom prispevkov za otvoritev Uašega »SPO — kotička«, da pokažemo našo sposobnost tudi na ern področju. Nasvidenje v našem kotičku! Računalniško omrežje Prva železnica na svetu, ki je bila uporabna za javni promet, je stekla 1825. leta od Stocktona do Darlingtona na Angleškem. Tej progi so kmalu sledile tudi druge. Lastniki, teh ločenih prog pa so kaj kmalu ugotovili, da nepovezani železniški tiri ne koristijo toliko, kot če bi vse proge povezali v omrežje, po katerem bi bilo mogoče potovati v različne kraje. Tako se je začel razmeroma kmalu po uvedbi železnice veliki proces povezovanja, ki se ni zaključil vse do danes. Povezovanje železniških prog pa je že od vsega začetka zahtevalo nekaj skupnih dogovorov. Tako so se morali vsi kandidati za povezave dogovoriti na primer, koliko naj znašajo razmaki med obema tiroma, kje naj bodo nameščeni odbijači, kakšna naj bo velikost vagonov in podobno. Železnice je bilo treba torej standardizirati. Nekaj podobnega se dogaja tudi danes na področju računalništva. Poznavalci trdijo, da bi velike letalske in hotelske firme lahko nehale poslovati, če ne bi zanesljivo delovalo njihovo računalniško omrežje. Med firmami, ki so se povezale v take velike sisteme, bi lahko našli nekaj najbolj znanih, ki so ugotovile, da predstavlja povezanost v računalniško omrežje naj cenejšo pot do uporabe naj zmogljivejših računalnikov. Vključenost v mrežo pa hkia-ti tudi pomeni, da sleherni uporabnik enakopravno sprejema informacije, ki so sicer pridržane samo lastnikom posameznih strojev ali tistim, ki jim je velik stroj fizično dosegljiv. Tako bi na primer lastnik terminala v Lendavi dobival iz Republiškega računskega centra iniorma-cije o kaki zadevi tako kakovostno in tako hitro kot npr. raziskovalec na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu. Pa ne le to. Lahko pričakujemo, da se bomo vključevali v informacijske mreže na različnih nivojih. Uporabnik iz npr. Novega mesta bi za dosego željenega podatka iz ban te podatkov v RRC uporabil en nivo. Ce pa podatka doma ne bi bilo, bi se moral povezati z drugimi nivoji in po Evropi iskati zvezo s tistim računalnikom, ki iskani podatek ima Seveda je to zadnje stvar prihodnosti, a vendarle ne tako zelo oddaljene. Oglejmo si konkretno, kako so organizirane računalniške mreže v tujini in kje smo v tem pogledu mi. Največjo računalniško mrežo predstavlja gotovo ARPA (Advanced Research Project Agency) mreža v ZDA, ki je bila vzpostavljena 1970 leta in povezuje kakih 25 računalniških centrov. Projekt je izredno uspešen in na podlagi tega se bodo v kratkem organizirale tudi komercialne računalniške mreže, ki se bodo posluževale tehnologije tako imenovanega preklapljanja paketov (packet switching). Vsa sporočila, ki jih pošilja en računalnik drugemu ali računalnik terminalu, se namreč razbijejo na pakete fiksnih dolžin in potem potujejo od ene vozliščne točke do druge — proti naročniku. Mreža je zasnovana tako, da sta med vsakim poljubnim parom priključenih centrov vsaj dve neodvisni poti. Taka mreža deluje tudi, če je kakšna od zvez med centri prekinjena. ARPA je dokazala, da take komunikacije omogočajo večjo propustnost komuni- kacijskih organov, večjo gibljivost sporočil in nižjo ceno. V fazi realizacije je tudi Evropska informacijska mreža (EIN). V projektih sodeluje 9 držav članic, med katerimi je tudi Jugoslavija. Švedska, Norveška, Portugalska in naša država imajo v prvi fazi položaj opazovalca in še ne bodo imele svojega vozliščnega računalnika. Predvidevajo, da bo komunikacijski podsistem pripravljen do konca letošnjega leta. Za predsednika upravnega odbora te evropske organizacije je bil letos izvoljen dr, Edo Pirkmajer. Za poznejšo vključitev v EIN sta v Jugoslaviji zaenkrat sposobna le dva stroja: CYBER 70 v Republiškem računskem centru v Ljubljani in UNIVAC 1110 na Sveučiliškem računskem centru (SRCE) v Zagrebu. Za vključitev Jugoslavije v EIN bomo morali kupiti vozliščni računalnik in dva ali več miniračunalnikov v minimalni konfiguraciji. Nekakšna prva faza naše vključitve v večje omrežje teče v dveh smereh Cenrav imamo v Sloveniji že deloma razvite terminalske mreže, kjer so terminali povezani z izoliranimi računalniki, je to šele prvi korak. Prva pomembna povezava dveh velikih strojev pri nas bo izvedena, ko bomo v Republiškem računskem centru v Ljubljani dobili nov velik računalnik, kj bo s sedanjim povezan v dvojni sistem. Oba računalnika si bosta podaja delo glede na to, kateri od njiju bo primernejši za določeno delo. Druga večja povezava, ki bi šla prek meje republike, bi povezovala Republiški računski center z zagrebškim SRCE, oba računalnika pa bi se lahko še povezala z velikim evropskim računalniškim omrežjem Seveda se oovezovanje tu ne bo ustavilo. Slediti bodo morale povezave velikih računalnikov tudi v drugih jugoslovanskih mestih in končno povezovanje EIN v še večje sisteme. Neodvisno od zunanjih mrež in povezovanja z njimi, pa se načrtuje razvoj Republiškega računskega centra v smeri, ki naj pripelje do mreže računalnikov, kjer bi bili poleg dveh ali celo treh velikih sistemov za paketno (batchi delo povezani z njimi in med seboj še nekateri