PRIMORSKI dnevnik
1® 28fiel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-** 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen p® ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti* kal v tiskarni »Doberdobu uovcu pri Gorenji Trebu-.1 °d 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v Pekarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8.
aJa 1945 pa v osvoboje-Pem Trstu, kjer je izSla za-:.n|? Številka. Bil je edini n!* Parti2anski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
ESOttgr* Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 249 (11.665)
Trst, nedelja, 23. oktobra 1!
TRST
Ul. Mpntecchl 6 PP 559 I Tml /0401 794672 (4 liniie)
O
"Tl
; 'H
O
T>
Eno leto pologa
BORIS RAČK
p je bil pred enim letom uveden sefeen polog za jugoslovanske dr n ’' lane. ki bi želeli v inozemstvo, Zat bl*° 'rej*a posebne pronicljivosti jarr’ se j® Pr* nas to de ( ,e Proglasilo za nazadovanje, kljub Q m.u da je bilo jasno, da so ju Rovanške oblasti morale nekaj sto odi Za-° da se Prepreči pretirani Pi dinarjev in drugih valut.
I pdanja kritika in vse, kar je bi v tem letu izrečenega na račun (i 09a’ ni bilo namenjeno nujnosti, izb'Se rie^aj ukrene, marveč sami y lTi ukrepov in njihovi drastičnosti. 2® w ' ki je prehajal mejo, se je tomw’ Pogoste dolge kače av zan	j” avtobusov pred mejnimi
P°rnicami odražajo nekaj nenor sa n,e°a' ^ato smo Pričakovali neče jei 0<^a ukrep, kakršen je bil spre-■ ’ nas je resnično presenetil, ker z	velik korak nazaj v zvezi
na~frt(>sti° meje, pozornostjo do odn ih manjšin in gospodarskim zvojem lastnega obmejnega pasu. Se(,°n.ceP/ (Klprtih meja je že de Ulij? ■ konstanta jugoslovanske po liji - ,n je dobil prav na meji z Ita trri-fln Avstrijo najbolj zgovorno po-z ltev z uvedbo dodatnih olajšav spr ■rne^n° prebivalstvo, ki so bile m,,eie^e P° podpisu londonskega me ze andnma. Pretrgane rodbinske zve n0 S° se obnovile, ustvarjale so se r.az?ile so se izmenjave med štvUrnjmi’ športnimi in drugimi dru mru -ddržavna meja je bila v jpg?9°čem presežena, posebno za ob rriejno Prebivalstvo obeh strani ni re]avVeč predstavljala bistvene ovite- Vse.}° je 2 upravičenostjo dalo žav meA označbo, da je med dr i„ ami. 2 različno družbeno ureditvi najbolj odprta.
nj e;dba po oga (v odločno pretira tnalah*1*? *n omePtev prehodov v ‘ ‘mejnem osebnem prometu je
UraJa-u tej °dprtosti hud udarec. Iz na ,J}l[l statistik za mejne prehode v n TZaškem je razvidno, da se je Preh Vfn }etošnjem polletju število s nrt-lv. jngoslovanskih državljanov itaiijni7n\ Usti zmanjšalo za 72 odst., Prin-k P° za odst., vzeto v merjavi z istim obdobjem lani. obdJ,repustnicam‘ je letos v istem JUa jju Prekoračilo 46 odst. manj jansk-hVan°v *n odst. manj itali nirri' j- državljanov. Skupno (s pot števil !st* *n prepustnicami) se je žavu° prehodov jugoslovanskih dr liia-n?u^.v ZTnanjšalo za 67 odst., ita mel Pa za 24 odst. Osebni pro-zmarr- c,eloti dz obeh držav) se je roki ]Sa.,za 4& odst. Nimamo pri l°da ®0Zlških in videmskih statistik, rnpr., nilf‘m°, da se tamkajšnje raz-liku^e prehodov meje ne raz-Stein,rnnoP° °d tržaških. pTom^6 Sovore torej, da se je Pazit?1 TazP°lovil in da je uvedba de 9osl,„,„m°e.no zmanjšala prehode ju-zanesian'S^ifl državljanov, a ni pri-lik (m n^i italijanskim. Izredno ve je jt„,?.dsl ) je padec prehodov me-Pustni Llianskih državljanov s pre-bj s Lami. Pričakovati bi bilo, da število^^i u0°dnega kurza dinarja Uvedb ™ Prehodov povečalo, toda Preb ir? i p°l°9a je zarezala v zavest je, (jp lCev na italijanski strani me eni domeni, da je zapiranje na drugi an* hkrati tudi zapiranje na M e jr,
bole£ 3e drugi svetovni vojni dotle? ?.arezolo v ozemlje, ki je bilo Oubila St° ,j°. strnjeno. Mesta so iz Zaradi ?a ec*je. zaledje pa mesta. ne, r>„i^ehnih razmer, hladne voj tasti ■ h?ih zaPletljajev in nerazvi ledje ]<ri .0 Prizadeto predvsem za je izčr a juO°slovanski strani, ki se Urbanihava^° ladi v graditvi novih °'ajšaio SZedišč. Tudi to je močno v°jne nr iTa je Propaganda hladne ni z„,,zovala mesta na tej str a "'"azvii .,-9. dalo, v katerem se je K »*sjt standard.
danskem °he državi podpisali Ion n ju, da"temorandum, sta v spozna je občur? lezke posledice nove me nili tud130 m obeh straneh, skle 1 sporazum o posebnem ob-
''T ,.
MA r.
Ogromna množica v pacifističnem sprevoi
V Rimu j e izbruhnil _ T
Najbrž naj večja manifestacija v zgodovini povojne Italije - Jasna obsodba vseh raket in oboroževalne tekme - Številno zastopstvo iz naše dežele
lz Rima poroča
NADJA FILIPČIČ
RIM — V Rimu je včeraj izbruhnil mir. V vseh odtenkih obarvani ocean ljudi in transparentov, ki se je s posebnimi vlaki in avtobusi iz vse Italije zlil v «večno mesto», je dobesedno opijanil prisotne. Od poldne, ko se je na Trgu Esedra začel oblikovati sprevod miroljubnih delegacij, do pol sedmih, ko je prišla na cilj — na Trg San Giovanni — le tretjina sprevoda, je zaplesalo pred očmi na tisoče obrazov, na tisoče transparentov vseh vrst in prepričanj. «Koliko nas je?» sem vprašala na Trgu San Giovanni sindi kalista, ki je spremljal vsedržavnega tajnika CGIL Lamo. «Ne vem, verjet ' no milijon, morda milijon in pol. Še nikoli nisem doživel kaj takega, tudi ko je bila v Rimu vsedržavna mani festacija kovinarjev.*
Da je to največja manifestacija za mir v zgodovini Italije, ni dvoma. Preveč množična in raznolika je bila udeležba ne samo aktivnih pacifistov, ampak tudi navadnih, preprostih lju di. ki niso vezani na to ali ono prepričanje, da bi jo lahko politično raz
vrednotili. Na čelu glavnega sprevoda, ki je krenil s Trga Esedra (težko je sicer govoriti o glavnem, saj je bil oni s Tiburtinškega trga tudi zelo številčen), je bila delegacija najbolj zainteresiranih Italijanov — prebivalcev Comisa. V dušo je segel njihov mimohod. Tiho, brez transparentov, brez zunanjega blišča, so stopali po rimskih ulicah Med zagorelimi obra zi mladih in starih je samoumevno izstopala starikava nona. Niso je na
lašč oblekli, od nog do glave, v tipično črnino. Niso ji nalašč nadeli mas ke zagrenjenosti nad tem svetom. Iz njenih oči, prozornih in čistih, je sevala prastara želja človeka po miru, po mirnem opravljanju njegovega de la, brez cruisov.
Od političnih sil so manjkali libe ralci, demokristjani, socialdemokrati, republikanci in socialisti. V le-teh je sicer nastalo navzkrižje, kajti socialistična levica je podprla včerajšnjo
manifestacijo. Rekli bi torej, da je bila na splošni ljudski manifestaciji od šotna le vladna večina, ki jo povezuje Bettino Craxi. Mu bo včerajšnja manifestacija v pouk? To je bilo o-srednje vprašanje, ki so si ga pacifisti iz vse Italije, tako kot še nikoli prej zastavljali včeraj z veliko mero provokacije. Dokazali so namreč, da italijansko ljudstvo noče ameriških raket, noče oboroževalne tekme, noče vojne.
V Gorici so včeraj odprli nov pokrajinski sedež SDGZ
Pomemben napor je Slovensko deželno gospodarsko združenje na Goriškem, ki je formalno nastalo pred petimi leti, vlagalo v ureditev primernega in zlasti sodobno urejenega sedeža, v katerem bi članstvu hitro in predvsem uspešneje priskočili na pomoč z različnimi uslugami. Večletna prizadevanja so se končno uresničila. Včeraj popoldne so uradno odprli nov sedež zdru-nja v Morellijevi ulici 14, kjer je do leta 1981 poslovala Kmečka banka
VEČ NA 8. STRANI
IRI in Trst: obrambna fronta vse bolj strnjena
TRST — Zaostrovanje družbenogospodarske krize na Tržaškem in na Goriškem, ki mu botrujejo načrti IRI za okrnitev ladjedelstva, železarstva in trgovske plovbe v poldržavni režiji z osipom v vrstah zaposlenih, je načelno strnilo malone vse zainteresirane dejavnike od demokratičnih poli tičnih sil in sindikatov do podjetništva in krajevnih ter deželnih upravi tel je v. Popolne enotnosti seveda ne more biti, ker se interesi, ki so zavodu IRI narekovali tovrstno politiko, prepletajo z nekaterimi interesi v na ših krajih, kot zgovorno piše v tiskov nem sporočilu komunistične celice znotraj družbe Italcantieri Le nekaj dni pred jutrišnjim sestankom ministra Daride z vsedržavnim vodstvom kovinarske zveze ELM glede ladjedelstva je družba, kot znano, sklenila za leto dni vpisati v dopolnilno blagajno 1.500 delavcev in uradnikov v Trstu in Tržiču in s tem hudo pogojila jutrišnje srečanje v Rimu. Celica KPI ugotavlja, da Fincantieri in z njo I-talcantieri ne moreta v nedogled osta
ti gospodarski fevd demokristjanov, ki napeljujejo vodo na mlin zasebnemu podjetništvu.
Tržaški župan Richetti, ki ga zveza CGIL - CISL - UIL poziva, naj da pobudo za sestanek vseh županov Tržaškega in Goriškega s predstavniki krajevnih poldržavnih podjetij, je medtem sklical Odbor za obrambo tržaškega gospodarstva. Le ta je izrazil mnenje, da bi morala deželna uprava tudi sama nastopiti pri vladi za izhod iz krize, in sklenil pozvati ministrski svet, naj sprejme zastopnike tržaških krajevnih .ustanov, pokrajine, sindikatov ter industrijcev in parlamentarce. Sam Richetti je s problemi Trsta brzojavno seznanil predsednika vlade in pristojne ministre. Z druge strani je KPI predložila poslanski zbornici resolucijo z lastnimi predlogi za izhod iz krize, ki jo bo obrazložila javnosti na tiskovni konferenci jutri ob 11. uri v Ul. Capitolina 3, a podobno resolucijo bo rimski vladi predložil odbor tržaške trgovinske zbornice.
Jadran nadkrilil Abitare 82:79
Kras premočen za Cagliari 5:0
NA 10. STRANI
Priznanja predsedstva SFRJ bivšim borcem
TRST - V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je bila sinoči po membna slovesnost, na kateri je generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič v imenu predsedstva Jugo-
slavije podelil približno 100 bivšim borcem priznanja za njihovo sodelo vanje v osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Na slovesnosti, ki so se je poleg
odlikovanih udeležili tudi predstavni ki vojaških oblasti, deželnega sveta, pokrajine, tržaške in dolinske občine, manjšinskih organizacij in pokrajin skega VZPI - ANPI, se je generalni konzul Mirošič zahvalil bivšim borcem za njihov nesebični in junaški prispevek osvobodilnemu boju, v katerega so se skupaj vključili Slovenci in Italijani. Mirošič je izrazil tudi prepričanje, da bodo bivši borci tudi V prihodnje kot doslej v prvi vrsti v prizadevanjih za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pri razvijanju vsestranskega prijateljskega sodelovanja z Jugoslavijo.
V imenu prisotnih se je predstav niku SFRJ zahvalil predsednik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Ca-labria, ki je poudaril, da priznanja potrjujejo bratstvo in tovarištvo, ki se je kovalo v borbi proti fašizmu in ki se danes kali v boju za mir.
Na sliki: podeljevanje priznanj bivšim borcem.
• Eno leto
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mejnem režimu v meddržavni menjavi (avtonomni račun). Ta sporazum je pripomogel h gospodarski rasti obeh obmejnih pasov. K tej rasti je tudi izdatno prispeval maloob mejni osebni promet.
Umetno manjšanje obsega lega pr o meta povzroča gospodarsko škodo in iz tega izhajajočo politično škodo, ker obstaja nevarnost, da se prikli čejo ogledala kot prikazni preteklo sti in da se zaradi drastične omejit ve splošnega osebnega prometa kre pijo tiste sile pri nas, ki še danes ovirajo tesno sodelovanje mest in zaledja. Neokrnjen maloobmejni pro met ni torej privilegij, temveč nujnost z gospodarsko in politično vse bino.
Šele po uvedbi pologa smo dobili zanesljiv pregled, v kolikšni meri je naše narodnostno življenje povezano s Slovenijo, manj seveda z drugimi republikami.
Letno število prehodov jugoslovan skih državljanov, ki prihajajo k nam kot umetniški in znanstveni sodelav ci, pedagogi in koncertanti, vaditelji, pevovodje, nastopajoči, trenerji in udeleženci športnih srečanj, je iz redno visoko. Moramo pripomniti, da smo v velikanski večini primerov naleteli na razumevanje in pomoč pri pristojnih ustanovah v Sloveniji v zvezi z dovoljenji za prehod meje brez pologa. Kljub temu so opravki okrog dovoljenj za nas utrujajoči, posebno tedaj, ko se kaj zatakne, ali kadar pride do izjemnih prime rov. Te težave so tudi vzrok, da ne pride do uresničitve marsikatere pobude. Iz vseh teh razlogov lahko pričakujemo, da se bodo v bodoče te vezi trgale, če ostane pri sedanjem režimu.
Dolge mesece po uvedbi pologa so bile za jugoslovanske državljane raz širjene pravice prehodov brez polo ga tudi na obiske najožjih sorodni kov, kar je bilo od samega začetka priznano zdomcem. Že dejstvo, da so ob uvedbi pologa pozabili na spe cifičnost obmejnega življenja, doka zuje na pomanjkljivo poznavanje po loža ja na meji.
Pripadniki slovenske manjšine ob čutimo, da smo z uvedbo pologa ne kaj pomembnega izgubili. Predvsem nam je zmanjkal občutek tesne po vezanosti z matico. Občutimo tudi o hladitev širše jugoslovanske skupno sti za naš položaj, za naše potrebe in počutje, kar nas ne more bodriti v boju za našo enakopravnost in v naporih, da z lastno dejavnostjo na vseh področjih ohranjamo zavesi pri padnosti slovenskemu nartxlu.
Bližamo se 31. decembru, datumu, ko zapade odlok o pologu. Pristojni jugoslovanski organi gotovo že raz pravljajo o tem vprašanju. Kar bo sklenjeno, bo verjetno imelo veljavnost enega leta, obdobja torej, v ka terem se lahko kot posledica neustrez ne odločitve negativni procesi vseh vrst nadaljujejo z večjo hitrostjo.
Zato apeliramo, naj se vzpostavi prejšnje stanje v zvezi z maloob mejnim prometom. Zavzemamo se za to, da se odpravi polog za prehode s potnimi listi, ali da se zato začasno najde taka rešitev, ki ne bo v tolikšni meri zapirala meje.
BORIS RACE
Konec meseca sestanek na vrhu varšavskega pakta?
MOSKVA — Po nepotrjenih in nepreverljivih govoricah bo najbrž konec meseca spet sestanek na vrhu državnih in partijskih voditeljev varšavskega pakta. Po vesteh iz istih virov naj bi konferenca bila v Moskvi 28. in 29. oktobra. Če bo do srečanja prišlo, bo to že tretji letošnji vrh državnikov varšavskega pakta. V o-spredju zasedanja pa naj bi bilo vprašanje evroizstrelkov.
V Ženevi konferenca o spravi v Libanonu
BEJRUT — Konferenca o narodni spravi v Libanonu se bo začela konec meseca v Ženevi. Tako vsaj trdijo v obveščenih libanonskih kro gih, ki poudarjajo tudi, da bo konferenco odprl 31. oktobra predsednik Džemajel, delovni del srečanja pa naj bi se začel dan pozneje. Predvidevajo, da bo konferenca trajala štiri ali pet dni.
□ RIM — V sredo 26. t.m. bodo uslužbenci vseh tovarn, ki sodijo v sklop družbe Zanussi, stavkali vsaj tri ure. Za takšen korak se je od ločil sindikat kovinarjev po zadnjem sestanku z vlado o predlogih za rešitev hude krize pordenonskega kon cerna. Po mnenju sindikata so sedanji predlogi nesprejemljivi.
* 1 ■.
Na stotisoče ljudi demonstriralo
proti nevarnosti jedrskega spopada
BONN — Z množičnimi manifestacijami v nekaterih večjih nemških mestih se je včeraj v Zvezni republiki Nemčiji končqf teden boja proti oboroževalni tekmi.
V Bonn se je že v zgodnjih jutranjih urah začelo zgrinjati na deset tisoče ljudi, ki so prispeli s 50 posebnimi vlaki in 4.500 avtobusi. Zato računajo, da jih je bilo okoli poldne približno 350 tisoč. Od teh je najmanj deset tisoč ljudi sklenilo osmerokrako zvezdo, kj se je dotikala ambasad dr žav, ki imajo nuklearno orožje.
Še daljša «č!oveška veriga* pa je oklenila tisti del Bonna, kjer so sedeži vlade, predsedstva, ministrstev in parlamenta. V tem simboličnem o-bleganju naj bi sodelovalo okoli 120 tisoč manifestantov.
Več kot sto kilometrov pa je bila dolga sklenjena človeška veriga, ki
se je nepretrgana vila od Stuttgarta do Neu Ulma, kjer so ameriške vo jašnice «Wiley Barracks*. Pred ame riško postojanko demonstracije traja j(; že ves teden in tudi včeraj so po licijski agenti posegli in zaprli nekaj demonstrantov.
Večje manifestacije so bile tudi v Avstriji, kjer so na Dunaju tudi sklenili «človeško verigo*, in v Londonu, kjer se je nad sto tisoč oseb zbralo na največji pacifistični manifestaciji zadnjih let. Hkrati pa je časopis «Guardian» objavil vest, da bodo prve rakete «cruise» pripeljali v Veliko Britanijo že prvega novembra.
V Bruslju, kjer bo mirovna manifestacija danes, pa so se zbrali socialisti Severne Evrope (Scenelilux), ki so pozvali naj se nadaljujejo ženevska pogajanja.
Na sliki manifestanti v Bonnu spopada
z uro, ki opozarja na nevarnost uničujočega
(Telefoto AP)
Poskus atentata na R. Reagana?
NEVV Y()RK — Oboroženi moški je včeraj vdrl na igrišče golfa v kraju Augusta v ameriški zvezni državi Georgia, kjer je z drugimi vidnejšimi politiki igral golf tudi ameriški predsednik Reagan. Zato se novinarji, ki pa jim je zabranjen dostop do prizorišča, sprašujejo, ali ni neznanec hotel izvesti atentat proti predsedniku.