specializirani računalniki. Usmerjenost, manjših ali srednjih računalnikov v specifične posle kot so interaktivno delo (time-sharing). učenje s pomočjo računalnikov, velike skupne baze podal kov, omogoča naj večjo učinkovitost in zmogljivost za naj nižjo ceno, pri tem pa se zaradi povezave v mrežo fleksibilnost ne zmanjša. Tako kot nekdaj pri uvajanju železniške mreže tečejo tako v Evropi kot tudi pri nas raziskave, kako povezati računalnike različnih tipov. Če bi hoteli povezati računalnike danes take. kakršni pač so, bi se brez vmesnikov in prevajalnikov zgodilo tako kot če bi hoteli voziti z vlakom po železnici, ki bi imela od mesta do mesta drugačne razmake med tiri, ali pa, če bi se začeli pogovarjati ljudje, od katerih govori vsak drugačen jezik. Z eno besedo, tudi v računalništvu bo treba vpeljati nekatere standarde Ne glede na to, koliko težav bo pri tem povezovanju treba premostiti, je bodočnost zagotovo v računalniškem omrežju in s tem v zvezi v velikih in specializiranih računalnikih, ki lahko nudijo največ za najnižjo ceno. CESTNO-PROMETNI PREDPISI (nadaljevanje s 4. strani) — voznik, ki je s prekrškom povzročil neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo s tem, da je spremenil način vožnje tako, da je naglo zmanjšal hitrost vožnje, kot tudi voznik, ki pri znatnejšem zmanjšanju hitrosti ni opozoril druge voznike na svoj namen z zavorno lučjo ali z roko. Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šest mesecev. 2. Z denarno kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje: — voznik, ki je s prekrškom vožnje z vozilom po cestni površini, ki ni namenjena za promet tiste vrste vozil povzročil nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo. Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do treh mesecev — voznik, ki ne vozi po desni strani vozišča v smeri vožnje Če je bila s tem prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se sme vozniku motornega vozila izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šest mesecev; — voznik, ki na štiripasovni cesti za promet v obeh smereh vozi po voznem pasu, za promet iz nasprotne smeri ali če voznik na tripasovni cesti za promet v obeh smereh vozi po prometnem pasu. ki je ob levem robu ceste v smeri vožnje. Če je bila s tem prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda se sme vozniku motornega vozila izreči varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do šestih mesecev; — voznik, ki je z nepravilno vzvratno vožnjo povzročil neposre- dno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo. Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do treh mesecev. 3 Z denarno kaznijo 100 din takoj na mestu se kaznuje voznik, ki spremeni način vožnje vozila tako. da naglo zmanjša hitrost, kot tudi voznik, ki je z naglim zmanjšanjem hitrosti spravil v nevarnost ali znatno oviral druge voznike oziroma name- na hitrega zmanjšanja hitrosti vožnje ni naznanil z uključitvijo zavorne luči ali z roko 4. Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje: — voznik, ki je s svojim vozilom po cesti, vozišču, prometnem pasu ali stezi, ki ni namenjena za promet tiste vrste vozila; — voznik, ki ne upošteva pravila o vzvratni vožnji. Marjan Meti jak Pri gradnji na Bernardin« je velika ovira morska voda Kolektiv gradbišča nizkih gradenj v Skednju, ki gradi na AC viadukt 60-24 in 60-25 ter objekt 50-41 se je letos odločil, da počasti praznik 1. maja z tovariškim srečanjem na pikniku pod novozgrajenim viaduktom. Prekrasen sončen pomladni dan je bil 29. aprila 1974 kot naročen, da se svečano in veselo proslavi praznik dela 1. maj. Skupaj s praznikom dela je kolektiv proslavil še obletnico OF Slove- nije, 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. Letos so se člani našega kolektiva dogovorili, da v malo drugačni obliki proslave svoj praznik. Gradbišče je bilo svečano okrašeno, z novozgrajenih objektov pa so plapolale zastave. Na travniku pod veličastnimi stebri novega mostu je bil pripravljen slavnostni oder, kjer so pionirji osnovne šole iz Špitaliča izvedli lep in bogat kulturni pro- gram. Po pozdravnem govoru in programu je bilo delavcem našega kolektiva in gostom servirano kosilo na prostem ob reki Žičnici. Mladinci našega kolektiva so nam pripravili pester glasbeni spored. Delavci so pripravili tudi dva ražnja in sami pekli mlade odojke ob veselem razpoloženju vseh prisotnih. Kolektiv je povabil člane nadzorne službe, predstavnike uprave nizkih gradenj in projektivnega biroja ter ostale goste, ki so naši sodelavci oziroma kooperanti. Tovariškega srečanja na pikniku se je udeležilo skupaj 165 članov kolektiva in gostov, med njimi tudi direktor naše TOZD dipl. ing. Hvastija Boltežar, tov. Jež Andrej, tov. Zemljič Mirko, ing. Oman Peter in direktor Proj. biroja ing. Ačanski Vu-kašin. Prijetno razpoloženje je trajalo pozno v noč, ko so naši mladinci in vajenci na vrhu hriba prižgali prvomajski kres, na travniku ob novem mostu pa so naši delavci ob tabornem ognju obujali svoje spomine na mnoga skupna srečanja po raznih gradbiščih naše domovine, se spominjali skupnih uspehov in težav gradbeniškega poklica. Upamo, da je takšna