O poteku dogodkov ni veliko podrobnosti: petnajstletni očividec naj bi pričal, da se je vozilo cestne reševalne službe zagnalo proti stranskemu izhodu igrišča, približno 200 metrov stran pa je bil Reagan.
Predsednika so njegove telesne straže takoj odpeljale v neko hišico, neznanec pa je kot talca odpeljal predsednikovega sodelavca Lan-nija Wilcsa in se zaprl v poslopje. Po približno dveh urah se je atentator vdal.
Sporazum Fiat-FLM c dopolnilni blagajni
TURIN — Fiat in sindikat kovinarjev FLM sta včeraj končno dosegla sporazum o vprašanju 15.000 delavcev, ki so v izredni dopolnilni blagajni vse od oktobra 1980. Fiat se je obvezal, da bo v roku dveh let ponovno sprejel na delo 4.000 delavcev, in sicer: 2.500 v turinskih obratih, 1.500 pa na Jugu. Za preostalih 11.000 delavcev v dopolnilni blagajni predvideva sporazum predčasno upokojitev, prekvalifikacijo in zaposli tev v drugih dejavnostih ter posebne nagrade za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja. Vsekakor pa so tudi tem delavcem zagotovili do leta 1985 dosedanje pogoje dopolnilne blagajne.
Tako Fiat kot FLM sta zahtevala, da sporazum pod piše tudi minister za delo De Michelis, saj mora vlada jamčiti, da bo dopolnilna blagajna trajala vsaj še dve leti, obenem bi bile številne postavke glede delavcev, ki jih ne bodo ponovno sprejeli v obrate, neuresničljive brez aktivnega prispevka vlade. Sindikat obenem zahteva, naj s svojim podpisom vlada jamči spoštovanje tega sporazuma.
Sestanek deseterice v Atenah: v ospredju odnosi med blokoma
ATENE — Odnosi med Vzhodom in Zahodom, libano?' ska kriza in finančne težave EGS so bile v ospredju sestanka zunanjih ministrov Evropske gospodarske skup" nosti, ki so se zbrali na neformalnem vrhu v Atenah;
V situaciji, ko se odnosi med supersilama vse bo? zaostrujejo, a ko se vzporedno Zahodna Evropa mobj' lizira v prid miru (na stotisoče ljudi je včeraj man*' festiralo v Rimu, Bonnu, na Dunaju, v Parizu, mn°' žične manifestacije pa napovedujejo tudi za prihodnji dni v nekaterih drugih prestolnicah) deseterica išče sva! : prostor in svojo vlogo, ki doslej nj bila še povsem dorečena.
Na srečanju so naredili obračun srečanj Gromiko ' Genscher, Craxijevega obiska v ZDA in francosko - brj" tanskega vrha, govor pa je bil tudi o perspektivah konference o razorožitvi v Evropi, ki naj bi še začela ia' nuarja v Stockholmu. Glavni cilj te konference, s« naglasili v Atenah, je prispevati h krepitvi zaupanj* med Vzhodom in Zahodom ter izboljšati klimo teh nosov.
Italijanski minister Andreotti in grški šef diplom*' cije Haralamnoupulus pa sta izmenjala mnenja o more-bitni prisotnosti opazovalcev v Libanonu.
Po razgovoru s (!raxijem in Andreottijem
Perez De Cuellar pristal na opazovalce v Libanonu
NEW YORK — Predsednik italijanske vlade Bettino Craxi je končal svoj obisk v ZDA. Eden od najpomembnejših zadnjih dogodkov je bil obisk pri generalnem sekretarju OZN Perezu De Cuellaru.
Že prej je bilo znano, da je italijanska vlada pogojevala svojo soudeležbo pri nadzorstvu nad premirjem v Libanonu (na Šufu) vsaj nekolikš-nemu vpletu politične odgovornosti organizacije Združenih narodov. Vprašanje je zelo zapleteno. Generalni sekretar OZN bi seveda rajši sprejel sklep, ki bi pooblastil «modre čelade* OZN za izvajanje nadzorstva na tistem kriznem področju. Težave v tej zvezi pa so bile skoraj nepremostlji ve, saj se je bilo bati, da bi Sovjetska zveza postavila v tej zvezi svoj veto. Perez De Cuellar je obšel te težave s tem da ie dal svoj pristanek na pobudo.
Pri generalnem sekretarju sta bila ministrski predsednik Craxi in zunanji minister Giulio Andreotti, ki sta tako dosegla vsaj ugoditev prve in zelo pomembne zahteve Italije, in sicer da je pri tej operaciji vsaj navzoča OZN. Sicer pa ima De Cuellarova privolitev svoje precedense v sinajskem primeru (večstranska sila in vojaški opazovalci).
S tem seveda še niso zadoščeni vsi pogoji, ki jih je postavila Italija: pristanek Druzov in šiitov, neodvisnost opazovalcev od multinacionalnih sil, ki so že v Bejrutu ter točna določitev pristojnosti opazovalcev in potrebnih jamstev.
Predsednik Craxi je potrdil, da bo Italija skupaj z nbkaterimi drugi’ mi državami predložila generalni skupščini OZN predlog resolucije, v kateri izraža željo po vzpostavitvi demokracije v Čilu in uspešnem zaključku pogajanj med čilskim ministrom Jarpo in predstavniki opozicije.
Na razpolago vam je
TECNOLUCEsri
za
ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO
REGGIANI...
-VIDEO
oso
IHGjroca,
I	Ž n sruKza
-IL
Q U A S A R
mali reflektorji za stanovanjsko opremo
videohišni telefoni in TVCC
avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave
naprave za radijsko vodenje
TRST — Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420
Novo nevarno zaostrovanje v Zalivu
Irak z minami preprečil plovbo v Bandar Homeini
BAGDAD — Irak je včeraj uradno sporočil, da je njegova mornarica «u-spešno minirala* vse dostope k pomembnemu iranskemu pristanišču Bandar Homeiniju. V Bagdadu so tudi opozorili vse tuje ladje, naj se izo gibajo tega območja. Po izjavah predstavnika vrhovnega poveljstva iraške armade je s sedanjo akcijo iraška mornarica «dokazala sposobnost nadzorstva nad plovbo v zalivu*.
Miniranje enega najpomembnejših iranskih pristanišč pa je praktičen odgovor na iransko blokado iraških pristanišč. Bagdad je že večkrat pouda ril, da imajo vse države Zaliva pravico za nemoteno plovbo. Sedaj je, kot kaže, vzpostavil ravnotežje, saj je malo verjetno, da bi se kaka tuja ladja podala na minirano območje. Iz Bagdada prihajajo tudi namigi, da bi lahko mornarica v kratkem minirala tudi območje ob najpomembnejšem iranskem naftnem terminalu na otoku Khargu.
To novo vojaško pobudo je Irak Pre vzel le tri dni po začetku iranske & fenzive «Val Fadžre 4» (zarja 4) v severnem delu fronte pri mestu Penf! žuinu in le dober teden po iransk*1 grožnjah, da bodo preprečili pl°vtV skozi Hormuško ožino. Bagdad je '°r . kone hotel ostalim zalivskim država1? dokazati, da lahko njegova mornar1 ca uspešno kljubuje iranski.
Prestolonaslednik in namestnik P" veljnika oboroženih sil združenih ara skih emiratov Kalifa Bin Zajed Pa J medtem kot kaže, vzel skrajno resa iranske grožnje o blokadi Hornuis*^ ožine in je predlagal ustanova® skupnih zalivskih sil, ki bi s hitro a ^ cijo preprečile .zaprtje te pomenih11. mednarodne pomorske ožine. P0*^! je kot kaže skrajno eksploziven. * na tem območju med drugimi kri*? rijo tudi ameriške, francoske in b . lanske vojne ladje. Zahod si narr“A ne more privoščiti, da bi kdo pretrg to «dovodnico» pri oskrbi nafte-
Pntljvijt*
it it os sti
S. n. r.
aluminijaste
zasteklitve
bo predstavilo nov tip zasteklitve s profilom
ALPHA
2f. 2P 3P oktobra
v svojih
poslovnih prostorih
Nova industrijska cona pri Orehu - MILJE
Na prvem koncertu nove sezone Glasbene matice
Nastop ansambla Camerata Slovenka

sestavu ansambla «Camcrata Slovenita« sta tudi A. Bertoncelj in C. Škerjanec
Ce °ncertni program Glasbene mali iiriJe P°4obno kot prejšnja leta za-'aJl.y težnji, da nudi dela visokih Riških kvalitet, ki pa so do-ljpPna tudi širšemu krogu ljubite ^ glasbene umetnosti, go’et težnji organizatorja je prila t«n Program prvega koncerta le-28Pbonmajske sezone, ki bo slo °kt°brh in ki obsega nastop ^venskega komornega ansambla šte?ner^a Slovenica». Ansambel, ki ^Je sicer sedem članov, se bo to s( \ na odru Kulturnega doma pred-in m v. sestavu klavirskega kvarteta cel inskega kvinteta: Aci Berton nik Jflavir, Primož Novšak in Mo - ,kalar violini, Bogomil Kosi čeio° ° ter CiTU Škerjanec - violon-
^lnlena odličnih slovenskih solistov, sedb°^° lekrat nastopili v novi za-^ *• ne potrebujejo posebne rekla-’ sai so nam že dobro znani.
ihači- l}° ,za n°š koncertni oder Jor-ta n]Q klavirskega kvarteta in kvinte nem'n,a' *ako bomo tokrat v koncert Programu prvič prisluhnili dve nih p seroma izmed najbolj teht Vem ,TnoOlasbenih del: Brahmso-u kvartetu op. 26 v A duru in
Dvorakovemu kvintetu op. 81 v A duru.
Prepričani smo, da pomeni mladi ansambel, ki predstavlja novost tu di za koncertno življenje v matični domovini — ustanovljen je bil lani — pomembno vzpodbudo za tovrstno ko morno muziciranje in morda tudi vzpodbudo za nastanek novih slovenskih glasbenih del za tak sestav.
Ansambel Camerata Slovenka je sicer novejšega datuma, a je že po žel nedeljeno priznanje glasbenikov ob svojih prvih" nastopih v Ljubljani in Kopru. To pa smo tudi pričakovali od njegovih članov, katerih in strumentalno mojstrstvo je na taki višini, da je že to veliko jamstvo za njihovo prvovrstno ansambelsko igro. Cametara Slovenicg bo s tem izpolnila vzrel, ki je bi’.a v umetniški sre dini slovenske poustvarjalne glasbe občutena, saj smo pogrešali tovrstno komorno muziciranje.
Program s katerim bodo odlični slovenski glasbeniki nastopili na pr vem abonmajskem koncertu Glasbene matice izpričuje resnost cilja, ki so si ga umetniki zadali.
V prvem delu koncerta bomo pri sluhnili, kot smo že napisali. Brahm
sovemu klavirskemu kvartetu op. 26 v A duru. Brahms se je v svojih delih naslanjal na klasični ideal in ni pristajal na načela programske glasbe, sicer pa je izpovedal v svo ji ustvarjalnosti značilnosti romantič ne struje — krajšo obliko, zvočno nasičenost in dokaj svobodno gradnjo. *
Če med njegovimi instrumentalnimi deli zavzemajo posebno mesto klavirske skladbe, pa je skladatelj zelo številna dela napisal s področja ko morne glasbe. Pri njem so zastopa ne skoraj vse komomoglasbene o-blike, s klavirjem in brez njega pa tudi pihalni instrumenti. Poleg kvin teta s klarinetom, tria z rogom, vio linske sonate v A-duru ter godalne ga kvarteta v amolu, se odlikuje tudi njegov klavirski kvartet v A duru.
Brahms je poleg enega klavirskega kvinteta napisal tri klavirske kvartete, ki spadajo v zgodnje obdobje njegove ustvarjalnosti. Prva dva v g-molu in A-duru sta nastala v letu 1856.
V klavirskem kvartetu op. 26 v A duru se skladatelj do neke mere odmakne nekaterim značilnostim svo jega glasbenega jezika, kot sta npr. dramatičnost in zastrtost. Prežet je od sveže mladostne nastrojenosti, na kar kažeta tako osnovni tonski na čin kakor glavna tema prvega stavka — «Allegro non troppo», ki jo skladatelj razvije v vsej svoji zvočni barvitosti. Drugi stavek «Poco Adagion prinaša tipično romantično vzdušje, kateremu sledi «.Scherzo», ki nas spominja na Schubertovo vedrino. Zanimiv je vmesni trio, ki ga skladatelj razvije v razporedju ka nona. Kvartet zaključi «Finale Al-legro alla breve» z ritmično poudarjeno glavno temo. Ne manjka tudi liričnih epizod, vse pa preveva sve tlo, vedro razpoloženje. Dvorakov klavirski kvintet op. 81, ki bo na sporedu v drugem delu koncerta, sodi, poleg njegovega tria Dumky in godalnega kvarteta v F-duru, med najuspešnejše in najbolj popularne skladbe češkega mojstra.
Kvintet v A-duru, ki ga sestavljajo štirje stavki, je tako poln boga stva, glasbenih zamisli in očarujoče zvočnosti, da se ob njem v enaki meri opajata poslušalec in izvajalec. Predstavlja eno najlepših strani raz košne ustvarjalnosti genija, ki se ga niso dotaknile beethovnovske mu ke in se mu ni bilo treba krčevito boriti za vsako glasbeno misel.
Pomembne kulturne izmenjave
Sporazum med videmsko in krakovsko univerzo ob liku Jana Sobieskega
bi r>f-r-av se novo akademsko leto še torge1^0]0, ie bilo v ponedeljek, 17., in zi .•■' ‘e- oktobra, na videmski univer-reč nVahno- V ponedeljek se je nam bieS|Vritet s'mpozij na temo: «Jan Soja /ji0la 300-letnica osvoboditve Duna S J?^t983)».
ska , m kongresom sta hoteli videm-be i UaiVerza oz. Inštitut za vzhodov6 111 literature «J.B. de Cour častitf ter Inštitut za zgodovino po-ga i,„ .nePrecenljiv doprinos poljske-1683 j~Ja k osvoboditvi Dunaja leta bevaj-!!1 dokončno prekinil hitro in njo.st 1?° tnrSko ekspanzijo v notra 2	-Vr°Pe.
^Wilrv°C'rl^vn'ITI kongresom so hoteli Prof,, ' Priznani poljski in italijanski ki j0 ; rj! opozoriti prisotne na vlogo, ski p^ -mel takrat Sobieski v evrop odij,0v 'j* in na neverjeten poznejši bosti , ga Poljskega kralja v stvarca u otne Evrope.
bost, n0m0 !aži° razumeli to stvar '^evilru,31?1 bo dovolj, da navedemo se i,l ' ln raznovrstne teme, ki so dveh (jn^eda vatel ji dotaknili v teh
I 0 krmi
brofeso,.	uvodu, v katerem je
ba videmskega jezika in literature
oče Marko d’Aviano»; Jan Okon: «0d-mevi vstaje pri Dunaju v šolskem gledališču na Poljskem v 17. in 18. stole1 i”«.
Naslednjega dne so se zvrstili ravno tako številni referati, ki so pokazali, kako velik odmev je imela zmaga poljskega kralja v Italiji in kako stare so že korenine poljsko - italijanskih kulturnih odnosov.
Drugi del kongresa je otvoril Bro nis Bilinski z referatom: «Sobiescia na romana« (literarni spohuni in spomeniki). Program se je nadaljeval tako: Giuseppe Vecchi: «Praznovanja,
esor
'vbbski°?ls*t’ univerzi Richard K. Le naja v bregovoril o «Osvoboditvi Du-Se ^»»spektivi treh stoletij,« so A- Giorr« * Pas*°dnji referati: Jožef ■jb - 2i,n 'sk‘: riz Chocima do Duna anJa poljska politika v letih netke P.°menico Caccamo: «Be-^bbzvnst'r^anska bga»; Micha Ko-Prirehit ' j raneoska diplomacija in bpgodbnj.1 turško poljska mirovna ?7> s‘:iip. 1udreti Csillaghy: «Madžar-Gant'° pred 'n P« dunajski bit ?<ibseait.u‘?n.0 Platania: «Inocencij XI basu tlun i1 !n a*0-!3 križarske vojne v *Ibhior; osvoboditve«; Venanzio 1 obieski, dunajski rešitelj in
Jan III. Sobieski
hvalnice in glasba v Emiliji Ro magni ob osvoboditvi Dunaja«; Doi mo Frangipane: «Odmevi bitke za Dunaj v Furlaniji«; Renato Risaliti: «Odmevi dunajske vstaje v Toskani«; Richard K. Lewanski: «Italija in pro slave ob dvestoletnici zmage Sobieskega«; Laura Callegari: «Zmagoslav je in pesmi za osvoboditev Dunaja in nekateri dokumenti iz Pesara«; Ros sella Micheli: «Sobieskanska ikonografija v Italiji«. Seveda ni mogel manjkati tudi naš doprinos, ki ga je jasno podal prof. Jože Pirjevec z re feratom o «Odmevih dunajske zmage v Sloveniji«, prof. Sofija Žani pa je podala odmeve na Srbo Hrvaškem.
Kongresisti so si v popoldanskih u rah ogledali goriški grad, kjer je vse udeležence toplo pozdravil goriški žu pan Scarano. Po kratkem ogledu mesta z goriškega gradu je župan povabil vse prisotne na prigrizek. Kongres se je zaključil v Gorici, kjer je tamkajšnja občina ponudila vsem kon-gresistom večerjo v hotelu «PIaza».
Ob priliki tega poljsko italijanskega simpozija sta v ponedeljek dosedanji rektor videmske univerze prof. R. Gusmani in rektor krakovske uni verze prof. J. Gierowski podpisala sporazum med videmsko in krakovsko univerzo. Sporazum predvideva vse stransko kulturno izmenjavo in bo sto pil v veljavo s prihodnjim letom.
Ta sporazum je samo v čast videm ski univerzi, saj se je ta mlada uni verza pobratila z eno izmed najsta rejših in najuglednejših univerz v Ev ropi. To ni nič čudnega, saj je bila videmska univerza ustanovljena z na menom, da bi povezovala vzhodno kulturo z zapadno. Pogodba sama je torej nepogrešljiv temelj pri gradnji tega vzhodno - zahodnega mostu.
F. F.
Ves kvintet je prežet s svetlobo in veseljem, že prvi stavek spominja na srečen spomladanski dan. Drugi, ki mu je osnova značilni češki ples dumka, prinaša poetično razpolože nje, ki ga odseva značilna melodija v violi. Tudi v tretjem stavku Scher zo je skladatelj posegel v ljudski melos - hitri furiant v 3/4 taktu. Kvintet zaključi Finale, ki se kar iskri v razigrani veselosti.
Srečanje s priljubljenimi slovenskimi glasbenimi umetniki, ki so bili že večkrat naši dragi gostje in z u-metninami, ki jih ne srečamo vsak dan na koncertnem odru, pomeni ne samo prijeten glasbeni trenutek, mor da še prej koristen oddih v današnjem nemirnem življenju, trenutek, ko si upravičeno zaželimo ubežati vsakodnevnim težavam in doživeti vsaj drobec umirjene zbranosti in lepote.