oblika počastitve tako velikega praznika dobro uspela in da so naši delavci bili tega dne zadovoljni in prav tako želimo, da bo takšnih srečanj še več. Jani Klančar Po proslavi je bi! še dobro organiziran piknik, kjer ni manjkalo dobre jedače Proslave, ki je bila kar pod novim viaduktom so se udeležili skoraj vsi delavci Za. kulturni program so poskrbeli pionirji iz OŠ v Špitaliču V LETU 1975 SO SE ZAPOSLILI: TOZD Janez Meljo dipl. gr. ing. Lj. okolica Ivan Blaguš strojni tehnik Lj. okolica Darinka Čebašek ekonomski tehnik Lj. okolica Milenko Stankovič strojni tehnik SPO Ljubljana Milan Vehovec strojni tehnik SPO Ljubljana Živa Baraga dipl. ing. arh. Biro Maribor Andrej Halas dipl. ing. arh. Biro Maribor Tomo Stubiv gradbeni tehnik Biro Maribor Josip Herman gradbeni delovodja Celje Danijela Koban gradbeni tehnik Celje Zvonimir Podbrežnik gradbeni tehnik Celje Vida Škedelj gradbeni tehnik Celje Nikolaj Kaiser gradbeni tehnik Koper Srečko Strajnar ekonomski tehnik Jesenice Danila Mižimovič telefonistka Jesenice Milan Peteln gradbeni tehnik Maribor Slavica Zalokar gradbeni tehnik Maribor Dragotin Vrtarič gradbeni tehnik Maribor Svetozar Mujovič gradbeni tehnik Maribor Elizabeta Skamljič administrativni teh. Maribor Anton Golob ekonomski tehnik Maribor Neža Hribernik administrator Maribor Anton Stojan dipl. ing arh. Ljubljana Ivica Kuševič gradbeni tehnik Ljubljana Karolina Robida administrator Ljubljana Franc Košir gradbeni delovodja Ljubljana Milan Rakovič gradbeni delovodja Ljubljana Silvester Lampe gradbeni tehnik sk. službe Franc Mojškerc dipl. ing. stroj. sk. službe Cecilija Krivec ekonomist sk. službe Branko Vekovar g. f. oddelka sk. službe Vladka Fidler tajnica NE sk. službe Mira Hribernik admin. tehnik sk. službe Tonika Vegelj blagajnik NE sk. službe Sonja Subelj operater rač. sk. službe Erika Spiler sam, ref. za kadre sk. službe Marija Planinšek tanica ROS sk. službe Žarko Vidmar ekonomist sk. službe Srečko Lenart sk. službe Leon Tavčar kopirani sk. službe Branko Pertovt evidentičar sk. službe Srečko Demšar gradbeni delovodja UDD Majda Mavsar sam. fin. knjigovodja Železokrivnica ODŠLI V LETU 1975: Štefan Kustec Ivan Irner Jože Hudolin Mira Kovačič Iztok Rorman Vladimir Prosenik Ivan Mačic Branimir Šauperl Joviša Krsmanovič Anica Rep Jože Kelc Anton Dejak Ilija Dekovski Sonja Pirnat gradbeni delovodja gradbeni delovodja strojni tehnik gradbeni tehnik strojni tehnik gradbeni tehnik gradbeni tehnik gradbeni tehnik admin. tehnik gradbeni inženir telefonist gradbeni tehnik gradbeni tehnik strojni administra. Jesenice Celje SPO Biro Mariboj. sk. službe Celje Ravne Ravne Celje Biro Maribor KO Maribor Železokrivnica Maribor sk. službe (nadaljevanje s 6. strani) smo predhodno preiskovali še podvodne betone, ki se pri pojavu podtalne vode lahko vgrajujejo po ceveh pod vodo, ne da bi se ločilo cementno mleko od kamnitega agregata. Za posebne pogoje smo napravili še predhodne preiskave za vodone-propustne betone in cementne malte, predvsem za estrihe. Osvojili smo poleg že dolgo znanega in uporabljanega enozrnate-ga betona iz gramoza pri proizvodnji betonskih zidakov in izdelavi raznih podložnih betonov tudi tehnologijo uporabe glinopora za proizvodnjo lahkega izolacijskega in nosilnega betona, ki je šele v začetni fazi prodiranja med redno uporabljene klasične materiale pri gradnji objektov. Nenehno preizkušamo način uporabe in kakovost novih gradbenih materialov, ki močno in hitro prodirajo v gradbeno operativo. Tak postopek nam daje ob primerjavi naših izsledkov z navodili proizvajalcev poleg praktične vrednosti tudi občutek gotovosti in varnosti pred njegovo uporabo in večkrat tudi skrajšuje čas njihove vgraditve na objektih. Vse te preiskave pa niso samo predmet arhivske navlake, temveč njihovo uporabo posredujemo sproti gradbiščem in betonarnam ter izvajamo občasno tehnično kontrolo med gradnjo objektov v pogledu vgrad-Ijivosti in kakovosti betona, način uporabe že omenjenih novih gradbenih materialov in se v prid dobrega gospodarjenja posvetujemo z grad-biščnimi vodstvi o najboljših rešitvah posameznih postopkov. Aktivnost delovanja in solidnost strokovno tehnične usposobljenosti laboratorija se je pojavila tudi pri zelo uspelih samostojnih konsolidacijah posameznih betonskih in zidanih konstruktivnih delov objektov z injektiranjem ali z uporabo novih gradbenih materialov (bazeni, jaški, stene, nosilci, kompletni objekti na Kozjanskem itd ). Pri reševanju drobilnega postopka, na naši centralni separaciji v Mariboru na Pobrežju se je laboratorij vključil z vso vnemo od spremljave tako kvalitete separitanega in drobljenega gramoza kakor tudi gibanje potrošnje oziroma prodaje vseh frak-cioniranih količin gramoza. Ena glavnih ugotovitev, da prodamo peska 0 0,1—8 mm in 0 0,1—4 mm okoli 59 odstotkov od vseh prodanih frakcij in da ga je v naravnem sestavu gramoza komaj okoli 20 %, je že pred leti narekovala takojšnjo uvedbo drobljenja kompletne odpadne, frakcije 0 30—120 mm,' saj nam že trans- port odpadnega materiala nazaj na deponijo, vključujoč toliko večji izkop in transport gramoza na separacijo ter njegovo separiranje, predstavlja najmanj 