GOJMIR DEMŠAR
Franc Soline:
Ukradena mladost
Franc Šetinc, ki ga poznamo kot pisatelja po knjigi o slovenskih pregnancih v Srbiji, je napisal povest U-kradena mladost. Knjiga je pred meseci izšla v Knjižnici Sinjega galeba, zdaj pa ponovno pri isti založbi (Mladinska knjiga) brez oznake za kakšno zbirko gre. Vsa dejstva so resnična, pravi pisatelj o svoji knjigi. Sicer pa nam v njej posreduje zgodbo o slovenskem otroku, pregnanem v Nemčijo, kjer doživlja žalostno mladost v taborišču in pri nemški družini, dokler se po koncu vojne vendarle srečno vrne v domovino. Zgodbo nam Šetinc pripoveduje preprosto, jasno, literarno oblikovano in dovolj zanimivo, da priteguje k branju mladega bralca, kateremu je knjiga tudi namenjena. V opomin in v spomin na vojne grozote, ki so jih v letih zadnje vojne morali prestajati slovenski otroci, od katerih so nekateri za vedno ostali potujčeni v tuji zemlji. Zakaj so Nemci ugrabljali slovenske otroke pa nam avtor pove v nekaj dodatnih besedah na koncu knjige.
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE .
1.	široko izbiro naiboliše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovos
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
inštitut «GENAS»
OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH
Pouk v italijanščini
INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure «Mladinski center«, Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902

...
zaradi kupca zaradi zakona in...
PREDVSEM ZA VAS
Gold - Univvell
register blagajne fiskalne beležnice homologirani z D.M. št. 343657 od 07/09/1983
ELECTRONIC CIUCH
Trst — Ul. Tacco 40 — Tel. 040/730415
Zastopnik in tehnični servis
Pred VI. pokrajinskim kongresom VZPI-ANPI
Na istih položajih kot pred 40 leti
Prihodnjo soboto, 29. oktobra, bo v kongresni dvorani ACI v Ul. Cuma-no v Trstu VI. pokrajinski kongres tržaške organizacije Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI - ANPI. Dogodek je pomemben, ker sovpada s fazo utrjevanja in krepitve notranjih struktur organizacije, ki so doživela pomemben uspeh pri sproščanju ustvarjalnih sil, ki so bile včasih samo latentne, posebno na ravni organizacij na bazi.
Tržaška organizacija bivših partizanov je prehodila dolgo pot od leta 1945, ko se je zmagovito zaključil na vojaškem terenu osvobodilni boj. Ostala so še nerešena politična vprašanja, ki so pogojevala organizacijo v novih razmerah. Proces združevanja vseh sil bivših partizanskih bojevnikov je bil dolgotrajen, včasih mučen in trpek, saj med drugim tudi ni vedno naletel na odobravanje tovarišev iz baze. Toda na koncu je le zmagalo prepričanje, da se ne moremo na izredno pomembnem področju srednjeevropskega političnega prostora zapirati sami vase, temveč, da je nujno spremeniti borčevsko organizacijo v činitclj, ki naj bi uspešno prispeval boju za nadaljnjo krepitev ljudskega, demokratičnega gibanja v novih razmerah.
Kot vsaka organizacija, tudi borčevska ne more in ne sme počivati na lovorikah, se samo dičiti s kolajnami in medaljami, ki so jih po-edinci in organizacija v celoti zasluženo prejeli za svojo udeležim v boju proti nacizmu in fašizmu. VZPI - AN Pl in v našem primeru tržaška organizacija bivših borcev ni in ne sme biti suha veja, ki plava po razburkanih vodah sedanjosti, brez odpora, brez lastnih pobud, brez lastne volje, kot mrtva lupinica, ki jo valovi in vetrovi ženejo kamor se jim hoče.
Bivši partizanski Imrci Slovenci in Italijani, so bili delček velike antifašistične fronte, ki je strla nacizem in fašizem. S svojim pogumom, sledeč načelom boja za osvoboditev delovnih ljudi izpod jarma mračnjaštva, zatiranja drugih narodnosti, množičnega iztrebljanja narodnih, verskih in drugih manjšin.
Na našem ozemlju je bil ta boj posebno zapleten. Mi Slovenci smo imeli tedaj za seboj več kot dvajsetletno fašistično diktaturo, ki nas je
drago stala. Plačali smo jo s smrtnimi obsodbami, stotinami let zapora v fašističnih temnicah, s socialnim zatiranjem, brezposelnostjo, z uničenjem naših gospodarskih struktur. Vse to je narekovalo ((»daj mladim ljudem, da se vključijo v vrste slovenskega narodnoosvobodilnega boja ter sc izrečejo za tedaj edino možno izbiro, v duhu boja za narodno osvoboditev in za osvoboditev iz socialnih spon preteklosti.
Nikdar pa ne bom pozabil, kako so me učili tedaj (bil sem pomočnik komisarja v tržaški brigadi) politični in vojaški voditelji IX. in VII. korpusa jugoslovanske osvobodilne vojske — NOV in POJ, da je treba posvetiti vso pozornost vprašanjem mirnega sožitja in borbenega sodelovanja med narodnostmi našega o-zemlja, med Slovenci in Italijani.
Zgodovina je tekla po svoji poti naprej. Ne, ta ugotovitev ni točna, kajti pri zapletih in razpletih te zgodovine smo imeli tudi mi svojo besede*, vplivali so nanjo ter prispevali k precej koreniti preobrazbi nekdanjih odnosov v tej družbi. Pot, ki smo jo prehodili je bila mučna, včasih grenka, toda boj, ki smo ga vodili, je le pustil globoko brazdo za seboj.
Zato smo mi bivši borci še vedno tukaj, na istih položajih kot smo bili pred štiridesetimi leti. Večina od nas je že presegla 60 let starosti, ali pa je na tem, da prestopi ta prag. Toda nismo suha veja. Posušena morda nekoliko, toda iz nje prihajajo še vedno življenjski poganjki, ki bodo še v večji meri napotilo za novi rod, ki stopa v ospredje. Bivšim borcem naloga, da obnovijo in s svojo neusahljivo življenjsko silo nadaljujejo boj, ki so ga začeli pred 40 in še več leti, ga vodili skozi desetletja in ga bodo morali voditi še v večji meri v prihodnosti.
Sedanjost je polna protislovij, sporov in spopadov. Mi Slovenci v Italiji še nismo dosegli priznanja enakovrednosti z drugimi državljani italijanske republike. Ne gre za gesla formalnega protesta, gre za bistvo demokratičnega boja vseh nas, Slovencev in Italijanov, ki se bomo znašli prihodnjo soboto, združeni na VI. kongresu, tako kot smo bili združeni v boju proti nacistom in fašistom.
VLADIMIR KENDA
Pokrajina je znižala stanovanjske najemnine
Pokrajinska uprava je znižali višino najemnin v tistih poslopjih, ki so v njeni posesti. Tako je sklenil pokrajinski odbor na svoji zadnji seji, opirajoč se na predpise zakona 392/78, ki predvideva različne količine pri izračunavanju najemnin za tista mesta, ki štejejo manj kot 250.000 prebivalcev, kot je sedaj primer Trsta. Tako izračunanane najemnine — ukrep zadeva zaenkra kakih petnajst upravičencev — bodo nižje za pet od sto v primerjavi z osnovno najemnino.
Gostinci
V sklop zahtevnih dejavnosti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sodi tudi prirejanje poučnih izletov izven meja Furlanije - Julij ske krajine, sicer tako v italijansko notranjščino kakor v matično domovino in na tuje. V malogospodarskem udejstvovanju si lahko še tako spre ten in podjeten, vendar ne moreš korakati vštric s tehnološkim razvojem, če ne pogledaš tudi za sosedov plot: kdo ve, marsičesa se lahko naučiš. Ne samo, ko se naš človek poda v inozemstvo, popelje s sabo tudi narodnostno istovetnost, tujcem pove, da je Slovenec iz Italije, opozori ga na problem naše narodnostne skupnosti.
Lepo priložnost za to so te dni imeli zamejski gostinci, ki so organizirani v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Tržaška in gori-ška sekcija za gostinstvo sta jim priredili štiridnevni izlet v Pariz: odpotovali so v ponedeljek zjutraj, vrnili pa v četrtek zvečer, in to polni lepih vtisov in obogateni z novim znanjem. V torek so si ves dan ogledovali zanimivosti in novosti na mednarodni razstavi kuhinjske opreme za gostil ne, hotele, restavracije in družbena gostišča Equip’Hotel. Gostinci na Tržaškem in Goriškem pa tudi severneje tja do Trbiža so, si s svojo strokovnostjo pridobili velik ugled in v načrtu imajo — seveda z odločilno zaslombo SDGZ — širokopotezno operacijo za seznanitev domače in tuje javnosti z značilnostmi slovenske zamej ske kuhinjske (pa tudi vinogradniške) tradicije. Če hočejo ugled ohraniti,
polaganje in popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu
Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895
P v I
pam železnina
IVI	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za lndustrl|o. Kmetijstvo In 20 dom
oTRST (Induitrljtka cona)
D O M J O, 1» - Tal. ttf
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
VE
f II
foto-kino
J
kontaktne leče
Ul. Buonarrotl 6 (pr. Ul. Rossettl) TRST	Telefon 77-29-96
Srečanje strank deželne večine
V Vidmu so se včeraj zjutraj sestali deželni tajniki šestih strank, ki sestavljajo deželno večino, parlamentarci KD, PSI, PSDI in PRI iz Fur lanije - Julijske krajine in nekateri deželni odborniki z namenom, da ocenijo najvažnejše probleme, s katerimi se v tem trenutku sooča naša dežela Srečanja se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Comelli.
Na sestanku je bilo predvsem govor o hudi gospodarski krizi’s posebnim ozirom na težave v obratih z dr žavno soudeležbo in v tovarni Zanus si. V središču pozornosti pa je bil tudi ladjedelniški sektor in načrtovane proizvodne redukcije v tržiškem obratu Italcantieri in v tržaškem Arzenalu. S tem v zvezi je prišla do izraza potreba, da večinske stranke navežejo stike z opozicijo ter s sindikalnimi organizacijami za uresniči tev enotnih pobud v obrambo deželnega gospodarstva.
Zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenske skupnosti so nato tudi govorili o nujnih posegih na področju Karnije, ki ga je prizadela nedavna vremenska ujma ter povzročila za več milijard lir škode.
• Zaradi očiščevalnih del bo predor Sandrinelli med trgoma Goldoni in Sansovino v dneh 25., 26., 27., 28. in 29. oktobra od polnoči do petih zjutraj zaprt za promet.
Obisk muzealcev iz Slovenije
Včeraj se je na Tržaškem mudila večja skupina članov Društva slovenskih muzealcev. Strokovnjaki-muzealci, ki delajo po muzejih po Sloveniji, so dva dni zborova'i v Kopru, kjer so imeli občni zbor. Za zaključek zborovanja je bila krajša ekskurzija po Tržaškem. Ob 9. uri sta jih pri spomeniku, ki opozarja na tabor v Dolini leta 1878, pozdravila Boris Race, predsednik SKGZ ter Stojan Sancin, odbornik v upravi občine Dolina. Na kratko sta prisotnim orisala ključne probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Naslednji postanek je bil ob spominskem obe'ežju štirim junakom na bazovski gmajni. Krajši prerez zgodovinskih dogodkov jim je podal Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice. Sledil je ogled cerkvice, župni; šča in srednje hiše na Tabru (občina Repentabor). Nato so si slovenski muzealcj ogledali še Kraško hišo v Repnu. V zgodnjih popoldanskih urah je bil na vrsti ogled arheološke razstave Caput Adriae na gradu Sv. Justa v Trstu. S te«1 je bil sklenjen kratek strokovni ogled.
V okviru Primorskih dnevov na Koroškem
Mladinski pevski zbor «Vesela pomlad je gostoval pri koroških Slovencih
MPZ «Vesela pomlad» aktivno stopa v novo delovno leto. Ob zaključku poletnih počitnic se je izpopolnjeval na 10 dnevnem študijskem seminarju v Strunjanu. Študijski dnevi so bili za zbor izredno dragoceni, saj so pevce obogatili tako s tehničnega kot umetniškega vidika.
6. septembra je zbor nastopil v bazovski cerkvi, kjer se je s kratkim koncertom poklonil spominu bazoviških žrtev ob 53-letnici njihove junaške smrti. 9. septembra je imel izredno zahteven nastop v tržaški cerkvi S. Maria Maggiore, kjer je zapel kot častni gost na vsedržavnem kongresu italijanskega združenja Pueri Cantores. Nastop zbora je kritika ocenila nadvse pozitivno. V italijanskem dnevniku je kritika poudarila predvsem prijeten zvok in gotovo intonacijo.
8. oktobra se je zbor predstavil v repentabrski telovadnici, kjer je s kratkim koncertom prispeval svoj delež k akciji za obnovo repentabrske cerkve in ostalih zgodovinskih spomenikov na repentabrskem griču.
V minulem tednu, 15. t.m., pa je zbor gostoval pri koroških Slovencih ob zaključku Primorskih dnevov. V Celovcu sta pevce in njihove spremljevalce pričakala pred poslopjem Mohorjeve družbe predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolmajer, ki sta skupino pospremila na ogled Gospo svetskega polja. Gospe svete in Krnske gore. Ogledali so si tudi poslopje zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Pod večer je imel zbor kratek nastop v celovški stolnici, kjer je celovška mirovna iniciativa priredila srečanje narodov v okviru mirovnega tedna. Ta prire-
ditev je bila eden od členov v verigi številnih podobni
v	celotnem avstrijskem narodnem prostoru pa tud* drugje in seveda pri nas v Italiji. Da se moremo strn»-ti v boju za ohranitev vrednot miru, je bilo poudarjen0 tudi na podobni prireditvi isti večer v celovškem SIMn-škovem domu. Tu so se srečali predstavniki treh na' rodnosti in treh kultur — avstrijske, italijanske in slo venske. MPZ «Vesela pomlad» je tu zastopal primorske Slovence.
Nedelja je bila posvečena izključno srečanju s k°' roškimi rojaki. Zbor je zjutraj sodeloval pri sv. maši 1 škocijanu. Popoldne pa je bil gost Slovencev v sj-Primožu v Podjuni. V domačem kulturnem domu S\~. «Danica» je imel zelo uspel koncert, ki je zapustil Pjt poslušalcih res najlepše vtise. Na prireditvi je nastop*• tudi openski narodno - zabavni ansambel «Zvezde» pevko Lucijo čač. Sodeloval je tudi Tone Bedenčič, K je s svojimi diapozitivi in čudovito glasbeno spre1*1.' Ijavo prikazal košček zemlje, na katerem živijo, del°L in se borijo za svoje pravice primorski Slovenci. . pozdravnem nagovoru, ki ga je imel ob zaključku Prl' morskih dnevov dr. Janko Zerzer, je bila poudarjen. potreba po trdnejši povezanosti in izmenjavi feMfv med koroškimi in primorskimi Slovenci. Primorski on
vi	so bili zelo uspešni. Zato so se organizatorji
čili, da priredijo podobne dneve prihodnje leto tu v 1,0 šem zamejstvu.	. j
Za povabilo in gostoljuben sprejem se je Krščen?,* kulturni zvezi in soprirediteljema SPD «Danica» in OV« iz škocijana zahvalila Majda Danev. Pozdravila je tu. pobudo, ki želi ustvariti most povezave med slone skimi rojaki, ki žive izven meja matične domovine■
Pismo uredništvu
v Parizu
morajo neprestano napredovati, to pomeni izboljševati ponudbo in jo pri-lagojevati naraščajočim zahtevam go stov, kar pa je mogoče prvenstveno s sprotnim posodabljanjem kuhinjske in siceršnje storitvene opreme.
Ogled pariške razstave je bil namenjen prav temu in naši gostinci (kakor nam je povedal predsednik tr žaške sekcije Karlo Guštin, jih je bilo čez štirideset) niso bili razočarani. Razstava je slonela pretežno na fran coskih proizvodih, zanimivo pa je, da je pozornost udeležencev izleta šla v prvi_ vrsti italijanski opremi, kar tudi ni čudno. Med razstavljala je bilo tudi nekaj jugoslovanskih proizvajal cev.
Kaj pa so drugega počeli izletniki mimo ogleda najsodobnejše kuhinjske tehnike? Z vrha Eiffelovega stolpa so Tržačani in Goričani, ki jih je vodil tajnik gostinske sekcije Jožko Sirk, občudovali Pariz iz zračne perspekti ve, ki je baje za slehernega obiskovalca velemesta obvezna, razen tega so o-biskali Versailles, Elizejske poljane in še marsikaj, pa seveda znameniti Moulin Rouge. Neposredno so se tudi seznanili z grško in kitajsko kuhinjo v specializiranih restavracijah, a sre di Pariza je iz njihovih grl zadonela tudi slovenska pesem in občasno še partizanska navrh. Lepo. (dg)
• Ob foierju mestnega gledališča Giuseppe Verdi je na ogled fotografska razstava, ki priča o slabem stanju v katerem se nahaja krajevni gledališki muzej «Carlo Schmidl».
Več občutljivosti za probleme liandikapiranilt
V	zadnjih letih mnogo govorijo o vključevanju handikapiranih v družbeno življenje. Med najbolj pereče probleme spada vprašanje arhitektonskih pregrad. Na žalost se javne ustanove premalo potrudijo, da bi o-mogočilc dostop do javnih uradov tistim osebam, ki so priklenjene na voziček, a se morejo in hočejo čutiti samostojne.
Pred leti je tržaška občinska uprava ustanovila okoliške matične urade, da bi se tako približala prebivalcem, po mojem predvsem ostarelim in vsem tistim, ki se s težavo premikajo: in prav te osebe se lahko danes poslužujejo le osrednjega matičnega urada, saj le tega z lahkoto dosežejo, ker je edino ta opremljen z rampo za dostop z vozičkom.
V	mnogih primerih bi lahko rešili problem zelo počeni in sicer z zniža-
njem pločnikov in z nastavitvijo ra^. Tak je tudi problem matičnega o * da v Skednju, katerega vhod je n. od ceste, tako da morajo uporaba po stopnicah navzdol. Stanujem na reč nasproti tega urada in zato s bil priča pretresljivemu dogodku. ,j je oseba na vozičku morala caK na cesti pred uradom, da se Je ,jj kdo od mimoidočih usmilil in 0^vfs0t-občinskega uradnika o njeni P1-1. nosti. Vse to, ker je previsoki P1°^ p. in pomanjkanje rampe čez Par 1, {Ji nic onemogočilo prizadeti osebi, da sama vstopila v urad.	u.
To pa je le en primer javnefj® ^ rada, ki povzroča probleme osenj0st ki se s težavo premikajo. Na zajrl)i je takih slučajev več, med kate• bi mnoge lahko rešili v kratkem in brez velikih stroškov. V .uPaDre-
da bo kdo od javnih upraviteljev vzel to nalogo in jo čimprej r Vas toplo pozdravljam.
Sergio Pcttir<>sS
Izvoljen odbor združenja kronistov
Na sedežu Časnikarskega krožka v Trstut je bil prejšnji teden redni >e^ občni zbor Združenja tržaških kronistov. Za predsednika združenja jj potrjen Giorgio Cesare (RAI), odbor pa sestavljajo Bruno Natti in Itti (Piccolo), Marjan Dolgan (Primorski dnevnik), Laura Capuzzo (agencija in Paolo Paoetti (agencija Italia). V nadzorni odbor pa sta bila izvoljen® ciano Nardelli (Messaggero Veneto) in Dario De Marchi (agencija Italia)-
Sinoči na zasedeni šoli spet srečanje s starši in profesorji
Pokrajinska uprava bo v četrtek razpravljala o zavodu «J. Stefan»
Pokrajini! odbor bo v četrtek zju-r.aJ razpravljal o perečem vprašaju našega poklicnega zavoda za •ndustrijo in obrt Jožef Stefan, ki s° ga dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol zasedb v sredo v protest Proti zavlačevanju z začetkom popravljalnih del na varnostno neustreznih električnih napravah v obeh tehničnih laboratorijih na šoli. Vest je delegaciji dijakov in profesorjev spo-rocil včeraj pokrajinski odbornik za Jayna dela Martini, ki jim je zagotovil, da bo v četrtek predložil od-oru v odobritev strošek za poprav-jalna dela. Pokrajinska uprava bo Predlog gotovo sprejela, nakar bo Pokrajina izdala enemu od speciali-^iranih podjetij v zakup dela. Po napovedih odbornika Martinija naj bi o torka specializirane tvrdke, s ka-DreH?i--S0 kontaktirali v teh dneh, P cdložile pokrajini proračun za o-Pravilo del, uprava pa bo izbrala ti-. nga, ki bo zagotavljal takojšen za .k in najhitrejšo izvedbo najbolj vi V? Popravil na električni napelja ; ' Pokrajinski tehnik inž. Grandi ‘e nadalje zagotovil, da bodo najnuj-cjsa dela opravljena lahko že v nekaj dneh.
Pelegacija profesorjev in dijakov i? j p včeraj spet mudila tudi pri ob niškem odborniku za šolstvo inž. attovaniju. Le ta je obvestil delega-k,v?- ,c^a je občinski odbor odobril itje polovice stroškov predvidenih jj cirugo polovico bo krila pokra-"j.in da je o tem že pismeno se-nim11 Pokrajinsko upravo. Naj omeni"10. da jo pokrajinska uprava že 1 i ^cPlembra pisala občini z že-' "a bi dobila pismeno obvezo ob-ske uprave o kritju polovice stro-
škov. No, po treh tednih ji je občina končno odgovorila.
Poleg obiskov pri občinskem in pokrajinskem odborniku obsega kro-. nika včerajšnjega četrtega dne zasedbe našega poklicnega zavoda tudi sinočnje nadvse zanimivo srečanje dijakov s starši, profesorji, ravnatelji višjih srednjih šol in predstavniki političnih sil. Kljub malce neprimerni uri se je udeležilo srečanja lepo število ljudi, ki jih je ravnatelj Rudež seznanil s položajem na šoli. Domala vsi udeleženci, od profesorjev do staršev in ravnateljev, so _ izrazili svojo popolno solidarnost našim dijakom za akcijo, ki so jo izvedli. Pri vprašanju «kaj sedaj?* pa je prišlo do različnih mnenj. Ravnatelji drugih naših višjih srednjih šol so pozivali dijake, naj se na teh šolah v ponedeljek spet začne pouk, profesorski zbor zavoda Stefan je
predlagal, da bi imeli tudi na tej šoli, kljub zasedbi, spet pouk. Drugi so predstavili kompromisne rešitve. Za tiste, ki so predlagali povratek k rednemu pouku, naj bi bilo to nekakšno «priznanje» pristojnim oblastem za dane obljube in obveze.
Predstavniki dijakov so v odgovor tem predlogom poudarili, da so se že pred zasedbo odločili za nadaljeva nje akcije, dokler se ne bodo na šoli začela popravljalna dela. Tudi sinoči so se držali tega svojega načela.
Po srečanju je izdal koordinacijski odbor dijakov sporočilo, v katerem pravi, da so dijaki pripravljeni sprejeti alternativne oblike pouku. Zato pozivajo vse dijake, da se jutri ob 8. uri udeležijo zborovanj, ki bodo na posameznih šolah. Na zborovanjih bodo skupno odločali o pouku.
Zavodski svet državnega učiteljišča «Anton Martin Slomšek* v Trstu, zbran na seji dne 21. oktobra 1983, je po poglobljeni diskusiji o stanju na državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt «Jožef Stefan* in o pobudah dijakov za rešitev težkih problemov tega zavoda
—	obsodil zadržanje pristojnih oblasti, ki so brez obzira na varnost di jakov in šolske opreme, zanemarile svojo dolžnost in niso poskrbele za ustrezne varnostne ukrepe;
—	izrekel solidarnost dijakom, profesorskemu zboru in zavodnemu svetu poklicnega zavoda;
—	izrazil mnenje, da ni bilo storjeno vse, kar je mogoče storiti, da bi o težkem položaju na poklicnem zavodu primemo obvestili vso demokratično javnost;
ugotovil, da doslej nj bilo slišati, da bi izkazale našim dijakom .soli darnost tiste družbene kategorije, katere so naši dijaki vedno navdu šeno- podprli;
Izrazili željo, da se dijaki čimprej vrnejo k svojemu rednemu delu.
Bambiceva razstava v Ul. Donizetti
Sinoči so v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti odprli razstavo risb in ilustracij Milka Bambiča iz medvoj nega obdobja. Prisotne je pozdravil Sergij Pahor, ki je poudaril pomen, ki jo ima razstava predvsem za mlajše generacije. Nato je Marko Vuk, ku stos muzeja grada Kromberk v Novi Gorici, nakazal Bambičevo umetniško ustvarjalnost in pomen njegove pri sotnosti v primorskem prostoru v ča su novih avantgardnih prizadevanj. Razstavljene risbe, ilustracije in lito grofije so namreč iz desetletja 1917 27 in nosijo v sebi poganjke kubizma, futurizma in ekspresionizma.
Zagonetna smrt tri mesece starega otroka
Komaj tri mesece star otrok je prejšnjo noč umrl v svoji posteljici v stanovanju družine Piccini na Trgu Giotti 3. Ko se je mati malega Gabrieleja, ki se je rodil 26. julija letos, včeraj zjutraj okrog 8. ure zavedela, da njen sinček ne diha, je takoj poklicala Rdeči križ, dežurni zdravnik dr. Umar pa je lahko samo ugotovil smrt nesrečnega otročiča. Vzroke smrti bo verjetno ugotovila šele obdukcija. Kot so nam povedali na Rdečem križu, je otroku zmanjkala sapa, kar se pri otrocih do šest-mesecev starosti dogaja še kar pogosto. Če pa ta zastoj v dihanju traja več kot nekaj sekund, lahko pride do tragedije, kot se je zgodilo v primeru malega Gabrieleja.
• Med 10. in 15. oktobrom se je v hotelu ENALC pod Nabrežino odvijal, letni izpopolnjevalni tečaj za 30 psiholoških operaterjev, ki pri šolskih o-krajih opravljajo funkcijo šolskega in poklicnega usmerjevanja ob sodelovanju deželnih šolskih organov.
Zbor iz Libuč na Koroškem
NOVE TARIFE TAKSIJEV
bo pel v Skednju in Mačkoljah
dP„Ulturni društvi Ivan Grbec - ške-;'lj. in 'Primorsko - Mačkolje bosta l m v s°boto, 29. in nedeljo, 30.
U aOSteh rnnšlci p€Vski
s.Tf ~	7UUSKl PEVSKI zbor
n rah Matjaž» iz Libuč pri Pliberku na koroškem.
O, or je bil ustanovljen aprila 1979. nr,rus^novnih 13 članov je do danes 1 ;ua?e n° 22. Pevci so pretežno iz Ubuc in okolice.
lef:l^a,{ *me rKralj Matjaž»? Libuče spf v vzn°žju gore Pece, v kateri i *ot pravi legenda, kralj Ma zra iS SVoi° v°jsko. Ko bo kralju b0 sla. brada sedemkrat okoli mize, ven	12 9°Te *n osvobodil slo-
vira \ nar°d- Prav iz te legende iz-zbor	*TOe društva in pevskega
«Kralj Matjaž» je dr. Matevž Grilc, ki je obenem tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Kulturni društvi Ivan Grbec - Ške denj in Primorsko - Mačkolje torej že danes vabita vse ljubitelje zborovskega petja na koncert, ki bo v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v Srenj ski hiši v Mačkoljah.
M. W.
• Predsednik mednarodne organizacije «Pax Christi» in nadškof Ivree msgr. Luigi Bettazzi bo 29. oktobra odprl v Trstu deželni posvet pod naslovom «Pacem in terris», posvečen poglobitvi gledanja kristjanov na vprašanja miru in razvoja narodov.
V kratkem bodo stopile v veljavo nove tarife za vožnjo s taksijem. Pokrajinski nadzorni odbor je namreč potrdil ustrezni sklep občinskega odbora, ki po eni strani vsebuje zahteve zainteresirane kategorije po ažuri-ranju tarif, po drugi pa predvideva brzdanje 'poviška tarif do najvišje mere 13 od sto, kar je sicer nižji odstotek od načrtovane inflacije.
Sklep o novih tarifah vsebuje več novosti: med terrli je najvažnješa tista, ki predvideva uvedbo tako imenovane druge tarife, to je dvojne tarife, ki stopi v veljavo na točno določenih točkah, ko taksi zapusti mest no središče. Nove tarife bodo vsekakor stopile v veljavo, ko bodo taksiji prejeli potrebne aparature za izračunavanje tako imenovane druge tarife; dotlej pa bodo v veljavi dosedanje tarife.
bpri!>UCe xPadajo pod občino Pli-Va, • ki šteje približno 6300 prebi-Cev ev' °d katerih je precej Sloven-Thni Njihovo kulturno življenje je kar n° Tcfzvdo, saj imajo v občini Pet slovenskih prosvetnih društev.
čl°”*n tega društva je ustvariti Primm Novenske narodne skupnosti s(i)n,fTne P°9oje za kulturno udej-ter da vzbuja med Ijud-venlu ^dmanje in ljubezen do slo sli ' Petja, literature in umetno-čim Penem Pa stremijo za tem, da nieva - j krepijo medsebojno razuma	narodnostnima skupina
na Koroškem. Predsednik društva
Protesti zaradi prepovedi skupščin policistov
Pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL in UIL je izrazila svoje odločno nasprotovanje in protest zaradi ukrepa notranjega ministra, ki je prepovedal sindikalne skupščine policijskih delavcev. Tudi dejstvo, da je minister prepovedal prisotnost predstavnikov sindikalne federacije na skupščinah policistov, pomeni jasno provokacijo ne samo v odnosu do policijskega sindikata SIULP, ampak do celotnega sindikalnega gibanja in njegovih pridobitev. Federacija CGIL, CISL in UIL je poslala notranjemu ministru pismo z od/očno zahtevo po preklicu protisindikalnega ukrepa.
Tudi sen. Jelka Gerbec je v svojstvu tajnice senatne komisije za ustavna vprašanja poslala ministru Scalfaru pismeni poziv, naj prekliče nezaslišani sklep, ki da je sad restriktivnega toTmačenja reformnega zakona ter krši pravice policijskih delavcev.
Nove tarife bodo naslednje:
—	prvi premik števca, ki velja za prvih 180 metrov: 1.500 lir;
—	za vsakih nadaljnjih 180 metrov: 100 lir;
—	za vsakih 30- sekund postanka (vključno z zneskom, ki ga kaže števec); 100 lir;
—	za prevoz na letališče v Ronke (vključeni so vsi dodatki); 35.000 lir;
—	dodatek v prazničnih dneh (od 6. do 22. ure); 800 lir;
—	nočni dodatek (od 22. do 6. ure); 800 lir;
—	dodatek za prtljago: 300 lir;
—	dodatek za prevoz psa: 500 lir;
—	dodatek za službo v okviru proste luke: 1.000 lir.
Porušil se je obok
Včeraj zjutraj se je v trinadstropni stavbi v Ul. Molino a Vcnto 82 porušil notranji obok, k: je zgrmel v podzemno klet. Materialna škoda je velika, na srečo pa ni bilo ranjenih. Na kraj so nemudoma prihiteli gasilci, ki so odstranili omet in preverili morebitno nevarnost za druge podobne primere. V omenjeni hiši živi šest družin in pristojni organi ne izključujejo možnosti, da bodo morale te iz varnostnih razlogov za nekaj časa zapustiti svoja stanovanja.
žajoe,)-11111 , k‘ v mcstu 111 v okolici pihala močna burja, ki že naznanja bli-raj p s® zinio. Polne roke dela so imeli zlasti gasilci, ki so morali vče-Veliko a tU(*’ 17 Bazovico, kjer je burja na dvorišču družine Grgič izrula arcv°, ki je kot vidimo na sliki poškodovalo tudi parkirani avtomobil
V Nabrežini
Zadnja pot Ludvika Terčona
V Nabrežini smo v torek pospremili na zadnji poti Ludvika Terčona. Pokojnik se je rodil leta 1927; leta 1944 je odšel v partizane in nato ostal v jugoslovanski vojski vse do leta 1947; po vrnitvi na dom se je zaposlil kot šofer pri pogrebnem pod jetju v Trstu, potem pa na občini, kjer je vestno opravljal svoje delo vse do predčasne upokojitve, ko mu je zahrbtna in neozdravljiva bolezen načela veliko življenjsko moč.
Ludvik je bil plemenita osebnost, miren in vedno prijazen z vsemi. Nabrežinska stara vas je z njim izgubila dobričino in zavednega slovenskega moža. Naj mu bo lahka domača zemlja, v kateri sedaj počiva.
Ob njegovi smrti se z žalostjo spominjam, kako so v zadnjih letih prezgodaj za vedno odšli dobri, delavni in zavedni slovenski vaščani, kot Stojan Caharija (letnik 1920), Stanko Devetak (letnik 1922), Karlo Grobiša (letnik 1922) ter Frančko Caharija (letnik 1926); in tudi nepozabni pro-
fesor Radovič je svoja mlada leta veliko preživel v stari vasi.
Človeku je težko pri srcu ko vidi, da je prerano izgubil toliko dobrih ljudi, ki bi lahko še dosti dali svojim družinam in pa tudi celotni skupnosti, v kateri so živeli.
A. M.
Brezplačno cepljenje proti gripi
Krajevna zdravstvena enota si je priskrbela zadostno količino posebnega cepiva za preventivno cepljenje proti gripi. Osebe, ki so dopolnile 60. leto in bolniki, se lahko na podlagi zdravnikove napotnice brezplačno cepijo vsak dan od 8. do 10. ure v ambulanti v Zgoniku. Za bolestne paciente pa je predvideno tudi cepljenje na domu.
• Jutri, 24. 10., ob 18.30 se bo sestal tržaški pokrajinski svet.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in deda
Stanka Babiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala naj gre g. Šuligoju, konzulu SFRJ, tovarišem in predstavnikom Združenja aktivistov.
Družini Babič in Bucci
Trst, 23. oktobra 1983
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage žene, mame, none in sestre
Antonije Sancin por. Pangerc
se iskreno zahvaljujemo g. duhovnikom Grmeku, Bogatcu in Gerdolu, pevskemu zboru Valentin Vodnik, darovalcem cvetja, nosilcem krste ter vsem, ki so na katerikoli način štab ob strani v teh težkih trenutkih.
SVOJCI
Dolina, 23. oktobra 1983
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Ludvika Terčona
se prisrčno zahvaljujemo g. Benus-siju, kolegom občinskega pogrebnega podjetja, župniku Breclju za občuten pogrebni obred, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA
Nabrežina, 23. oktobra 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage
Albine Milkovič por. Ban
SVOJCI
Bani, 23. oktobra 1983
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Angele Bociai vd. Čok
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin.
Žalujoči otroci z družinami
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame in none
Matilde Caharija
se toplo zahvaljujemo vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Breclju za opravljen obred in za petje v cerkvi.
Družina Floridan
Sesljan, 23. oktobra 1983
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Josipa Kaučiča
se vsem zahvaljujemo
SVOJCI
Trst, 23. oktobra 1983
-»E
V TRSTU
Dušan Jovanovič
VOJAŠKA SKRIVNOST
zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih
SLOVENSKA
Režija:
KRSTNA UPRIZORITEV Slobodan Unkovski
PONOVITVE
DANK, 23. 10., ob 16.00 — ABONMA RED G — popoldan na dan
praznika
Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to lahko še zmeraj storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in uro pred pričetkom predstav.
Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vas vabi v torek, 25. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20/11
OSTRINA IN NEŽNOST
ROBIDNICE IN MALINE: prva sprotna knjiga slovenskih epigramov MAVRIČNI ŠČIT: domači pesniški prvenec
MIROSLAV KOŠUTA in ALENKA REBULA TUTA sta avtorja dveh knjižnih novosti Založništva tržaškega tiska in njima posvečamo ta, za slovensko poezijo, posebno slovesen večer.
O delih bo govoril Marko Kravos, z branjem bosta .sodelovali Marinka Počkaj in Alda Sosič. Pesniško vzdušje bo dopolnila s kratkim nastopom flavtistka Erika Slama.
Obe zbirki bosta na razpolago tudi v Slovenskem klubu.
Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst vabi na 27. OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 31. oktobra 1983, ob 8. uri v prvem sklicu, ob 8.30 v drugem sklicu v ma i dvorani Kulturnega doma, Trst, Ul. Petronio 4.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
2.	Poročila
3.	Razprava in sprejem poročil
4.	Razrešnica
5.	Predlogi članstva
6.	Volitev sindikalnih organov
7.	Slučajnosti
Odbor
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Okrogla dvorana
Jutri, 24. oktobra, ob 19.30: Gostovanje v Ljubljani «Baronica in vran*.
V torek, 25. t.m., ob 19.30: Queneau «Vaje v slogu*.
TKATRO STAB1LE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrdi-t v stalnih abonmajev do 25. oktobra pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
Razna obvestila
Repcntabrska občinska uprava objavlja razpis za honorarno službo 2 delav cev. Naloga službe: urej vanje gozdnih poti.
Ob ponedeljkih, sredah in petkih med
19. in 20.30 se na osnovni šoli A.'Sirk v Križu lahko vpišete na tečaja slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška ljudska univerza. Vpisovanje se zaključi v petek, 28. oktobra.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi jutri, 24. oktobra, ob 20.15 na diskusijo ob televizijskem filmu «Vas ob meji*, s katerim je avstrijska televizija prejela nagrado «Prix Italia 1983».
vas vabi na 3 dni projekcij
VIDEO ART (mednarodni izbor iz Video C.D. 83)
Otvoritev v četrtek, 27. t.m., ob 18. urti, projekcije 28. in 29. t.m.
Prireditev je organizirana v sodelovanja z Goethe inštitutom, Ul. Coroneo 15, kjer bodo projekcije v istih dneh ob 19.30 ter z La Cappella Underground, kjer bodo projekcije ob 21. uri.
MEHk GLASBENA
lili lil i MATICA '•SililiBI v TRSTU
Sezona 1933/84
1. abonmajski koncert
v petek, 28. oktobra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu
CAMERATA
SLOVENICA
Na sporedu: Brahms, Dvorak Dvig in prodaja abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPDT prireja v nedeljo, 30. oktobra, v okviru delovanja Športne šole — Trst
SPREHOD PO KRASU
za osnovnošolsko in predšolsko mladino s starši. Izlet bo potekal po severnotržaškem Krasu v okolici Sv. Lenarta in Kostena. Na sporedu bo ocenjevalni pohod.
Vpisovanje pri odgovornih za ŠŠ — Trst na posameznih osnovnih šolah.
Vabljeni!
Izleti
Praznovanje novega leta v Moskvi. Od
29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira Združenje Italia URSS 5-dnevni izlet v Moskvo. Za podrobnosti telefonirati na št. 220213 (Križ).
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju obveščata udeležence izleta na Goriško, da je odhod avtobusa danes, 23. oktobra ob 9.30 iz Trsta, Foro Ulpiano (sodna palača).
f Čestitke
Včeraj je FRANKA ŠKRK iz Trnovce slavila rojstni dan. Postala je polnoletna. Naj bi jo sreča in zdravje spremljali, so želje Vaške skupnosti Trnovca ter Vesele klape ZŠKM.