40 % delež skupnih proizvodnih stroškov gramoza. Povedati moramo, da se je pri prvi fazi drobilnega - postopka s krožnima konusnima drobilcema ugotovil nepredviden visok obrus drobilnih organov. Kljub temu pa smo z uvedbo te prve faze drobljenja dosegli znatno ekonomizacijo proizvodnje kvalitetnega gramoza. Paralelno s tem pa se je pojavil višek neuporabljenih drobnejših frakcij 0 8—18 in 0 16 do 31,5 mm kot produkt drobljenja gramoza 0 30—120 mm. Da bi zaokrožili celotni proces proizvodnje gramoza z zmanjšanjem odvisnih frakcij na skrajni minimum, smo se ob pojavu paličastih drobilcev na tržišču takoj odločili ne samo za ogled le-teh, temveč smo začeli s takojšnjo in hitro akcijo z obsežnimi poskusi drobljenja omenjenih dveh frakcij našega gramoza (v Murski Soboti in v Kranju). Skupaj s tehničnim vodstvom naše gradbene enote smo napravili širok program preiskav, ki so danes že v zaključni fazi in računamo, da bo kompleten elaborat preiskav zagotovljen še pred iztekom tega meseca. Ze prvi podatki preiskav kažejo, da bi z uvedbo druge faze drobljenja z enim od paličastih drobilcev, ki lahko dajejo s svojo zmogljivostjo od 8 do 14 m3 drobljenca na uro 0 0,1 do 4 mm oziroma 0 0,1—8 mm, prepotrebnega predvsem za zidarska dela, zadostili tržnim zahtevam po finejših frakcijah gramoza na eni strani, na drugi strani pa bi rešili še zadnjo neznanko pri gospodarni proizvodnji gramoza. V ta namen smo pripeljali večje količine različnega drobljenca iz Kranja v laboratorij na Pobrežju, kjer bomo skupno z 1GH po programu napravili obsežne preiskave in atestiranje raznih vrst malt. Da bi ugotovili kvarni vpliv -iso-kega^ doziranja vode betonu, smo se odločili za zelo obsežno študijo vpliva vodocementnega faktorja (v/c), na njegovo vgradljivost (konsistenco) in tlačno trdnost. Predvideno je, da bomo te rezultate in posebno slab vpliv dodane prevelike količine vode (pri enakem sestavu betona) na nizko trdnost betona prikazali širšemu krogu strokovnega kadra vključujoč delovodje z gradbišč. Smatramo, da na tak prepričljiv način lahko prikažemo, kako nesmiselno, ne- odgovorno in tehnično nedognano je brezglavo dolivanje vode betonu iste kvalitete in porazne rezultate tlačnih trdnosti kot epilog take nestrokovnosti. Trenutno imamo z Institutom V programu predavanje o preiskavah toplih betonov in njihovo uporabo v gradbeništvu za ves naš tehnični kader. Na Institutu v Zagrebu prav sedaj potekajo zadnje priprave za poskusno porušno obremenitev že prej omenjenih krovnih elementov gradisovih hal, pri čemer bodo sodelovali kot opazovalci tudi številni tehnični strokovnjaki našega podjetja Kot novost bomo imeli priložnost videti kompletni potek poskusne obremenitve in računalniškega spremljanja oz. avtomatskega zapisovanja vseh nastalih deformacij in sil na celem elementu hkrati. * Ko ugotavljamo, da smo dosegli pri obravnavanem pestrem sodelovanju z Institutom gradevinarstva Hrvatske iz Zagreba visok tehnični nivo, bi morali izraziti še ugotovitev, da je to sodelovanje baziralo ne samo na naštetih glavnih laboratorijskih preiskavah in atestacijah. temveč je to sodelovanje potekalo še na izmenjavi mnenj o praktičnih izkušnjah in tehničnih rešitvah raznih tekočih problemov, kar je še bolj po* pestrilo skupno sodelovanje. Seveda imajo za tako plodno sodelovanje zasluge predvsem njihovi strokovnjakii ki redno sodelujejo z našim laboratorijskim osebjem in vodstvom naš® GE in so vselej pripravljeni z narnj se konzultirati o tekoči problematiki in le taka oblika sodelovanja je lahko posredna baza tudi pri kreiranji skupnih uspehov našega pod:et,ia- Bilo bi pa napak, da bi to sodelovanje ostalo samo v začetih okvirih. Potrebno bo pregledati še področja, ki nesluteno čakajo in kličej® po sodelovanju, kar pa bomo uspeli le s skupnimi hotenji in prizadevanji. Naša gradbišča, zavedajoč se resnosti obravnavane problematike strogih zahtev današnjega času, Pa bi se morala tesneje in pogosteje povezovati z našim laboratorijem n3 PobrežjM, da bi dosežene bogate kušnje intenzivno posredovali n:‘sj operativi in da ne bi ostalo le or’ prepričanju, da je občasna tehnična kontrola le začetek in tudi že koheC našega sodelovanja. Bruno Benj® Tudi v prihodnji sezoni v družbi najboljših Poročilo o delu pionirskega odreda Ferdo Godina na osnovni šoli Bistrica Končano je tekmovanje v I. republiški namiznoteniški ligi S srečanjem proti ravenskemu Fu-žinarju so namiznoteniški igralci Gradisa zaključili letošnje ligaško tekmovanje. Morda malo manj uspešno, kot so pričakovali, toda glede na kvaliteto letošnjih ekip, so dosegli solidno uvrstitev. Pomembno je to, da so si tudi za prihodnjo sezono zagotovili mesto med najboljšimi, pa čeprav bo boj za obstanek v prihodnji sezoni še težji. Zbranih 10 točk, zabeleženih pet zmag ob trinajstih porazih, to je rekapitulacija letošnjega tekmovanja. Na prvi pogled slab rezultat, toda že količnik dobljenih in izgubljenih iger v primerjavi z nekaterimi ekipami, ki so pred njimi pove, da je le malo manjkalo, pa bi ponovili lansko uvrstitev. Zmagali so celo v štirih partijah več kot šestouvrščeni Fužinar' Če navedemo še podatek, da so kar šest tekem nesrečno