Danes praznuje rojstni dan RAFAEL LISJAK. Mnogo sreče in zdravja mu želi žena Ema.
Danes praznuje rojstni dan MONIKA SULL1. Da bi ji bila življenjska pot pokrita s cvetjem, ji želijo Dunja, Piero in mala Elcna.
Danes praznujeta v štmavru srebrno poroko SLAVKO in JOLANDA FERI. Ob tem jubileju jima čestitata z Opčin brat Tone, žena Elvira z otrokoma Markom in Martino.
Danes praznujeta 25 let skupnega življenja JOLANDA in ERNEST SMO-TLAK. še na mnoga skupna, zdrava in srečna leta jima želi sestra Karolina z družino.
J
Včeraj sta se poročila ELGA MORO
ITI
DANILO ZUZIČ Obilo sreče na novi življenjski
poti jima želi
FC Primorje-
A-----------------------------
Včeraj je praznmial 70. rojstni dan
VITTORIO (Vito) OTA Ob tem prazniku mu želijo še mnogo zdravja
žena Mira, hči z močem in vnuk
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
DZL sporoča članom, da bo seja društva jutri, 24. oktobra, ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Slavec - Ricmanjc in Foto Trst 80 - Trst priredita fotografski natečaj na temo «Značilnosti vasi Iiicmanj in Loga*. Natečaja s ’ lahko udeleži vsakdo, ki ima Veselje do fotografiranja. Vpisovanje na sedežu SKD Slavec (Ri manje 64) danes, 23. t.m., od 9. do 15. ure,
Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z naslednjimi kvalifikacijami:
za pokrajino AVELLINO: 4 gradbeni tesarji, 1 pomožni tesar, 4 kovači, 1 pomožni kovač:
za GAMBIJO: 1 izvedenec v knjigovodstvu.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri Tržaškem pokrajinskem uradu za delo, Trst — Ul. F. Severo 46/1, soba št. 9.
včeraj - danes
VERDI
Danes, 23. .t.m., ob 16. uri (red G) po novitev Verdijeve opere «1 due Foscari». Dirigent Daniel Oren, režiser Filippo Crivelli, v glavnih vlogah nastopajo Mara Zampieri, Piero Cappuccilli, Bruno Rufo.
TEATRO STABILE - ROSSETTI
Danes ob 16. uri zadnja predstava glasbene komedije «Pardon monsieur Moliere* z Ginom Bramierijem.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - TRST
Matjaž Kmecl: «Mutasti bratje*. Jutri, 24. t.m., ob 19. uri - Borštnikovo srečanje v Mariboru; 25. oktobra ob 19.30 -Titovo Velenje; 26. oktobra ob 19. uri Slovenska Bistrica; 27. oktobra ob 19.30 -mestno gledališče v Ljubljani; 28. oktobra ob 18.30 - Kamnik; 29. oktobra ob 16.30 - Portorož; 30. oktobra ob 19.30 - mestno gledališče v Ljubljani.
Kino
Ariston 15.00, jutri ob 16.30 «Ze!ig». Režija W. AUen. W. AUen in M. Farrovv.
Eden 16.30 «2010 dopo la caduta di New York».
Fenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Zomby». Dvorana št. 2 15.30 «L'ospedale piu pazzo del mondo*.
Dvorana št. 3 15.30 «Ibizza inferno e paradiso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Miriam si sveglia a mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Psycho II.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 «Vigilante». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 17.00 «Android».
Moderno 16.00 22.00 «Io Chiara e lo scurs*. F. Nutti, G. Desio.
Radio 15.30 «La doppia lingua di Erika*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Sapore di mare*.
Lumiere 16.00 «The Wonderers - I nuovi guerrieri*.
Danes, NEDELJA, 23. oktobra
SEVERIN
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.07 Dolžina dneva 10.36 — Luna vzide ob 18,09 in zatone ob 7.54.
Jutri, PONEDELJEK, 24. oktobra RAFAEL, ELKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 12,3 stopinje, zračni tlak 1033,3 mb narašča, Vtter 35 km na uro severovzhodnik s sunki do 45 km na uro, vlaga 42-cdstot-na, nebo rahlo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Claudio Clari, Fran-cesca Tamiozzo, Paolo Troian, Alberto De Caro, Alessio Sotgiu, Michele Savi no, Veronica Piani, Lilly Piccoli.
UMRLI SO: 83-letni Tomaso Fonda, 36-letni Gabriele Gasparetto, 69-letni At-tilio Leon, 76-letni Santo Zorzenone, 76-letna Silvia Zanelli vd. Vidali, 80-letna Ida Toffoli, 69-letni Carlo Perossa, 97 letna Giuseppina Scarel, 84-letna Paoli-na Kucich por. Rissolo, 79-letni France-sco Colombera, 87-letna Maria Ruzzier por. Benedetti, 87-letni Antonio Landi, 32 letni William Sossi.
OKLICI: mehanik Franco Rupil in brezposelna Linda Midolo, zdravnik Pie-tro Dordolin in zdravnica Marina Flo-rean, uradnik Alessandro Parma in gospodinja Andrea Susanna Petroperollo, prodajalec Roberto Žara in prodajalka Cinzia Vidotto, delavec Giuseppe Filippo Bruno in uradnica Andreina Dambro-si, trgovec Aldo Starace in uradnica Adriana Castrigno, geometer Pierantonio Lovisato in učiteljica Silvia Paschi, brez-poselen Sergio Flora in študentka Luisa Maria de Gironcoli, delavec Giorgio Va-rin in prodajalka Elge Visintin, zapriseženi čuvaj Claudio Zonch in učiteljica Gabriella Ali ruzzo, polagalec ploščic
Fabio Barisi in uradnica Manuela Sel mi, natakar Giorgio Stradella in uradnica Cinzia Covelli, podjetnik Paolo Pon-telli in univerzitetna študentka Donatel la Ferrante, finančni stražnik Giuseppe Rizzo in gospodinja Maria Luče Cag-giula, okulist Maurizio Valdemarin in gospodinja Evi Fedrigo, uradnik Fran-cesco Calo in bolničarka Luisa Messina, programator Narcisio Persico in uradnica Donatella Livaldi, strugar Rosario Bivona in gospodinja Maria Favara, delavec Igor Chert in uradnica Diana Chiummino, zdravnik Pierpaolo Brove-dani in bolničarka Eugenia Sardo, uradnik Diego Fonda in odvetniška pripravnica Tiziana Maier, učitelj Vincenzo Ste-ra in učiteljica Daniela Derossi, zidar Ruggero Milton in prodajalka Marisa Ambrosio, vratar Sergio Lavarian in u-radnica Irma Bisoffi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve nezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Ve-nezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LOTERIJA
BARI	90	4	63	52	89
CAGLIARI	90	8	85	12	1
FIRENCE	10	73	14	3	85
GENOVA	42	54	44	47	63
MILAN	84	21	64	29	40
NEAPELJ	11	39	35	59	41
PALERMO	4	70	30	54	58
RIM	72	80	87	20	66
TURIN	18	9	88	37	32
BENETKE	86	87	16	64	7
ENALOTTO
2 2 1 X 2 1 KVOTE:		1 2 1	2X2
12 — 17.998.000		lir	
11 —	701.200	lir	
10 —	66.900	lir	
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM službo kot uradnik, končani vojaški rok. Telefonirati na št. 228813 ob urah kosila.
FUNKCIONAR išče privatno hišo ali vilo v kateremkoli kraju. T.lefon 775115.
CENJENE prijatelje in odjemalce obveščamo, da v soboto, 29. t.m., preše- ; limo trgovino s čevlji Malalan na Opčinah v Narodno ulico št. 28 (pri tramvaju). Vljudno vabimo na otvoritev med 17. in 19. uro.
ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi nuj; ne selitve prodam po izredno ugodni ceni lepo stanovanje v mestu na P°; dročju z vsemi uslugami. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št-040/826495.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell lstria 27, Trst, tel. 750113, bogata izbira vsakovrstnega novega in starega poh« j štva, predmetov za dom in daril. Obiščite nas!
IMAŠ problem z alkoholom? Ne ostani sam s svojim problemom. Anonimna zveza alkoholikov ti lahko pomaga-Pridi tudi ti v naš sedež v Ul. del Bastione 4, tel. 793617. Sestanke ima^ mo ob ponedeljkih in sredah od 17.3® do 19.30, ob petkih pa od 20. do 22-ure.
GOSTILNA na Krasu išče kuharja/ic®-Pismene ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, Trst - pod šifr® «Na Krasu*.
30-LETNA ŽENSKA s prakso išče delo kot čistilka uradov, trgovin ali kot družinska pomočnica. Tel. 811396 od 12. ure dalje.
PRODAM hišo v središču Bazovice, dobren načrt za obnovitvena dela-Tel. 211301 od 14. do 15.30.
PRODAM pletilni stroj SINGER MA" GLIABELLA. Tel. 213518.
Pris
V	spomin na Albino Ban daruje Franc Lozar 20.000 lir za ŠD Polet.
Ob 19. obletnici smrti dr. Daria So siča darujejo starši 10.000 lir za vzdr ževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na pok. Albino Ban daruje Majda Danev 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Zdenka Vidau daruje 30.000 lir z“ MPZ Vesela pomlad.
Vesela družba daruje 15.000 lir za ko talkarsko sekcijo ŠD Polet.	.
V	počastitev spomina pok. tete Angel Bociai vd. čok daruje Milka z družin
30.000	lir za spomenik padlim v ND®
v Lonjerju in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.	.
V	počastit v spomina pok. tete Angel Bociai vd. čok daruje Angela z družino 20.000 lir za spomenik padlim NOB v Izmjerju, 20.000 za ŠD Adria i®
20.000	lir za Skupnost družina Opčine-
V	počastitev spomina tete Angele B« ciai vd. Čok darujeta Pavel Čok 1 Lojzka Primc 15.000 lir za PD Lonje® Kalinara, 15.000 za TPPZ P. Tomažič.
10.000	za ŠD Adria in 20.000 lir za cer
kev sv. Trojice na Katinari.	te
V	spomin na Stanka Babiča daruj Draga Pahor 10.000 lir za Društvo sl venskih upokojencev.
50-letnik iz Lonjerja, s Katinare, Rovt, Rocola in Podlonjerja prispeval ob priliki srečanja v Lonjerju 90.000 1 za KD Lonjer - Katinara.	fl.
Namesto cvetja na grob Tončke gerc darujejo Marta, Giorgio in Edv
15.000	lir za pevski zbor V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob pok. Anž®
Čok darujeta družini Nando Čok in b-l der 20.000 lir za obnovitev spornem padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Tončke ' ® , gerc daruje Dorka z družino iz Dob..
10.000	lir za KD V. Vodnik in 10.600 ®
za Zvezo borcev iz Dolin’.	.„e
Namesto cvetja na grob drage Alb' Ban darujejo družina Černe 10.000 > ' družina Nardo Ban 10.000 lir in dru/i Bellafontana 10.000 lir za MPZ Ve la pomlad.	u-
V	spomin na drago Albino Ban da
jejo Milan in Karla Vidali 10.COP •„ Stanko in Arsilia Renar 10.000 hLp/ družina Emilio Vidali 10.000 lir za A® Vesela pomlad.	^
Namesto cvetja na grob tov. Slav ( Babiča darujeta Angela in Karlo u 9
10.000	lir za Združenje aktivistov Or Tržaškem.	„-er-
Namesto cvetja na grob Ludvika * c čona daruje Slavko Pertot iz NabreLjj
10.000	lir za spomenik padlim v N v Prečniku.	m
Ob drugi obletnici smrti Pavla F®vijr darujeta žena in hči z družino 20.00® za Skupnost družina Opčine in 3®-lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Matilde a harija darujejo Danica, Danijel in * Zavadlal 50.000 lir za SKD I. G rude® ^
V	počastitev spomina predrage 1 ^\-
Albine darujeta mož Leopold in si® .. do z družino 25.000 lir za Glasbeno tico.	uje
V	spomin na Stanka Babiča da ^ Dušan Košuta z družino 20.000 ®r Združenje aktivistov.
Ob 10. obletnici smrti Pavla Fuf' ju darujejo žena Štefanija, hčeri Marl«%3
Jolanda z družinama ter sestra 20.000 lir za spomenik v Gabrovcu-
Namesto cvetja na grob Nini ja ^j-šute daruje Justo Švab 20.000 hr v®-jrt1 ško godbo. V isti namen daruje dr® Bogateč - Tenze 20.000 lir za ŠD ,
V	počastitev spomina predrage ^rl)
darujeta mož Leopold in sin Aldo z jjf žino 25.000 lir za SKD Tabor. 25.®«® pp za vzdrževanje spomenika padlim v :n5|<i na Opčinah ter 25.000 lir za Mia® krožek Bani.	,
V	spomin na Pavlo Metliko
N.N. 50.000 lir za postavitev spo®®f i0ir padlim v NOB v Skednju, na b kovcu in pri Sv. Ani.
V	spomin na Stanka Babiča dar ^p Sonja in Just Colja 10.000 lir za Ivan Cankar.
Nedelja, 23. oktobra 1983
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10-	00 Alarm v kampingu — 3. epi*
zoda
{0.45 Lutkovna predstava
11.00	Maša
11-	55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja
0-00 TG Luna
13.30	Dnevnik 1 — Vesti
15.00	V teku nedelje. . . vodi Pippo Baudo
" 10, 15.20, 16.20 Športne vesti 14.35 Discoring — tedenska oddaja o gasbi in ploščah J6.50 Obisk v bolnici — TV film j'-25 Fantastico Bis 10-00 Italijanska nogometno pirven ,	stvo B - lige
18.30	90. minuta
40.00	Dnevnik 1
40.30	Padec rimskega cesarstva — 1.
„	del filma
41-55 športna nedelja
43.00	Koncert
43-40 Dnevnik 1 Zadnje vesti in Vremenske rarmere
Drugi kanal
0.00 Tedenska oddaja o zdravju in .	estetiki
10-30 Glasba .Johannesa Brahmasa 11.55 «Non mi muovo» — film z E duardom in Peppinom De Fi 'ippom
3.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri 0-30 Blitz
3.45 Kadar luna je plava — kome-1	dija
6-00 Blitz out — Neposredni prenos s Sicilije
16 20 Končni izidi nogometnih tekem in lestvice
16.30	Šport: boks
17.30	Blitz out — Neposredni prenos s Sicilije
18.50	Dnevnik 2 — Kratke športne vesti
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo A - lige
19.50	Dnevnik 2 — Nedelja sprint .
20.30	«Ga assia 2» — zabavnoglasbena oddaja
21.30	«Da qui all’etemita» — TV nadaljevanka
22.20	Dnevnik 2 — Nocoj
22.30	Tedenska oddaja o medicini
23.00	Šolska vzgoja
23.30	Dnevnik 2 — Zadnje vesli
Tretji kanal
12.30	«Bormio estate 83» glasbena predstava
13.20	Glasba, plesi in folklora Latin ske Amerike — 2. del
13.50	Koncert Milesa Davisa
14.35 «Ophira» - L de’
15.10 Dnevnik 3 — Neposredni šport ni prenosi Neapelj: tenis Rovigo: rugby Morano: kotalkanje
17.30	«11 trapezio della vita» — film
19.00	Dnevnik 3	>
19.20	Deželne športne vesti
19.40 Koncert skupine «Banco»
20.30	Športne vesti
21.30	V prvi osebi — 6. del
22.00	Dnevnik 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A - lige
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
3.20 Poročila
6.25 živ, žav — otroška matineja ln'c Modro poletje nadaljevanka ■50 Fantje s Hill streeta — nani . zanka
.iv*}} 625 — oddaja za stik z gledalci Kmetijska oddaja • .00 Kmetijska oddaja
,r'f6 Glasbeni oder: Lola Novakovič s-55 Belorusija '83, melodija krista 'a in ansambel Večernika, belo-, ruski kratki film rPoročda ir"r Naš kraj: Kapela 17 ^Portna poročila •00 Doma pred temo — film 9-*0 Risanka iq'“" TV in radio nocoj iq'rr Zrno do zrna lo cr ^ dnevnik S-Sp Vreme
2(\ r? *;T julij _ nadaljevanka 2i 'J športni pregled ■45 Kons 83 — z besedili Srečka „ Kosovela 1-55 Poročila
-10.20
12.00
13.00
14.00 16.45
20.00 - 20.55
21.55
15.30
17.00
18.30 19.00
19.30 19.45
20.30
22.10
22.25
Zagreb
Poročila
Kmetijska oddaja
Posvetovalnica za starše
Narodna glasba
Nedeljsko popoldne
13. julij — TV nadaljevanka
Športni preg ed
TV dnevnik
Koper
Boks: Rim — svetovno prvenstvo — finafi
Umreti od ljubezni — film — igrajo Annie Girardont, Bruno Pradol režija Andreni Cayatte Lucy in njeni — serijski film Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete Stičišče — Tednik TV dnevnika Visoki pritisk — glasbena od daja
Tri tujke v Rimu — film — igrajo: Claudia Cardinale, Roy Ciccolini
Sedem dni — Pregled najpomembnejših dogodkov tedna Ero z onega sveta — opera v treh dejanjih J. Gotovca
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
10Is Fnos ~ TV film
1? , f sP°rt.: košarka
13	L* Ameriški football
Superclassifica show
14	so ^**ss America
ir «Genitori in blue jeans» — film krpico — TV film 18Arabesque - TV film 19'in *"°u Grant — TV film 2ofr ^allas. ~ TV film
22	ir i; Srigio e il blu — nadaljevanka
23	j“ ralpala — rubrika o modi
Oj' | r *Un pugno di polvere» — film a Search — TV film
RETEOUATTRO
q rr Ciao,
I®-S? Risan
S Giao, ciao 10 a« P*sanke n Z športi: boks
12 n? Navtični salon
13.2
15 n,, *Kobbre da cavallo* — film La famiglia Gradford — TV film
\C	---
16	2n !!aPa’ caro papa — TV fi,’m 17'on nao' ciao
17	50 Gr. Slump e Arale — TV film
In«	SPtfo ITI o ifnifini T/vtintr« Pilivi
1 ( KA T ''•“***P e ruaic	A v Hilli
19 30 !: sette magnifici Jerry», film 20.3q Unasty — TV film
*Gn amore in prima classe»,
2230 'm
23*20 Huiricy — TV film
«La ragazza delLultimo spetta-ca0» _ film
d «ft 'TALIA 1
lo'l5 R,isanke
12	m « 00 Bass l’implacabile» — film D 40 ^QSanovi heroji — TV film
13	on n da stroga — TV film l40OMand Prtx
Vlfw York, New York — TV film
15.00	«Stazione luna» — film
17.00	I ragazzi di padre Murphy — TV film
18.00	«1 bucanieri» — film
20.00	Risanke
20.25	Beauty Center Show — varietejski program
21.50 Devlin & Devlin — TV film 22.45 «Honckey violento* — film 00.40 Hoganovi heroji — TV film
01.00	Dan August — TV film
TELEPADOVA
9.00 Gran Bazar
12.00	Glasba in. . .
13.00	Šport: catch
14.00	TV film	,
15.00	Toma — TV film
16.00	Šesto senso — TV film
17.00	II cacciatore — TV film
18.00	Risanke
20.30	«11 prigioniero» — film
19.00	«Cappelo a cilindre* — film
22.00	Edward and Mrs. Simpson — nadaljevanka
23.00	II cacciatore TV film
24.00	«La taverna dei dannati» — film
TELEFRIULI
9.30	Oddaja o avtomobilizmu
10.00	E' tempo di artigianato
10.30	Zelena dežela
11.15	Si o no
13.30	Fogolar
19.25	Horoskop
19.30	Deželni šport
20.30	«)Rapina a. . . nave arrnata*, film
22.15	Longbridge Story — TV film
23.15	Nagradno tekmovanje
23.35 «Lo scandalo della sua vita» — film
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z oddajnikom Italia 1
Ponedeljek, 24. oktobra 1983
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo, Raffaella? - zabavnoglasbena oddaja z Raffaello Carra 1. del oddaje
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Hallo, Raffaella? drugi del oddaje
14.05	Na cestah Kalifornije - TV film
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	šolska vzgoja
16.00	Trije nečaki in majordom TV film
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti -17.05 Koncert kantavtorja Mimma
Cavalla
18.00	«Gli occhj degli altri» - 2. del 18.40 «Tivutrenta» - kvizi
19.45 Almanah in Vremenske raz mere
20.00	Palec rimskega cesarstka - 2. del filma
22.10 Dnevnik 1
22.20	Srečanje s kinematografijo -filmi, ki jih boste videli na velikem platnu
22.25	Ping Pong
aktualni dogodki in problemi
23.20	Dnevnik 1 Zadnje vesti. Da nes v parlamentu, Vremenske razmere
21.00	Odaja o prehrani
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
v teku oddaje TV film, risanke in nagradno tekmovanje
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Rhoda - TV film
17.35	Vidimo se na drugem kanalu kronike, kvizi, gledališče, ki no in drugo
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
21.25	Tisoč milijonov - zabavno glasbena oddaja z Raffaello Carra
22.25	Dnevnik 2 - Nocoj
22.35	«Improvviso» - nadaljevanje in konec
23.35	Studenec življenja
Tretji kanal
15.50 Cima Col Alt: kolesarstvo
16.10	Italijansko nogjometno prvenstvo A in B lige
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Ponedeljkove športne vesti 20.05 Šolska vzgoja
20.30	Italijani pred ogledalom - 1. del
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šolska vzgoja
22.10	Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 TV v šoli 17.20 Poročila
17.25	Modro kot pisano - otroška nanizanka
17.55	Človek in okolje: Onesnaženje morja
18.15	Spekter: Morje, zakladnica bogastva
18.25	Podravski obzornik 18.45 Glasba za mlade
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Razvojna pot Žnidarja Bora -drama
21.15	Spoznano, neznano - oddaja o znanosti
22.15	TV dnevnik II
22.35 Kronika Borštnikovega srečanja
Zagreb
16.40	Videostrani
16.50 13. julij - nadaljevanka
17.40	Poročila
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugim tudi naslednji prispevki:
OPČINE — Podelitev priznanj OF GORICA — Otvoritev sedeža SDGZ TRST — Zanimanje mladih za glasim in problem neafirmiranih glasbenih skupin ter športni pregled
17.00	TVD novice 17.05 IV šola
17.30	Tri tujke v Rimu -"'film Igrajo: Claudia Cardinale, Roy
' Ciccolini
19.10 Športni pregled
19.30	TVD - vse danes
19.50 Prednočje - novice in zanimivosti
20.00	Aerobika - dokumentarna oddaja
20.30	Veliki detektiv serijski film
21.30	Turistični vodič 21.45 TVD - nocoj
21.55 Ob skodelici kave - glasbena oddaja
22.15 Steva - film: Igrajo: Karin Well, Andrea Nova
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere nadalje vanka
10.30	Aliče - TV film
12.00	Help! - Glasbena oddaja
12.30	Bis - kvizi
13.00	H pranzo e ser vito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	General Hospital - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	Ralphsupermaxieroe TV film 19-.00 Jenny e Chachj TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25 D grigio e il blu nadaljevan-kci
22.15	Miss. Universo
RETEOUATTRO
9.30 Amore in soffitta - TV film
10.00	Papa caro papa - TV film
10.30	«Hud il selvaggio» - film
12.30	Quella časa nella prateria -TV film
13.15	Padroncina Flo - novela
14.00	Agua viva - novela
14.50	«L’angelo scarlatto» - film 17.20 Dr. Slump e Arale - risanka
17.50	CHIPS - TV film
18.50	Danem’ Days - novela
19.30	La famiglia Brandford - TV film
20.30	«Ciao nemico» film
22.15	Maurizio Costanzo Shovv
24.00	Nogomet
ITALIA 1
8.50	Čara čara novela
9.30 Febbre d’amore - nadaljevanka
10.15	«Tre donne por uno scapolo» -film
12.10 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Vita da- strega - TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Čara čara novela
14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.05 Bim bum bam
17.50	La časa nella prateria - TV . film
18.50	La donna bionica - TV film
20.00	Risanka
20.30	«L’indomabile Angelica» -film
22.15	New York, New York - TV film
23.15	Samuraj - TV film
TELEPADOVA
8.30 «Dedicato a una stella» - film
10.00	TV film
10.30	Laura - TV film
11.15	Cuore selvaggio - TV film
12.00	Agente Pepper TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Cuore selvaggio - TV film
15.45	Codice 3 - TV film
16.30	Risanke
19.30	L’incredibile Hulk - TV film
20.30	«A1 piacere di rivederla* -film
22.00	Ellery Queen - TV film
23.00	Monjino - TV film
TELEFRIULI
11.45	Nagradno tekmovanje
12.00	Insieme
12.45	TV dnevnik
13.00	Funny Face - TV film
13.30	Anche i ricchi piangono - TV film
14.00	«La pioniera* - film 15.40 Risanke
16.00	L’uomo e la citta TV film
17.00	Si o no 19.25 Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.30	Nogomet: Udinese - Inter
22.15	Šport: boks
23.15	Nagradno .tekmovanje
BABIO
Nedelja, 23. oktobra 1983
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; 11.10 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kultur nih prireditev: 15.30 - 17.00 Šport.
RADIO OPČINE
(Frekvenca: 90,6 - 93,2 - 98,8 MHz) Do 9.00 Glasba; 9.00 Glasba po že ljah; 11.30 Prostor intervjujev; do
13.00	Glasba; 13.00 Oddaja SKDT -Knjige, knjige, knjige za vse (vodita Stanka Hrovatin in Drago Gorup);
13.30	Glasba po željah; dalje Glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
7.00,	8.00, 15.00, 17.(K) Poročila; 7.15 Otvoritev jutranjega programa - Napoved -programa - Radijski koledar;
7.30	Za zdravje - Prometni servis -Ekonomska priporočila Objave, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil kmetij ska oddaja Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 O tvoritev - glasba za prijetno dopoldne;
13.30	Sosednji kraji in ljudje; 14.20
Ekonomska propaganda; 14.30	16.00
Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja;
17.30	Nedelja na športnih igriščih;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(ltali|anskl program)
7.15, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poro čila; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 8.45 Siamo tutti nel pallone;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Glasba; 16.00 RK Count Down; 17.00 Lestvica LP plošč; 19.00 Zaključek programov.
Ponedeljek, 24. oktobra 1983
RADIO TRST A
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 «Benečija ’83» 8.45 Glasbena ma tineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerje-ve obletnice, Richard Wagner: Lo-hengrin; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka; 12.00 Kralj (Ati lij) v New Yorku - Glasbeni potpuri; 13.20	17.00 Radijsko popoldne: Go-
spodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Joseph Sheridan Ix: Fanu: «Stric Silas ali Usodna dediščina*; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 Šport; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Matajurjan; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike.
RADIO OPČINE
(Frekvenca 90,6 , 93,2 in 98,8 MHz,)
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike (vodi Alenka Princival); 10.00 Tedenski horoskop; do 15.30 Glasba; 15.30 Fotografirajmo z Andrejem; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike (ponovitev); do 19.30 Glasba; 19.30 Rock story; 20.30 Pravljica; 21.00 Glasba za tvoje uho (vodita Mirko in Edvin); dglje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 Otvoritev glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - DANES NA VALU RADIA KOPER - Glasba, zani mivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole - Objave, kinospored EP; 14.20 Slovenska zborovska glas ba; 14.35 Zabavno glasbena oddaja 15.25 EP; 15.30 Iz filmskega sveta 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi
16.30	Glasba po željah - Objave
17.30	V podaljšku Pregled športnih dogodkov; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
18.30	Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasba; 15.00 Pozdravljeni otroci ponovitev; 16.15 Orkester Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 19.00 Zaključek programov.
Akcija na deželnem odbornislvu v Trstu
DELAVCI PREDILNICE V BOJU PROTI STEČAJU
Prijetna družabnost med lovci in kmeti
Delavke in delavci podgorske predilnice so tudi včeraj z aktivno in množično prisotnostjo na sedežu deželnega odborništva za industrijo v Trstu nadaljevali svojo protestno ak cijo, ki ima namen sensibilizirati deželo, politične sile in javno mnenje o nevzdržnem položaju v katerem se nahaja ta obrat. Vsi zaposleni (teh je približno 750) so že dalj časa v dopolnilni blagajni, dvem tretjinam od teh, če ne bo prišlo prihodnji teden do bistvenih novosti, pa grozi dokončen odpust iz službe.
Tudi včeraj se je delegacija tovarniškega sveta predilnice in enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL srečala s predstavnikom deželnega odborništva za industrijo, ki ga je v odsotnosti odbornika Francescutta vodil ravnatelj oddelka Pastorin. Na sestanku so sindikalni predstavniki spet postavili v ospredje nevarnost stečaja, ki iz dneva v dan grozi predilnici, zaradi velikih finančinh vsot (govori se o milijardah), ki jih obrat dolguje ustanovi INPS. Stečaj, pravijo sindikati, bi v tem trenutku izničil vse napore za proizvodno pre-osnovo v predilnici, pri kateri bi morali, poleg deželne finančne družbe «Friulia» in družbe «Iindusvit», sodelovati še nekateri zasebni podjetniki. S svoje strani pa so zastopniki dežele poudarili že sprejete obveznosti (uprava bo prispevala za delno kritje dolgov INPS), kot novost pa
je prišla včeraj do izraza večja pripravljenost zasebnih podjetnikov za rešitev krize v predilnici.
Kljub temu, pa so delavci predil niče (pred krizo leta 1977 jih je bilo približno 1800) sklenili še dalje ostati na sedežu deželnega odborništva vse, dokler ne bodo pristojni organi dali točnih jamstev za preprečitev stečaja. Včeraj zjutraj je delavce o-biskala delegacija goriške federaci je KPI, ki jo je vodil senator Bat-tello. V ponedeljek pa so delavci priredili sestanek s političnimi silami, v torek pa se bodo spet srečali z odbornikom Francescuttom. Vse do tedaj pa ne bodo zapustili deželnega odborništva za industrijo.
V'
Černigojeva
razstava
v Kulturnem domu
ZSKD je stopila v novo sezono v najboljšem slogu, v preddverju Kulturnega doma je organizirala razstavo del Avgusta Černigoja.
Te dni si je dela našega likovnega ustvarjalca ogledalo precejšnje števi lo ljudi, kdor pa tega še ni storil bo lahko nadoknadil v naslednjem tednu, saj bo razstava odprta do sobote, 29. oktobra, vsak dan od 17. do 19.30.
Hitro ukrepanje za odpravo škode
Teden dnj po poplavi, ki je po vzročila milijardno škodo, še ni povsem jasno, kako in v kolikšnem obsegu bodo priskočili na pomoč zlasti zasebnikom, kajti za škodo na javnem premoženju bodo že tako poskrbeli. Ob vsem tem je pomembno, kako hitri bodo ukrepi, saj je znano, da je hitra pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč najbolj učinkovita. Hitra pomik: je potrebna za nadaljevanje različnih trgovskih in drugih dejavnosti. Ukrepi, ki bi jih sprejeli ali odobrili z nekajmesečno zamudo, kar se v takih primerih sicer pogosto dogaja, ne bi imeli pravega učinka.
Nič čudnega torej, če se te dni množijo interpelacije, tako v deželnem svetu, kakor v goriškem občinskem svetu in drugih izvoljenih telesih, očitno z namenom, da se čimprej sprejmejo ustrezne in učinkovite odločitve.
Na pomoč prizadetemu prebival stvu naj bi priskočili tudi s sredstvi Goriškega sklada. Jutri popol dne se bo po nujnem postopku sestal upravni odbor trgovinske zbornice ter razpravljal o možnosti in predvsem oblikah pomoči. Menda takšen poseg ne bi bil v nasprotju z namembnostjo sklada, nerodnost je le v tem, da je razpoložljivost tega sklada zdaj zkoraj v celoti izčrpana.
• Jutri, 24. oktobra, ob 20. uri, PDG, Peter Turrini: Jožef in Marija in Lov na podgane. Izvenabonmajska predstava v gledališki dvorani v Solkanu.
Prijetno družabnost so v petek zvečer pripravili člani lovske družine Pevma - Oslavje, ki šteje petnajst članov, predseduje pa ji Rino Bensa. V prostorih kleti Silvana Cibiča so pripravili večerjo in zraven povabili, poleg članov, lovskih čuvajev in prijateljev, še vse kmete z O-slavja in iz Pevme. Nekaj jih je kljub vabilu ostalo doma, večina pa je le prišla na družabnost in tako je bila sredi večera v kleti kar lepa druščina. Za pogostitev so kajpada poskrbeli lovci. Ne samo za pogostitev, tudi za pripravo odličnega merjasca, zelenjaven slaščic.
«Skromna oddolžitev za škodo, ki jo povzročamo, ko stopamo na vaše njive», je v kratkem nagovoru pojasnil predsednik lovske družine. | Za boljše medsebojno razumevanje med lovci in kmeti, dodajamo mi.
Pa še tole velja zapisati. Lovci s o se tokrat zares potrudili. Odličen merjaščev golaž je osebno pripravil predsednik lovske družine (kuhal ga je šest ur). Servirali pa so meso živali, ki jo je junija letos ustrelil Simon Komjanc, član lovske družine. Kakor smo že takrat poročali, je Komjanc tistega dne uplenil dve odrasli živali in enega mladiča.
Odprtje novega sedeža SDGZ mejnik v delovanju te organizacije
Pomemben dogodek v življenju Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pomeni nov sedež, ki so ga slovesno odprli včeraj popoldne v Mo-rellijevi ulici, v nekdanjih prostorih kmečke banke.
«Odpiramo novo stran v življenju naše organizacije,)) je v pozdravnem nagovoru dejal podpredsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Viljem Nanut, ki je opozoril, kako je ta strokovna organizacija na Goriškem v petih letih od ustanovitve prehodila sicer težko pot, vendar v pravi smeri, k čim večjemu združevanju, sodelovanju in homogenosti med gospodarskimi operaterji v naši narodnostni skupnosti. Nanut je v svojem posegu omenil težko obdobje obnavljanja našega gospodarstva v po vojnem času in živahen razvoj, ki smo mu bili priča v zadnjih 20 letih. Sad takega razvoja je okrog 2 tisoč slovenskih podjetij, ki so danes na različnih področjih prisotna na Trža škem in Goriškem in deloma v videm ski pokrajini. Prav tako stanje na rekuje čim večje usposabljanje in o-premljanje uradov strokovne organi zacije, da bo lahko vsak dan kos vse večjih zahtevam administrativnega značaja, s katerimi se srečujejo na ši gospodarstveniki. V tem smislu je treba razumeti tudi prizadevanja za odprtje novega sedeža združenja v Gorici.
Nanut je v svojem posegu posebej poudaril, za njim pa tudi predsednik združenja dr. Vito Svetina, da bi prav spričo tega gospodarskega potenciala morali zagotoviti našemu, slovenskemu združenju, priznanje in mesto v vseh odločujočih gospodarskih struk turah pokrajine in dežele. «Smo namreč del ekonomskega tkiva naše dežele in prispevamo, v sklopu naših možnosti, k splošnemu napredku in kot taki postavljamo naše upravičene zahteve.* Podpredsednik SDGZ je nato opozoril na številna vprašanja okrog priprte meje in glede tega dejal, da «je treba preiti na drugačno pojmovanje odprte meje, v smislu kvalitetnejših in višjih oblik gospodar skega sodelovanja.*
Glede samega sedeža, oziroma glede prizadevanj za njegovo ureditev, velja opozoriti na višok čut odgovor nosti in požrtvovalnosti članstva. Ob novitvena dela za ureditev sedeža je Združenje namreč krilo s prostovoljni-
mi prispevki 40 podjetij, kar je obenem potrditev, da člani živijo z združenjem in se z njim identificirajo.
Slovesnosti ob otvoritvi novega sedeža so se poleg številnih članov društva, predsednikov sekcij in vodilnih uslužbencev, udeležili številni gostje, predstavniki raznih združenj in ustanov z obeh strani meje. Prisotni so bili goriški prefekt dr. Vittorio Sicla-ri, podpredsednik gospodarske zborni ce Slovenije Milan Samac, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, predsednik jugoslovansko italijanske zbornice v Trstu Boris Zidarič, predsednik medobčinske gospodarske zbor niče iz Nove Gorice Davorin Škara-
V Gabrjah so v petek zvečer, na občnem zboru KD Skala, polagali ob račun triletnega, nadvse uspešnega dela. Od zadnjega občnega zbora, ki jo bil jeseni leta 1980, so ustanovili v društvu kar dva zbora, otroški in moški, najpomembnejšo pridobitev, ki je odločilno vplivala na poživitev dejavnosti, pa predstavlja društveni sedež, ki so ga uredili, to velja posebej podčrtati, s prostovoljnim delom in tudi samoprispevkom. Vendar imajo v Gabrjah, kljub temu da so si uredili primeren sedež, še zmeraj precej skrbi okrog tega vprašanja. Poslopje v katerem je dvoranica in tudi drugi prostori je dotrajano. Najbolj nujno je popravilo strehe, sicer bodo razvrednoteni vsi dosedanji napori. Tako je bilo slišati na petkovem obč nem zboru.
Društvo Skala deluje že več kakor šestdeset let, je v svojem poročilu po udarila predsednica Klavdija Pahor. Zmeraj, tudi v najtežjem obdobju na še zgodovine je pomenilo jedro, okrog katerega se je odvijala vsa kulturna in socialna dejavnost v vasi. To jedro mora ostati tudi v prihodnje. Tako nalogo pa bo uspešno opravlja lo le ob tesnem sodelovanju med u pravnim odborom in vsemi vaščani. «Ob tem velja poudariti, da v Gabrjah ne razlikujejo članov in vaščanov, ampak se vsi prebivalci tega kraja smatrajo za člane društva.*
bot, novogoriški župan Zorko Debeljak, župana sovodenjske in doberdob-ske občine, predstavniki goriške pokrajine in občine in številne druge osebnosti, ki bi jih s težavo vse našteli.
Pomemben dosežek Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na Goriškem so pozdravili dr. Vito Svetina, predsednik deželnega združenja, prefekt dr. Vittorio Siclari, Milan Ša-mae, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, dr. Mirko Primo žič predsednik teritorialnega odbora SKGZ, Damjan Paulin v imenu Sveta slovenskih organizacij. Sledil je ogled prostorov in zakuska.
O posameznih prireditvah v trilet nem obdobju, bilo jih je kar precej, pa tudi o ustanovitvi in delovanju dveh pevskih zborov, je podobno poročal Bernard Florenin. Zbora dobro napre dujeta, vendar se kaže potreba po o krepitvi, pri tem pa Gabrci računajo na sodelovanje in pomoč sosednjih vasi.