izgubili s 4:5 in da jih je pestila tudi bolezen, potem smo lahko tudi z doseženimi rezultati več kot zadovoljni. Sicer pa je prvo mesto premočno osvojil Kemičar iz Hrvatske, medtem ko si je ekipa Ljubljane priborila drugo mesto šele v ponovljenem dvoboju. Tako je bil končni vrstni red naslednji: Kemičar 18 17 1 88:30 34 Ljubljana 18 14 4 83:39 28 Kajuh 18 14 4 8L39 28 Triglav 18 12 6 73:60 24 Lendava 18 11 7 70:56 22 Fužinar 18 7 11 52:73 14 Semedela 18 6 12 51:73 12 Gradis 18 5 13 56:74 10 Prestranek 18 2 16 35:88 4 Novo mesto 18 2 16 27:85 4 Čeprav se je ligaško tekmovanje že končalo, pa namiznoteniški igralci še vedno ne počivajo Začelo se je namreč najbolj množično tekmovanje v republiki — tekmovanje za Pokal Maršala Tita, ki se ga letos udeležujejo vsi registrirani klubi. Namiznoteniška zveza Slovenije ga je namreč razpisala v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom, tako da bi tudi namiznoteniški igralci prispevali svoj delež k temu praznovanju. Odigrani sta bili že dve koli, doseženi pa so bili pričakovani rezultati. Gradisove! so v prvem kolu v Kočevju premagali tamkajšnjo ekipo s 5:1. v drugem pa na domačem terenu ekipo Valkartona iz Logatca s 5:2. Po solidnih rezultatih v ligaškem tekmovanju še dober začetek v pokalnem tekmovanju je prav gotovo garancija, da nas bodo tudi na XXV. ŠIG dobro zastopali. 29. septembra — Ob Dnevu pionirjev smo izvedli odredno pionirsko konferenco, na kateri so se pionirji seznanili z novostmi v svoji organizaciji, sprejeli pa smo tudi okvirni program dela pionirskega odreda in posameznih krožkov ter dejavnosti na šoli. Pionirji smo se odločili, da bomo tudi letos sodelovali v jugoslovanskih pionirskih igrah, natečajih Pionirskega lista in v Veseli šoli. Zato smo takoj začeli zbirati prijave. Za Veselo šolo se je prijavilo 54 pionirjev od tretjega do osmega razreda. Za nagradni natečaj Pionirskega lista z naslovom: Lepo je v naši domovini biti mlad se je prijavil dopisniški krožek in likovniki iz sedmega razreda. Odločili smo se za naslednje teme: Prvi dan svobode, Tovarištvo ni prazna beseda, Naša razredna skupnost, Naša občina, Moj kraj jutri in pojutrišnjem. Razredne pionirske skupnosti so uredile grobove borcev in pred Dnevom mrtvih spletle vence za grobove in spominske plošče. Naši pionirji so se vključili tudi v solidarnostno akcijo za pomoč vietnamskim otrokom in so se v ta namen odpovedali dvem šolskim malicam. Zbirali pa smo tudi Župančičev dinar za ureditev pesnikove spominske sobe. 29. novembra smo pripravili proslavo in svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Sprejemu so prisostvovali tudi starši učencev. Po zaobljubi in prevzemu pionirskih znakov so se najmlajši člani naše organizacije slikali, potem pa so bili pogoščeni v jedilnici šole. Za prihod dedka Mraza smo okrasili celo prvo nadstropje. Program smo imeli na hodniku. Pcva.bljenih je bilo več kot sto predšolskih otrok, z njimi pa je prišlo tudi veliko staršev. Po odhodu dedka Mraza so imeli višji razredi čajanke v učilnicah, ki so jih okrasili po svoji zamisli, imeli pa so tudi zabavni program. Proslave smo pripravili tudi ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju in ob praznovanju Dne- va žena. V šoli smo naredili čestitke in nabrali šopke zvončkov za naše mamice. 22. februarja smo imeli na šoli svečanost ob otvoritvi stalne razstave Prežihovega Voranca. Zanjo se moramo zahvaliti predvsem tovarišu Ferdu Godini in njegovi hčerki Tončki Zorko. Otvoritve razstave so se razen njiju udeležili še; hčerki Prežihovega Voranca, pisateljica Kristina Brenkova, Karolina Kolma-ničeva, Leopold Suhodolčan, profesor Sed on j a, predstavniki zavoda za šolstvo enote Murska Sobota, ravnatelji in slavisti šol Prekmurja ter učenci in občani Bistrice. V vitrinah, ki so na hodniku v pritličju šole, imajo svoj razstavni prostor tudi učenci naše šole. V njem razstavljajo svoje izdelke z literarnega, likovnega in tehničnega področja. predstavnik republiške zveze DPM, ki je izročil našim pionir j em-kurir-jem torbo z zemljevidom in dnevnikom, pionirji šol Črensovci in Bistrica ter občani Bistrice. V nedeljo se bo naša lokalna štafeta mladosti priključila zvezni štafeti v Crensovcih. Ob 30-letnici osvoboditve bomo izdali posebno številko glasila Koraki, redno številko pa bomo izdali v mesecu juniju ob odredovem prazniku. Takrat bo tudi prireditev, združena z zaključno proslavo in razstavo del učencev naše šole. Pionirji naše šole smo se prijavili tudi na natečaj za ilustracijo partizanskih pesmi in na razpis VI. srečanja pionirjev zgodovinarjev v Postojni. Tekmovali pa bomo tudi za znak partizanskih enot. 31. marca je krenila iz naše vasi na pot Kurirčkova pošta Štajerske smeri s čestitkami tovarišu Titu. Svečana proslava je bila na Lebarjevi domačiji, kjer je pred 30. leti padel narodni heroj Jakob Molk-Motibr. Ob tej priliki je bila na domačiji odkrita spominska plošča heroju .Mohorju. Proslave so se udeležili sorodniki heroja Mohorja, predstavniki zveze borcev in društva prijateljev mladine občine Lendava, No, končno sem odkril sistem, kako bom z mojo plačo NEZGODE NAS OPOZARJAJO V mesecu marcu 1975 se je