Udeležence občnega zbora, med nji mi so bili tudi predsednik ZSKD prof. Milko Rener in župan Vid Pri možic ter predstavniki skorajda vseh društev v občini pa tudi predstavnik KD Jezero, je s krajšim nastopom prijetno presenetil moški zbor, ki ga vodi Anton Klančič.
Na skupščini so izvolili tudi trinajst članov novega upravnega odbora.
Ugodno mnenje glede lokacije jezu
V	višjem tehničnem uradu ministr stva za javna dela so izrazili ugodno mnenje glede gradnje jezu na Soči, oziroma glede predloga, da bi objekt zgradili nižje od prej predvidene lokacije. Jez naj bi po novem zgradili med mostičkom v Stražicah in pregrado, ki usmerja vodo v kanal z hi droelektramo podgorske tekstilne tovarne.
Resolucija dijakov
V	zvezi z včerajšnjimi manifesta cijami za mir in razorožitev, do katerih je prišlo v Italiji in tudi v drugih državah po svetu, so dijaki državne ga zavoda za trgovino Ivan Cankar sprejeli resolucijo, v kateri odločno obsojajo ravnanje obeh velesil.
Na zborovanju so dijaki sprejeli tu di resolucijo, v kateri izražajo popolno solidarnost in podporo pravičnemu boju dijakov tehničnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
ta Gor/z/ana
________________________________________ g. p l
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
V društvu Skala zadovoljni s triletnim delovanjem
Oživitev kulturno - družabne dejavnosti v mestnem središču
Oživitev kulturne dejavnosti v mestnem središču: to je vodilo, ki si ga je zadala skupina, v trenutku ko se je odločila, da bo v Kulturnem do mu pripravila vrsto večerov, prvi izmed katerih je bil v petek v mali dvorani osrednjega goriškega kultur nega središča. Večer je bil namenjen zimskim olimpijskim igram v Sara jevu.
v »ouuiuu JV- iUUU IkUJA-l bJJICgUVUl U
o ciljih in željah skupine, ki bo v naslednjih mesecih pripravila nekaj podobnih večerov in med temi spada tudi nastop kabaretske skupine Le Balcon iz Trsta, ki bo novembra me seča. Rupel je nato podal krajši zgo dovinski oris zimskih olimpijskih iger, nakar so si prisotni ogledali turistič no informativni film o sarajevskem športnem središču.
Kot gost večera pa je inž. Janez Goričar iz Ljubljane, ki je projektiral in vodil dela športnih stez v Sarajevu, orisal tehnično - športne zanimivosti bosanskega središča. Prisotni so tako izvedeli marsikaj zanimivega, ki jim bo precej pomagalo za boljše spremljanje športnih dogodkov februarja naslednjega leta.
Sicer bo vsem, ki jih dogodek zanima, dana možnost, da si bodo neposredno ogledali zimski center v Sarajevu, saj bo goriška turistična a-gencija pripravila za novoletne praznike tridnevni obisk Sarajeva, ki bo povezan s smučanjem na olimpijskih progah.
Danes, 23. t.m., ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici koncert mešanega pevskega zbora
« S O č A » iz Kanala.
Na prireditev vabi zbor Lojze Bratuž.
Včeraj-danes
Iz goriikega matičnega urada
RODILI SO SE: Daniele Stabile, Benedetta Caprara, Debora Rocca, Fabrizio Pirozzi, Giulia Bisio, Enrico Comar, Karin Dorni.
UMRLI SO: 79-letni upokojenec I gino Madama, 67-letni upokojenec Guerrino Marson, 81 letna Elvira De Reja, 71 letni upokojenec Ugo Toros, 88 letna upokojenka Filomena Cocian cig vdova Zuccolo, 77-letni upokojenec Luigi Bottaz, 81 letna upokojen ka Angelina Zini, 62-letni upokojenec Giovanni Riavis, 79-letna upokojen ka Cesira Buranello vdova Tuzza, 65 letni upokojenec Stanislav Leban, 85 letna upokojenka Rosa Alt.
OKLICI: radijski tehnik Egidio Bra-vin in fizioterapevtka Maria Fabbro, delavec Fabio Princi in Cristina Bres-san, orožnik Luigi Macchione in delavka Iolanda Capitano.
POROKE: profesor Luigi Petruz in profesorica Maria Grazia Visintini, učitelj Paolo Iaccarino in učiteljica Maria Gabriella Bressan.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
organizira plesni tečaj in tečaj aerobike.
Prijave na sedežu mladinskega krožka in po telefonu 84495 od 18. do 19. ure
Kino
Gorica
VERDI 16.00-22.00 «A1 bar dell° spori*.
VITTORIA 15.30—22.00 «Tuono blu»-
CORSO 16.00-22.00 «Flashdance».
Tržič
PRINCIPE 16.00-22.00 «Vigilante»-
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Turbo-time»
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 «čiček miček — narisal1 kotiček*. Risanka. 16.00—20.00 «Hef' kulovo zmagoslavje*. Italijanski akcijski film.
DESKLE 17.00 «Flash Gordon*. Ameriški fantastični film. 19.30 «M.eC kralja Arturja*. Angleški zgodovin'
clzj tinplftnlfol
SVOBODA 16.00 «čiček miček - narisan kotiček*. Risanka. 18.00—20-8u «Zadnji Mohikanec*. Ameriški 've' stem.
Razna obvestila
Seja Gospodarske zadruge Vrh b° v sredo, 26. t.m., ob 20. uri v gostiln1 Devetak. Vabljeni vsi vaščani.
SPD Gorica obvešča udeležence J*' leta, v nedeljo, 30. t.m., da bo avtm
bus odpeljal po sledečem razporedu-
Gorica (Travnik) ob 6. uri; Pevma (pri spomeniku) ob 6.10; Štandre* ob 6.15; Sovodnje ob 6.20; Gabrje °D 6.25. Priporoča se točnost.
+	V goriški splošni bolnišnic*
I je preminil, star 58 let, na
Edo Križman
Pokopali ga bomo jutri, 24. t.m-Pogrebni sprevod bo krenil ob L' uri iz mrliške veže splošne bolnisn1 ce v Števerjan.
Družina in drugi sorodni^
Gorica, Števerjan, 23. 10. 1983 Pogrebno podjetje Preschern.
+	Zapustila nas je naša dr®
ga mama
Marija Komel vd. Čermelj
(TRGOVKA)
Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 9-30*f splošne bolnišnice v cerkev Prl 5 Ivanu in na glavno pokopališče-
Sinova Boris in Brank0 z družinama
Gorica, 23. 10. 1983
«Veseli ringaraja» Ljubke Šorlijeve
1 ri nas v zamejstvu pomeni izid npve knjige, toliko bolj če gre za pes-nis\° zbirko, velik praznik. Saj gre Y. bistvu za potrditev našega obstoja, življenjskosti in ustvai jalnosti naše Kulture. Tako nekako je na petkovi Predstavitvi pesniške zbirke Ljubke • orlijeve, Veseli ringaraja, dejala Prof. Marija češčut. Knjiga je izšla Pred kratkim v založbi Katoliškega tiskovnega društva, uredil pa jo je Žer^f0 ^rece*-*' likovno opremii Edi
za nekoliko obsežnejšo zbirko Pesmi, kakor smo sicer navajeni, saj f v nJej zajet malodane celoten opus Soriške pesnice, ki je začela objav
ljati okoli leta 1950. Doslej so bile pesmi raztresene po različnih revijah in koledarjih in prav zaradi tega težko pregledne in dosegljive. Zdaj so pesmi (okrog 130 jih je), zbrane in urejene in bodo prav gotovo našle pot predvsem do srca otrok, kajti prav njim so namenjene, kakor je mogoče že iz naslova zbirke razbrati. Naslov je knjiga dobila po eni od objavljenih pesmi. Sicer pa je ilustra cija naslovne strani že sama po sebi tako zgovorna, da se zdijo črke kar odveč.
Zamisel, da bi pesmi Ljubke Šorli jeve zbrali v posebni knjigi je nasta la že pred leti. Deloma so jo ures
ničili pred dobrimi desetimi leti, ko so izšle njene Izbrane pesmi (1972), novo vzpodbudo pa je pomenil izid zbirke pesmi koroške ljudske pesnice Milke Hartmanove, je bilo slišati na četrtkovi predstavitvi v Katoliškem domu v Gorici, ki je obenem pomenila tudi uvod v letošnjo sezono v delovanju društva «Mirko Filej».
Naj omenimo še, da je na prijetnem večeru spregovorila avtorica in se zahvalila za pozornost in prizadeva nja, da je knjiga izšla, posebej pa se je zahvalila otrokom, ki jim je knjiga namenjena in ki so ji v vseh teh letih dajal navdih. Nekaj misli o nastajanju in oblikovanju knjige sta povedala tudi Marjan Brecelj in Edi Žerjal.
Na četrtkovem večeru je nastopil tudi otroški zbor iz Števerjana, pes mi pa je recitirala Jožica Žnidaršič.
Ob 0. obletnici delovanja
Priznanja članom društva krvodajalcev v Sovodnjah
Ljubka Šorli
Platnica zbirke
Remo Brindisi v galeriji Rubens
V galeriji Rubens v Gradišču ob Soči so odprli razstavo slikarja Rema Brindisija.
Remo Brindisi je zelo znan v italijanskih in mednarodnih umetniških krogih. Razstavljal je po vsem sve tu. Je v zelo tesnih stikih s svetovno znanimi umetniki in zbral je bo gat muzej likovnih del z več kot dva tisoč umetninami. V Gradišču ob So či bo razstava odprta do 15. no vembra.
Prejšnjo nedeljo je bila v Sovodnjah slovesnost ob 6. obletnici delovanja društva prostovoljnih krvodajalcev. Ob tej priložnosti so tudi podelili prizna nja najbolj zaslužnim članom, razme roma mladega, a zelo aktivnega društva.
Med prejemniki priznanja sta bili tudi Nela Tomšič in Ljubica Butko vič, ki sta darovali kri že desetkrat. Enako priznanje je bilo podeljeno Marjanu Tomšiču, Ludviku Devetaku, An dreju Fajtu, Cirilu Černiču in Srečku Tomšiču. Bronasto značko, za dvaj set darovanj, je prejel Branko Čer-
nič, srebrno, za 35 darovanj pa Sto jan Makovec. (Na sliki dobitniki priznanj).
Speleološki tečaj
Speleološki klub «L.V. Bertarelli», ki deluje v okviru goriške sekcije CAI pripravlja od 28. oktobra do 4. de-sembra speleološki tečaj, v sodelovanju z društvom «Spangar» iz Tržiča in v sodelovanju z nekaterimi strokovnjaki s področja jamarstva. Prijave in pojasnia na sedežu v Gorici, oziroma v Tržiču.
Ponatis partizanske knjige «Leto borb ob Soči»
fcbn° ^0 konec leta 1944 z veli kriti rnuk(lmi natiskana partizanska izrini	borb ob Soči», ki jo je
v n JfroPaOandni odsek IX. korpusa ci]ehyltev Prve obletnice kapitula kov a *i(' }n s ,em povezanih dogod splnil0 rim°rskem (goriška fronta, v p hudska vstaja), jo je poročilo 1944iarttzanskem dnevnikm (20. 12. zrnan ozP?čilo kot <književni spomenik enoletni borbh. Ne le tako da n'an,e pa< Pa bidi predvidevanja, dan n -°re ?*** izdaja koristna tudi za (Goriiu- <~as' s^a- navedli izdajatelja nim k muzej), 'da knjigo s potreb l-(jlr)i„r>rn<‘nlariem objavi v ponatisu, koron 10 prosfava štiridesetletnice IX. bka T	najbolj primerna pri-
je ki j JI Se s tem lepim tiskom, ki ga rila „ > vsejn težavam vojne ustva na ... aij,H^nnosvobodilna navdušenost, skarHk3	pokaže partizansko ti
boja ° .iavnost ne le udeležencem Šim ' Pa< pa tudi in predvsem mlaj
«uZnlraliiam-
zgodni,- °b Soči» je pravzaprav Piscpn lnoPisn° delo, saj v njem več >nor\ir t,redstavi dogajanja na Pri sen jgJ? vv Tuzdobju jesen 1942 je iel0 ? ■ Knji°° bi lahko uvrstili na del o aje(ne0a seznama zgodovinskih PrioK^^dnoosvobodilnem boju na slin riS.rn. če seveda ne bi pomi Zr;o',i.Jl lo lahko tudi zelo avtentičen je ... lnski vir. Kazalo h knjigi našle Ičlank 'Jraj	različnih prispevkov
so bA’-spomini, nekrologi, pesmi), ki avtorji lSt nePodpisani ali pa so njih larCj Ugledni politični in vojaški de broži,-, h Prim°rsfcem kot Lado Am tek /j . -loža Vilfan, dr. Lev Sve Jane, Zdešar. Saša Štemvihar, "nbar, dr. Aleš Bebler, Fran
ci Preis, Tugo Klasinc itd. Zbornik, ki je izšel v 1200 izvodih (od tega 142 vezanih v padalsko svilo s fotografskimi prilogami) je tudi po tiskarski plati izredno delo. Tiskan je si: cer na ciklostilu, le naslovno stran in naslovne strani poglavij (Seplem ber 1942	1944; Kot žrtve sta pad
li. . .; Ti Bazovica boš maščevana!; Statistika), je natiskala tiskarna «Slo-venija» na Vojskem. Vendar je vanj vloženo veliko skrbi, da bi bila izdaja kar najbolj.lična. Lahko zapišemo, da je knjiga najlepši partzianski tisk na Primorskem.
Gbriški muzej je ponatis izdal v nakladi 1500 izvodov. Zanj je uvodno besedo napisal dr. Joža Vilfan, ki je za zbornik napisal članek «Leto grajenja narodne in ljudske oblasti plebiscit za Titovo Jugoslavijo». Pona tis gotovo ne bi dosegel svojega namena, če mu ne bi bila dodana raz prava Slavice Plahuta, ki na podlagi ohranjenih virov zelo natančno in slikovito prikazuje razmere v katerih je publikacija izšla. Sicer pa nam o težavah spregovori že posebna priloga k izvirniku «Bralec, dovoli, da tudi mi pokramljamo s teboj . . .», ki je seveda priložena tudi ponatisu; gre za «neuradni epilog», ki so ga prispevali prizadevni tiskarji.
Izid ponatisa knjige (šteje 100 stra ni) «Leto borb ob Soči» bi označili kol primerno počastitev letošnjih obletnic iz narodnoosvobodilnega boja. Prav bi bilo, da bi se s knjigo mo gel seznati. čim širši krog bralcev, ki naj «pobudi leve svomine na dav ne dni pri starejših in utrdi vero v velike cilje naših narodov pri mlaj-ših».
Simpozij o kulturi in šolstvu
Gorica bo v decembru gostitelj po membne mednarodne kulturne prire ditve. V organizaciji Instituta za mit televropska kulturna srečanja, ki ima, kakor znano sedež v Gorici, in v tes nem sodelovanju z delovno skupnostjo Alpe Adria, bo od 9. do 11. decembra v Gorici simpozij o kulturi na obmo čju dežel, ki sodijo v delovno skup nost Alpe-Adria, s posebnim poudar kom razvoju šolstva. Kakor znano za jema delovna skupnost Alpe Adria ši roko geografsko območje, vsekakor preširoko, da bi mogli zastavljeno te matiko temeljito obdelati v tridnev nem simpoziju. Zato so se priredite lji določili, da bodo tokrat podrobneje obdelali kulturna dogajanja in pred vsem razvoj šolstva na območju nek danje Goriško Gradiščanske dežele, o benem pa bodo sestavili načrt dela za prihodnje obdobje, oziroma za na slednja srečanja, na katerih naj bi obravnavali razmere v drugih deže lah na območju med Jadranom in Al parni.
Potek simpozija v Gorici bo razdeljen na tri poglavja. V prvem bodo razpravljali o kulturnih dogajanjih in razvoju šolstva v obdobju od triden tinskega cerkvenega zbora do raz svetljenstva, v drugem od razsvet ljenstva do prve svetovne vojne, v tretjem delu pa naj bi razpravljali o virih za preučevanje tega zgodovin skega obdobja v drugih deželah ter predvsem sestavili metodologijo dela.
Naj omenimo še, da bodo ob sim poziju pripravili, v sodelovanju z Državno knjižnico v Gorici in drugimi ustanovami, zlasti s semeniško knjiž nico, tudi razstavo tiskov in drugega gradiva, pri čemer imamo tudi Slo venci na Goriškem veliko pokazati.
Tokrat so se zbrali doberdobski 35-letniki
Niso le petdesetletniki ali šestdeset letniki tisti, ki se zberejo en dan v letu in ves dan vandrajo ter obujajo spomin na šolska leta. Navada se je oprijela tudi mlajših, saj je v današnjem svetu, ko imajo precej izobi Ija, vsaka prilika dobra, da se zberemo in gremo na skupno večerjo.
Tokrat so na vrsti 35-letniki iz do-berdobske občine. Zbrali so se konec prejšnjega tedna. V Jamljah so naj prej bili pri maši v tamkajšnji cerkvi, potem so na tamkajšnjem poko pališču položili cvetje na grob njiho vega soletnika Severina Devetaka. Venec so zatem položili pred spomenik padlim v NOB v Doberdobu, kjer jih je Marino Černič tudi slikal). Zakusko in kosilo so imeli kar doma, v gostil ni Pri Andreju v Doberdobu. Potem
pa so z avtobusom šli na pot in bili zvečer na večerji v gostilni v Rutar jih. S seboj so imeli tudi harmonikar ja Jaculana iz Ronk, ki jih je pošteno zabaval.
Prav je, da ob tej priliki objavimo ne le njihovo sliko, marveč tudi imena teh, ki so na sliki. V prvi vrsti so ženske Charlet Billings, Marija Ferletič, Marija Luiza Čemic, Ro zina Ferfolja, Ivanka Gergolet, Anu-ška Martinuč in Cirila Lestan. Tik za njimi, v drugi vrsti, so Vladimir Gergolet, Branko Peric, Adrijan Vižintin, Fulvio Soranzio, Benjamin Jarc in Alojz Pahor. Zadaj pa so še Karlo Ferletič, Gabrijel Gergolet, Renzo Narduzzi, Vojteh Mokole, Branko Frandolič, Jožko Rebula, Pietro Ras su, Bruno Frandolič, Mario Dužman, Peruzzo in Branko Malič.
^ruri° Križman	2.
Amerika, Amerika
in teh se bojiva. Končno naju pravi «taxi driver« s svojim «Yelow cab» (taksiji so rumene barve) prepričal za pot do Manhattana za 18 dolarjev in z ob ljubo, da nama bo pomagal najti ceneno prenočišče. Vstopiva in odpeljemo se.
II.
nikj^ !ruPa letala gremo po ozkih in dolgih hodno^ č?0 ,ol3rneinih formalnosti, ki so res formal kart0 - n' ®raničar me vljudno opozori, da prijavni tTlaionC<Jk n* Pravilno izpolnjen, carinika pa zani Se nanri0rebitno sadje, darila in alkohol. Spomnim hiesto rek'amno oddajo, ko ameriška policija na Prepovedanega alkohola najde «canada dry».