pri delu poškodovalo 42 delavcev, na poti na delo in z dela pa se ni poškodoval noben delavec. Poškodoval se je torej vsak 160. delavec, kateri je povprečno boloval dni. V tem času je izgubljenih 7948 dni zaradi bolovanja, od tega faradi poškodb pri delu 0,72 °/o in boleznin 6,02 %>, skupaj 6,74 °/o od izvršenih delovnih dni v tem mesecu. MAKIC FAHRIJA, PK železokri-vec — železokrivci so v dežju delali do približno devete ure. Ko so še šli posušit k ognju, je kljub opozorilu en delavec zopet prilil petroleja na ogenj, le-ta se je v trenutku razširil in zajel tudi kanto v kateri je bil petrolej. V paniki, ki je nastala, se je imenovani vanjo spotaknil in z gorečim petrolejem polil ter dobil opekline na levi nogi pod kolenom. Tozd CELJE (4 poškodbe) Doric ENES, KV tesar — pri postavljanju opaža za stebre je imeno- vani stopil na žičnik in si poškodoval prst leve noge. DRENŠKI AVGUST, NK delavec ~~ imenovani je s kompresorjem dolbel luknje v betonskem temelju, delo je bilo otežkočeno zaradi bli— tine strojev, ki so bili pripravljeni fa montažo. Kladivo mu je spodletelo in ga je konica udarila v stojalo noge. GROBLAR MIROSLAV, KV strojnik — imenovani je s sodelavci prebitka! igličasto dvigalo, pri premikanju naprej je prišel pod prvo koto kamen, kateri je potisnil vozilo v stran, tako da je imenovanega uda-til na golenico leve noge. HASANIC HUSEIN, KV zidar — bhi montiranju fasadnih elementov st je imenovani pri spustu elementa na ležišče stisnil prst. Tozd JESENICE (4 poškodbe) MIJATOVIC JOVAN, NK delavec, dolbljenju distančnikov iz bernske stene na višini ca 3 m je stisnila lestev na asfaltu, pri čemer imnovani padel in si poškodoval nesno roko v zapestju. AVDIČ ZEJMIL, NK delavec — bti prenosu drv za podlaganje kotla .e ie spotaknil in z desno roko pati v ogenj tako, da si jo je opekel. MURK JOSIP, KV tesar — na sedpisano zaščiteni cirkularki je t vodilu iz plohov žagal letve. Pri bi je s prsti zašel pod zaščitno kazal rcziIa> Pri tem mu je odre-t Palec, kazalec in sredinec leve TOZD KOPER (brez poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod. TOZD LJUBLJANA (9 poškodb) TURKOVIČ HUSO, PK tesar -pri napravi lope za gradbeni material je postavljal špirovce in se pri tem udaril po sredincu leve roke. ŠTRBAC DRAGO, NK delavec — pri montaži litoželeznih cestnih pokrovov mu je le-ta padel na palec leve noge in mu ga zlomil. SLAVlCEK JAKOB. KV tesar — pri nasajanju zidarskega kladiva mu je drobec (kapica od žeblja) priletela v roko ter mu ranila palec. MILANOVIC SLAVKO, PK delavec — imenovani je pomagal pri betoniranju. Pri napravi poda iz opažnih elementov za prevoz betona mu je padel element na nogo ter mu poškodoval prst na levi nogi. LATIC FERID, NK delavec — pri zunanji ureditvi okolice stolpičev je buldožer ravnal teren. Po ravnanju je iz zemlje štrlelo betonsko železo ob katerega se je imenovani s samokolnico zadel, ko je prevažal pesek. Pri padcu si je poškodoval levo roko. HEDŽIC MIHMED, PK tesar — pri udaru s tesarskim kladivom ob betonski zid mu je. kladivo zdrsnilo iz rok in ga poškodovalo. DURIC VLADO, NK delavec — pri razkladanju betonske cevi s kamiona se mu je cev odkrušila in padla na nogo. CULIBRK MILE, NK delavec — pri transportu cevnega materiala je zdrsnila cev in udarila imenovanega po glavi. BABIC D.JEFER, NK delavec — ko je šofer kamiona odprl vrata za stres mivke je imenovani zdrsnil po mivki in padel s kamiona ter se pri tem udaril ob vrata kamiona. TOZD LJUBLJANA-OKOLICA (5 nezgod) GALIJ ASEVIC HUSEIN, PK zidar — imenovani je pomagal pri razopaževanju plošče na bloku S-12. Ko je odtrgal od stropa zadnjo bankino je le-ta padla na tla na drugo, na tleh ležečo bankino. Ta je odskočila in zadela delavca v roko in mu prst priščipnila ob deponijo si-porexa. HOROZOVlC RAMO, KV tesar — pri vzstavljanju lesenega mostiča na gradbišče mu je roka prešla med armaturo tako, da si jo je zvil. KUIKO ŠABAN, NK delavec — imenovani je čistil z ostalimi delavci opažne elemente. Pri hoji med lesenimi opažnimi tablami je stopil na neočiščen opažni element in se nabodel na žebelj. SKOClC SAGET, NK delavec — pri kopanju s krampom mu je pesek padel v levo oko. TOZD MARIBOR (6 poškodb) HORVATIČ RUDI, KV ključavničar — pri montaži vijaka iz doza-torja na transportni trak je bilo potrebno vstaviti vijak. Ker pa vijak ni šel v izvrtino je imenovani jemal vijak iz odprtine, med tem se je pločevina premaknila in mu poškodovala kazalec leve roke. OŽANOVIC MIHAJLO, PU tesar — imenovani je bil zaposlen pri opažen ju stebrov. Pri dviganju stranic je stopil z levo nogo na sosednjo stranico, ki je bila namazana z opažnim oljem Pri tem mu je spodrsnilo in je padel. Poškodoval si je levo nogo v gležnju. SKREGULJ ALFRED, PK strojnik — pri namestitvi žleba v kiblo od betonske črpalke je imenovanemu stisnilo kazalec in sredinec des- ne roke. Pri tem je dobil močne odrgnine. KOVAČIČ DRAGO, KV mizar — pri montaži opaža za fasadne elemente na tresilni mizi je delavcu zdrsnila leva noga ob opažu tako, da si jo je poškodoval v gležnju. SPOLJARIC FRANJO, KV tesar — pri demontaži cevnega odra in razopaževanju je imenovani stopil na desko iz katere je molel žebelj. Vbodel se je v stopalo desne noge. ŠIROK BRANKO, NK delavec, pri razopaževanju se je z železno lomilko zadel ob beton, pri tem mu je stisnilo prst — palec na levi roki. TOZD RAVNE (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod. TOZD NIZKE GRADNJE (4 poškodbe) HADIRIC IDRIS, PK betoner — pri ročnem izsekavanju betona s kladivom in konico se je zaradi majhne nepazljivosti udaril s kladivom po palcu leve roke. MAJCEN AVGUST, KV tesar — pri nakladanju opaža mu je stisnilo prsni koš. SABIC HUSEIN, KV betoner — pri nabijanju zemlje z valjarjem je strojnik zapeljal valjar na nogo imenovanega kateri je material planiral. MORI MATILDA, čistilka — imenovana je stopala po hodniku stanovanjske barake proti izhodu, kjer se je nenadoma spotaknila in padla. Pri padcu si je poškodovala gleženj leve noge. POTOČNIK BOGOMIR, varilec — pri razkladanju prekladalne posode iz kamiona je imenovanega udarila po palcu desne roke. CIRMAN IVAN, PK klepar — pri količenju pločevine je imenovanemu zdrsnilo kladivo in se je udaril po palcu LIO Šk. Loka (2 poškodbi) ŽELEZNIK JANKO, NK delavec — vagon kotalkar je porival od enega tira k drugemu. Pri tem je vagon preskočil tir in mu pritisnil dlan leve roke ob zid. MUSIČ HUSO, KV tesar — imenovani je stal na zgornji strani stropa, ko se je utrgala slabo pribita letva pri nosilcu stropa in je s stropom vred padel na tla. Pri tem mu je počila kost na desni nogi. KO LJUBLJANA (2 poškodbi) TOZD OGP Ljubljana (1 poškodba) TRLET FRANC, PK betoner — imenovani je s sodelavcem nakladal betonske škart cevi v japanar. Pri polaganju ene cevi 0 15 se je le-ta na robu japanar j a prelomila in padla imenovanemu na levi palec stopala. TOZD SPO LJUBLJANA (2 poškodbi) TOPLEK PETER, šofer — pri montaži gume na tovornem avtomobilu je imenovanemu spodletelo montirno železo, pri tem je padel in si zlomil nogo. TOZD ŽELEZOKRIVNICA (1 poškodba) AUDI C MEHMEDARIJA, PK že-lezokrivec — pri rezanju armature 0 36 je daljši konec palice udaril (odletel) imenovanega na desno stran noge in mu poškodoval go-leno. TOZD MARIBOR (1 poškodba) POTISK IVAN, KV delavec — imenovani je s skupino sodelavcev potiskal prikolico v delavnico. Pri tem mu je stisnilo levo nogo v kolenu med prikolico in panelno ploščo. TOZD SKUPNE SLUŽBE (1 poškodba) RAVNIKAR MAVRICIJ, skladiščnik — pri razkladanju zaboja s tovornega dostavnega avtomobila je zaboj zdrknil in mu zvil roko v desnem zapestju. Bojan Bambič XXI. letne športne Igre GRADISA Kegljači v dobri formi Med balinarji ponovno 06P V sklopu XXI. letnih športnih iger Gradisa je jeseniška gradbena enota organizirala tekmovanje v balinanju. Tudi v tej disciplini se je prijavilo kar deset ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine. Po dvobojih v predtekmovanju so se v polfinale uvrstile naslednje ekipe: Jesenice, OGP, LIO Škofja Loka in Ljubljana okolica. V medsebojnih srečanjih so imeli več uspeha Jeseničani in balinarji OGP v dvobojih s Škofjeločani oziroma balinarji Zaloga. V finalnem dvoboju, v katerem sta se nato pomerili še nepremagani ekipi, so imeli več športne sreče balinarji OGP in tako osvojili prvo mesto pred domačini. Tudi borba za tretje mesto ni bila nič manj zanimiva, v kateri pa so bili boljši Škofjeločani. Tako je bil končni vrstni red ekip naslednji: 1. OGP 10 točk 2. Jesenice 9 točk 3. LIO Škofja Loka 8 točk 4. Ljubljana okolica 7 točk 5. skupne službe 6 točk 6. SPO 5 točk 7. KO Maribor 4 točke 8. Maribor 3 točke 9. Ljubljana 2 točki 10. KO Ljubljana 1 točka Ob koncu je potrebno pohvaliti še prizadevne organizatorje, ki so dobro pripravili tekmovanje. CELJANI PRVI V NOGOMETU V okviru tekmovanj na Gradisovih športnih igrah so Mariborčani organizirali tudi drugo disciplino in sicer mali nogomet. Tako kot že vrsta drugih rezultatov, se je tudi ta disciplina končala s presenetljivimi rezultati. Vsekakor so za največje presenečenje poskrbeli Celjani, ki so v končni uvrstitvi zasedli prvo mesto. Sicer pa je bil končni vrstni red v tej disciplini naslednji: 1. mesto Celje 2. mesto SPO Ljubljana 3. mesto Maribor 4. mesto Ljubljana okolica 5. mesto Zelezokrivnica 6. mesto Ravne 7. mesto Ljubljana 8. mesto Nizke gradnje Maribor 9. mesto KO Maribor 10. mesto Jesenice 11. mesto skupne službe 12. mesto Projektivni biro Maribor 13. mesto LIO Škofja Loka 14. mesto Koper V nadaljevanju tekmovanj v okviru Gradisovih športnih iger so se na kegljiščih »Figovec« na Kodeljevem in KK Saturnusa pomerili tudi kegljači oziroma kegljačice. Ze po prvem dnevu, ko so tekmovale ekipe, so nekateri posamezniki zabeležili _ izredno dobre rezultate, med kate-" rimi je bilo seveda tudi nekaj takih, ki jih ni nihče pričakoval. Vsekakor je za največje presenečenje poskrbela ekipa Zelezokrivnice, ki je podrla skupaj kar 2509 kegljev. V ekipi zelezokrivnice se je posebno odlikoval njihov direktor, ki je podrl kar 488 kegljev. Med dekleti so Klemenčičeva, Gorjanc va, Lešnikova in Marčičeva podrle dovolj kegljev, da so premočno osvojile prvo mesto. Tudi drugi dan, ko so se pomerili najboljši posamezniki, niso bili dvoboji nič manj zanimivi. Še posebno ob koncu, ko je vsak met odločal o končni uvrstitvi. Najbolj mirno roko sta imela tudi drugi dan Albin Bernard iz Škofje Loke pri moških in Dora Klemenčič iz skupnih služb, ki prvega mesta že iz ekipnega dela nista spustila iz rok. Ob koncu tekmovanja je pokrovitelj tekmovanja, direktor GFS izročil najboljšim ekipam pohvale in diplome, najboljšim posameznikom pa praktična darila. Tekmovanje v kegljanju, ki je kot vse dosedanje na XXI. športnih igrah Gradisa služilo za izbirno reprezentanco na XXV. ŠIG 75, je zelo dobro organizirala OOS skupnih služb. Za konec presenečenja Tudi zadnja disciplina XXI. letnih Gradisovih iger je končana. Marljivi organizatorji so si prizadevali, da bi se vse ekipe, ki so v soboto 24. maja prispele v Koper, da se pomerijo v odbojki, kar najbolje počutile. To jim je v dokajšnji meri tudi uspelo, pa čeprav jim je v zgodnjih jutranjih urah ponagajal dež, zaradi česar so se vse tekme odigrale v dvoranah. Škoda je le, da sta bili dvorani precej daleč, pa udeleženci ene skupine niso mogli spremljati dvobojev druge skupine Kot je bilo že omenjeno, so bile tako moške kot ženske ekipe razvrščene v dve skupini. Pri moških v vsako po pet ekip, pri ženskah pa v eni skupini tri ekipe, v drugi skupini dve ekipi. Ze po uvodnih tekmah se je pokazalo, da bodo boljša mesta zasedle ekipe, ki imajo v svojih vrstah boljšega posameznika, pa čeprav je odbojka izrazito kolektivna igra. Tako so pokazali tudi končni rezultati po skupinah, kjer sta brez izgubljenega seta osvojili prvi mesti ekipi GE Ljubljane in skupnih služb. Morda je večina udeležencev pričakovala drugačen rezultat, toda po prikazani igri borbenosti je bil tako razplet dogodkov povsem realen V medsebojnem srečanju v finalu so bili za malenkost boljši in zbrane j ši odbojkaši iz GE Ljubljane in tako povsem zasluženo osvojili prvo mesto. Med odbojkašicami ni bilo večjih presenečenj, saj so zastopnice biroja za projektiranje iz Maribora nadigrale najprej kolegice iz Nizkih gradenj, v finalu pa še ekipo Jesenic in tudi one povsem zasluženo zmagale. Prvouvrščene ekipe so dobile pokale in priznanja, ki so bila podeljena na zaključni slovesnosti. Vsekakor pa je bilo tekmovanje dober pregled kvalitete naših odboj-kašev pred bližajočimi se XXV. ŠIG 75. Končni vrstni red v odbojki: Moški: 1. GE Ljubljana 2. Skupne službe 3. KO Maribor 4. GE Maribor 5. GE Jesenice 6. GE Celje 7. Projektivni biro Maribor 8. GE Nizke gradnje 9. GE Ravne 10. SPO Ljubljana Ženske: 1. Projektivni biro Maribor 2. GE Jesenice 3 GE Ravne 4. GE Nizke gradnje 5. Skupne službe ŠIG 75 - informacije V nadaljevanju priprav za XXV. ŠIG 75 je organizacijski komite sklical zbor predstavnikov, na katerem so sprejeli razdelilnik finančnih sredstev organizacije in pa žrebali ekipe po posameznih panogah. Zbor je bil v dvorani doma sindikatov ob prisotnosti vseh predstavnikov sodelujočih podjetij. Organizacijski komite je že izdelal program za vse discipline XXV. ŠIG 75 in ga razposlal vsem sodelujočim podjetjem. V okviru sestave Gradisove reprezentance za ŠIG 75 je bil organiziran sestanek, na katerem so bili vodje panog zadolženi, da zberejo in pripravijo najboljše posameznike, ki nas bodo zastopali na ŠIG 75 Podani so biii točni plani priprav po posameznih panogah in sistemi za izbirna tekmovanja. Vrstni red ekip: Moški: 1. Zelezokrivnica 2. KO Ljubljana 3. SPO Ljubljana 4. Jesenice 5. KO Maribor 6 Skupne službe 7. Ljubljana 8. Nizke gradnje 9. Ljubljana okolica 10. Maribor 11. LIO Škofja Loka 12. OGP 13. Ravne 14. Celje 15. Biro Ljubljana Ženske: 1. Skupne služ<5 153$ 2509 2 Biro Ljubljana 1333 2495 3. Nizke gradnje 1066 2493 4. Ljubljana 958 2402 2376 2373 2368 2353 2348 2318 2306 2226 2219 2138 2008 Posamezno: Moški: 1 Albin Bernard, LIO Škofja Loka 2. Janez Bele. KO Ljubljana 3 Janez Kohne. Zelezokrivnica Zenske: 1. Dora Klemenčič, skupne <=!ujbe 2. Ljuba Tome, Biro Ljubljana 3. Fani Gorjan, skupne službe Najboljše kegljačice prejemajo priznanje — od leve proti desni: Ljuba Tome (2), Dora Klemenčič (1.) in Fani Gorjan (3.), ki jih je podelil predsednik OOS — skupnih služb ing. Janko Strajnšak Med moškimi je bilo nekaj razburljivih dvobojev, posebno finale Končni vrstni red ekip Mesto Ekipa Število nastopov S-M S-2 NT-M NT-2 K-M B O-M 0-žStk0HPne 1. Skupne službe 11 6 8 5 12 2 10 4 4 6 9 1 67 2. GE Maribor 9 8 5 4 8 1 6 — 12 3 7 — 54 3. KO Maribor 8 5 7 3 6 — 11 — 6 4 8 — 50 4. GE Ljubljana 7 10 — — 9 — 9 1 8 2 10 — 49 5. SPO Ljubljana 6 — 9 — 2 — 13 — 13 5 1 — 43 6. GE Nizke gradnje 10 2 2 2 10 4 8 2 7 — 3 2 42 7. GE Jesenice 6 — 3 — — — 12 — 5 9 6 4 39 8. Zelezokrivnica 3 — — — 11 — 15 — 10 — — — 36 9. LIO Škofja Loka 5 — 10 6 — — 5 — 2 8 — — 31 10. GE Celje 5 7 — — 3 — 2 — 14 — 5 — 31 ii. GE Ljubljana okolica 4 4 — — — — 7 — 11 7 — — 29 12. KO Ljubljana 5 3 6 — 4 — 14 — — 1 — — 28 13. GE Ravne * 7 9 1 — 1 — 3 — 9 — 2 3 28 14. Biro Maribor 5 — — — 5 5 — — 3 — 4 5 22 15. Biro Lubljana 6 — 4 1 7 3 1 3 — — — — 19 16. OGP Ljubljana 2 — — — — — 4 — — 10 — — 14 17. GE Koper 2 1 — — — — — — 1 — — — 2 LEGENDA Š — šah MN — mali nogomet S — streljanje B — balinanje NT — namizni tenis O — odbojka K — kegljanje Vicešampionke v odbojki — ekipa Jesenic TL j Ženska ekipa skupnih služb