Se izhodu vsakogar kdo pričakuje. Vsaj tako Morda k- z<^‘- Počutiva se sama in nekoliko potrta, •hov ^oi si ta hip želela takojšnjega povratka do cije ' obota ponoči je. Nikjer okenca za informa-'h ne e®ana sva, tavava po nadstropjih letališča eliti j^j p eva nobene pametne rešitve. Skušava ure-Pr®sPat' ’ venc*ar brez vidnih uspehov. Že misliva bikov / V čakalnici, pa nama skupina sumljivih potlej 0 odsvetuje. Kmalu bo polnoč, čevlje^ ^°dniku srečava mladeniča, ki nosi namesto hja. q Plavuti. Fant se očitno z marsičem ne stri-prevaP0^,eka po svoje, naju pa spravi v dobro voljo, oivg, al| avtobus ali taksi. O avtobusih ne do-ostnih informacij. Taksiji so tudi «neuradni»
Vožnja proti Manhattnu je prava dirka. Ceste s številnimi pasovi so polne, taksi pa vijuga z enega pasu na drugega. Ob vsakemu zastoju avtomobilisti nervozno hupajo. Kasneje spoznava, da je ta živčnost značilna samo za New York.
V New Yorku nameravava le prespati in nato nadaljevati pot proti zahodu. Iz Queensa gremo čez East river in pridemo čez približno 20 km v Manhattan Nekaj čez polnoč je. Preseneti naju (prijetno) vrvež na cestah. Sicer je sobota. Tako hudo in nevarno ob takem življenju pa menda le ni, si misliva. Šofer se izkaže za gentlemana. Pelje naju do prvega možnega prenočišča. Duško skoči iz avta in gre vprašat. «56 dolarjev,« se potrt vrne. Šofer je omenil možnost za 25 dolarjev. Gremo drugam. «42 dolarjev,« je drugi odgovor. «25 dolarjev, vendar ni majo več prostora,« je rezultat tretjega poskusa. Po stajava slabe volje. «30 dolarjev in takse,« je četrti odgovor. Skleneva, da bova tukaj prenočila, ker se medtem tudi števec pri taksiju obrača nama v škodo. Najina ameriška dogodivščina se tako začenja v znamenju dolarja, torej pristno po ameriško. Za-
hvaliva se, izvlečeva prtljago in greva. Tako na lahko pa le ne bo šlo. Šofer je užaljen. Kaj pa napitnina? Kakih 10 odstotkov je v ZDA pravi zakon, on pa nama je našel tudi prenočišče. «Je dolar dovolj?« vprašam. «OK, naj bo.» Mož razume, da še nisva navajena na njihov ritem.
V hotelu odkrijeva, da je lastnik Italijam, Rimljan. Deset let živi v New Yorku. «Troppo» (preveč) pravi. Pošlje naju v četrto nadstropje. V dvigalu nama je jasno, da sva v bordelu. Sopotnika sta močno namazana črnka in belec, ki jo strastno otipava. Izgleda tud pod vplivom alkohola. Na noben način ne moreva odpreti vrat. Na pomoč moram k vratarju in Mr. Brovvn naju reši iz zagate. Soba je umazana, zaprašena, oprema skoraj razpadajoča. Molj naju opozori, da v sobi nisva sama. Imava pa barvni televizor, z verigo je priklenjen k steni, da ga kdo ne odnese. Zadovoljna sva, da bova lahko spala in to na 38. cesti, le nekaj blokov stran od Empire State Buildinga in Madison Square Gardena.
Pravega spanja ni, čeprav je vse tiho in mirno. Iz ene bližnjih sob prihaja pritajen ženski smeh. Nekdo se tam zabava. Za vrata porineva omaro, za vsak slučaj. Dvigneva se že ob pol sedmih. Televizor že oddaja risanko. Ob tej uri za otroke? Izslediva tudi vvestern in dnevnik rajonskega značaja. Odpraviva se na avtobusno postajo, ki je čisto blizu. Ulice so umazane. Srečava nekaj ljudi, par barab in nekaj človeških razvalin.
V četrtem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige
ABITARE — JADRAN 79:82 (43:49)
ABITARE: Romanin 9 (3:4), Liva, Lodolo, Turello 24 (4:7), Nobile 12 (4:6), Zaggia 4, Romanello 4, Dominutti, Bcrzanti 14 (2:2), Virili 12 (0:1).
JADRAN: Klavdij Starc 16 (4:7), Sosič 2 (0:2), Ban 16, Vitez 36 (8:9), Rauber 2 (2:2), Daneu 7 (3:4), Žerjal 2, Gulič 1 (1:2), Kojanec, Vremec. SODNIKA: Ronchi in Pettinazzi iz Milana. GLEDALCEV: približno 500. PM: Abitare 13:20, Jadran 16:26. ON: Abitare 27, Jadran 20. PON: Nobile (33) in Turello (40).
V svoji doslej najboljši tekmi je Jadran sinoči v Vidmu v četrtem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige povsem zasluženo premagal močno ekipo Abitare.
Jadranovci so z zbrano, odločno in požrtvovalno igro povsem zasluženo osvojili drugi prvenstveni par točk v gosteh. Ta zmaga pa je še kako koristna za naše košarkarje po ne preveč spodbudnem pričetku prvenstva. Še en poraz po nedeljskem derbiju proti Servolani, bi imel za naše predstavnike lahko «hude posledice*. Uspeh v Vidmu pa bo dal našim fantom gotovo novega in prepotrebnega zanosa pred nadaljnjim prvenstvom in še posebno pred sobotnim srečanjem doma proti Stefanelu iz Tre-visa.
Če so zaslužni za to zmago vsi jadranovci, pa velja tudi tokrat pohvaliti izredno razpoloženega Borisa Viteza, ki je bil zopet neustavljiv v napadu, poleg tega je tudi ulovil
veliko odbitih žog v obrambi. Tudi Marko Ban je v prvem polčasu zelo zanesljivo opravil svoje delo, na koncu pa ne moremo mimo dobre i-gre tudi Klavdija Starca, ki je moral vso tekmo skoraj sam voditi e-kipo, saj se je Peter Žerjal že v 14. min. poškodoval in nato ni stopil več na igrišče.
Kot je bilo pričakovati, je bilo srečanje zelo izenačeno. Ob navijanju svojih številnih navijačev so jadra novci začeli izredno zbrano, predvsem v obrambi. V peti minuti je bilo stanje še 14:14 in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, dokler niso domači
košarkarji prevzeli pobudo v svoje roke in v 11. min. vodili s petimi točkami (27:22). V 15. min. so bili košarkarji Abitareja še v vodstvu (34 proti 31), v 16. min. pa so naši košarkarji stanje izenačili, da bi tri minute kasneje že vodili kar s šestimi točkami razlike. To vodstvo pa so obdržali tudi do konca prvega polčasa.
Jadranovci so odlično začeli v drugem polčasu in v 24. min. že vodili z desetimi točkami razlike (57:47). To vodstvo so ohranili in ga tudi povečali v 27. min. (64:51). Z agresivno obrambo so domači košarkarji zniža-
li razliko in v 36. min. zaostajali za sami dve točki (73:71). Naši košarkarji pa so v zadnjih in ključnih minutah srečanja imeli toliko moči, da so vodstvo 4 3 točk ohranili in tudi zasluženo zmagali.
Po tekmi nam je trener jadranov-cev Žagar dejal naslednje: «Pri tako ožjem krogu izbire igralcev mislim, da smo zasluženo zmagali. Za nas seveda je bila naloga še težja, ko je moral že po 14. min. Peter Žerjal za pustiti igrišče. Poleg Borisa Viteza bi pohvalil tudi Marka Bana, ki je zelo dobro igral v pravem trenutku.* Boris Vitez: «Končno smo našli svojo pravo igro in ta zmaga v gosteh je še posebno pomembna. Borili smo se za vsako žogo in mislim, da smo tudi zasluženo zmagali.*
B. LAKOVIČ OSTALA IZIDA
Delfino Pesaro - Stefanel TV 59:83 Monkey’s Milan - Budrio 53:62
V PRIJATELJSKI TEKMI
Kljub porazu Meblo zadovoljil
Meblo — Paloma Branik Maribor 0:3 (10:15, 8:15, 4:15)
MEBLO: Antoni, V. in G. Legiša. Maver, Kus, Paulina, Kralj, Cergolj. Klemše.
PALOMA BRANIK MARIBOR: Pe-ljušičT Pezjak, Pregl, Čzurda, Vidic. Kislinger, Stepančič, Dolinšek, Ra'*1’ Žnidarič.
Okrnjena postava Mebla je v Pn" jateljski tekmi z Palomo Branikom iz Maribora povsem zadovoljila, Pa čeprav končni rezultat bi bil lahko nekoliko bolj ugoden za domačinke, če jim ne bi delal preveč preglavic sprejem servisa.
Najboljše je Meblo zaigral pr0*1 koncu prvega seta in zlasti v začetku drugega, ko je celo povedel s 7:0, toda v nadaljevanju so žaram slabega sprejema servisa brez večjih težav niz osvojile gostje.
Še posebej bi omenili, da je po dolgem času spet stopila na igrišče Kosova in povsem zadovoljila, kar Je še najbolj spodbudno pred skorajšnjim začetkom prvenstva. (G.F.)
V tretjem kolu 'namiznoteniške ženske A lige
Kras brez težav zmagal v Cagliariju
1. jugoslovanska košarkarska liga
Olimpija klonila v Beogradu
Cagliari — Kras	0:5
Doljak - Locci 2:0, Cergol - Vacca 2:0, Sedmak - Corsini 2:1, Cergol -Locci 2:0, Doljak - Corsini 2:1.
Presenečenja ni bilo. Kot smo že včeraj pisali, je Cagliari gotovo naj šibkejša ekipa v prvoligaški konkurenci, tako da je Kras na tem najdaljšem gostovanju brez težav osvojil drugi prvenstveni par točk.
Edina igralka, Id je nudila nekaj odpora, je bila Corsini jeva, vendar je bilo to vse premalo, da bi lahko Sardinke pomislile na kaj več kot na časten poraz.
«Nisem si nadejala,* je po srečanju zadovoljno izjavila Sonja Doljak, «da bomo zmagale kar s 5:0. Corsi-nijeva je starejša od nas, torej ima tudi več izkušenj, pa dolgo vrsto let igra in sem se bala, da bova jaz ali pa Damjana zgubili set. No, šlo
nam je tako dobro, da je bila tudi ta bojazen odveč.*
«Kofco so vas v Cagliariju sprejeli?» «Zelo prisrčno. Z nami so bili vseskozi obzirni in so nam po svojih močeh tudi skušali ustreči in nam iti na roko. Tekme pa kot je že običaj v Italiji (naš Repen je pri tem iz-ma), si ni ogledalo veliko ljudi, a tudi telovadnica je bila precej tesna. Kakorkoli že, važno je edino to, da se vračamo z novima točkama.*
V Cagliari so Krasova dekleta potovala sama. Zakaj so se tako odločili pri Krasu, smo vprašali njihovega trenerja, Sonjo Milič.
«Sama za nekaj časa ne morem na letalo, druge pa so zadržale službene obveznosti. Vendar po pravici povem, da sem bila uverjena v zmago. Cagliarj namreč ne uvršča nobene prvokategornice, ima dve dru-gokategornici in eno tretjekategor-nieo. Ekipa je dokaj skromna in
stalno niha med A in B ligo. Tre nutno nima nobenih novih igralk, pa tudi ne možnosti ali ambicij. V glavnem še usmerja v lastni kader in zato tudi daje možnost, da nastopajo tiste igralke, ki so si priborile napredovanje v A ligo, ne glede na to, kako se bodo obnesle.* mTorej je bil največji problem ravno dolgo potovanje . . .»
«In pa stroški, ki so z njim povezani in ki niso majhni.*
«Kdo bo vaš prihodnji nasprotnik?» «Sedaj nas čaka državni turnir (v soboto, 29. in nedeljo, 30. t.m.) za mladince in tretjekategornike, zato bo tudi prvenstvo prekinjeno. Za mizo bomo ponovno stopile čez dva tedna v domači telovadnici, kjer se bomo pomerile z nevarnim Stetatonom iz Neaplja. Sama pa sem precej optimist in računam na zmago, čeprav sila tesno.*
D. BIZJAK
Partizan — Olimpija 108:94 (54:44)
OLIMPIJA: Janžek, Blaznik, Brodnik 11, Kompara, Mržek, Subotič 29, Hauptman 4, Todorovič 4, Vilfan 18, Šantelj 14, Kotnik 14, Mičunovič.
Partizan je tokrat igral zelo moti virano, saj je očitno hotel popraviti dab vtis z začetka prvenstva. Nje gova žrtev pa je bila včeraj ljubljanska Olimpija. Kot je pred odhodom v Beograd dejal njen trener Janez Drvarič, si gotovo niso delali utvar, čeprav se zmagi niso vnaprej odrekli. Beograjčani pa so si nabrali do deset točk prednosti, ka tere so tudi do kraja ohranili. Naj uspešnejša pr; Partizanu sta bila Grbovič (39) in Zorkič (32).
IZIDI 4. KOLA
Partizan - Olimpija 108:94; šiben-ka - Budučnost 105:82; Borac - Ju-goplastika 96:91; Rabotnički - Crve-
Na boksarskam SP Italija osvojila 3 zlate kolajne
Italijansko košarkarsko prvenstvo
RIM — Tri zlate kolajne tudi za Italijo in končna zmaga Severni Ameriki: tako se je sinoči v Rimu zaključila tretja izvedba svetovnega boksarskega pokala. Tekmovanje pa je le delno upravičilo pričakovanja, bodisi ker najmočnejše države ga niso vzele preveč resno, bodisi tudi zato, ker odličnih boksarjev trenutno ni prav v izobilju.
Zmagovalci — minimušja kategorija: Sun Kirn (Koreja); mušja kategorija: Reyes (Kuba); petelinja kategorija: Stecca (It.); welter kategorija: Bruno (It.); supervelter: Laptev (Sovjetska zveza); srednja kategorija: Sup Shin (Koreja); peresna kategorija: Sollet (Kuba); lahka kategorija: Goire (Kuba); superlahka kategorija: Duvergel (Kuba); srednjetežka: Kičanov-skij (SZ); težka kategorija: Jagubkin (SZ); supertežka kategorija: Da-miani (It.).
Trofeja je tudi tokrat šla Kubancem, ki so sicer skupaj z ZDA sestav ljali severnoameriško skupino, vendar so osvojili več točk.
Gisiger in Contini osvojila «trofejo Baracchi»
PIŠA — Dvojica Gisiger (Švi.) - Contini (It.) je po pričakovanju zmagala na 42. kolesarski dirki za «trofejo Baracchi*. Za Švicarja je to že tretji zaporedni uspeh (lani se je uveljavil skupaj z Visentinijem, predlan skim pa z Demierrom). Dirke se razen Cantinija niso udeležili vsi najboljši italijanski kolesarji, na startu pa je bila vrsta znanih imen, od svetovnega prvaka Lemonda in zmagovalca «toura» Fignona, ki pa sta zelo zaostala.
Gisiger in Contini sta skupnih 98 kilometrov dolgo progo prevozila v 2.05’05” s poprečno hitrostjo 47,488 km na uro; na drugo mesto sta se z zaostankom 1T0” uvrstila Nizozemca Kuiper in Van Der Poel, tretje mesto pa sta zasedla Šveda Prim in Segersal (po 3’39”).
Indesit uspešen v Cantuju
V sinočnjem anticipiranem srečanju 5. kola italijanske košarkarske A l lige je Indesit iz Caserte dokaj nepričakovano zmagal v Cantuju proti Jollycolombaniju (86:72, prvi polčas 42:39).
i Tanjevičev Indesit si je zmago povsem zaslužil. Najboljši v njegovih vrstah je bil gotovo Gentile, čeprav so se vsi izkazali (najuspešnejši je bil Oscar z 20 koši). Pri Jollyju velja omeniti Innocentina in Rivo v prvem polčasu, medtem ko je povsem odpovedal Marzorati, ki je svoji edini dve točki dosegel 20 sekund pred koncem tekme.
Glede ostale današnje A-l lige gre omeniti, da sta tržaški Bic in goriš-ki San Benedetto pred dokaj težko nalogo. Tržačani bodo doma igrali z bolonjskim Granarolom, ki se bori za naslov državnega prvaka. V predprvenstveni tekmi v Trstu so
Boionjčani slavili tesno zmago s točko prednosti, takrat pa so De Si-stijevi varovanci zadovoljili. Tokrat bo šlo zares in Bic lahko računa na zmago samo ob zelo dobri igri vseh svojih igralcev, še zlasti pa A meričanov in doslej slabega Tonuta.
San Benedetto gostuje v Brescii proti Simmenthalu, ki je v prejšnjem kolu premagal Bic. Naloga Primovih varovancev ni lahka, vendar pa ob dobri igri ni nemogoče upati na uspeh.
DANAŠNJI SPORED
Honky - Binova; Simmenthal - S. Benedetto; Febal - Simac; Star - Latini; Berloni - Peroni; Baneoroma -Scavolini.
V A-2 ligi bo videmski Gedeco gostoval pri Yogi, ki ima na lestvici enako število točk kot Dalipagič in tovariši.
na zvezda 93:92; Cibona - Zadar 97:89. Danes: IMT - Bosna.
L jugoslovanska nogometna liga
Olimpija s Čelikom
73. derbi med Partizanom in Črve-no zvezdo je že mobiliziral BeograJ' čane, ki bodo do zadnjega kotička na' polnili stadion JNA. Kljub temu °a je Partizan na lestvici precej bolj_sC uvrščen, ni v tem derbiju pravega fa' vorita, saj čmo-bele tarejo poškodbe-Crvena zvezda pa se mora poleg tega nujno oddolžiti svojim navijačem-
Vodeča Rijeka bo doma igrala Vardarjem, ki je lani na Kantridi )Z' bojeval obe točki, zaradi česar so čani skoraj tvegali izpad v drugo b' go. Letos je stanje povsem naspi-0 no, saj je Rijeka prva, Vardar P šele 17., poleg tega pa na tujem s ni osvojil točke.	M
Po visokem porazu v Sarajevu skušala ljubljanska Olimpija izbojev ti zmago na račun skromnega čehk • Za Ljubljančane bo znova zaigral K petan Vili Ameršek, ki je bil dalj c sa poškodovan.
DANAŠNJI SPORED: Partizan ; £ zvezda; Željezničar - Hajduk; D,n mo (Z) Osijek; Rijeka - Vardar-Dinamo (V) - Sloboda; Olimpija -	,
lik; Vojvodina - Sarajevo; Budučn - Radnički; Priština - Velež.
Tanja Kalc druga
V prejšnjih dneh je bilo na stadj°_ nu «Grezar» v Trstu zadnje atletsko tekmovanje pokrajinsk^ značaja za kadete in kadetinje. " boljše uvrstitve slovenskih atletov ^ lja omeniti drugo mesto borovke nje Kalc v teku na 80 m s ca z. 10”6. Zmagovalka Rossijeva je r,e. daljo pretekla v 10”, kar je nov želni rekord. Zelo dobro se _Je feta rezala tudi Borova moška if„ta kar 4x100. Zmagala je v času 50’ 3, je nov društveni rekord.
• CIVIDIN IZENAČIL. V četrten1 lu prve italijanske rokometne hg. sinoči Cividin igral neodločeno d proti Roveretu z 20:20.
Na predprvenstvenem odbojkarskem turnirju
Sloga tokrat ni zadovoljila
V promocijskem prvenstvu
Kontovelci praznih rok
Sloga je teden dni pred pričetkom prvenstva v C-l ligi pomerila moči na turnirju v Repnu, na katerega je povabila tržaškega drugoligaša Orna 01ympic in pordenonsko Prato, ki nastopa v C-l ligi, vendar ne v skupini z našo ekipo. Sloga je obe tek mi izgubila in prikazala dokaj po vršne sheme igre, ki se nikakor niso izkazale učinkovite. Sicer volja pripomniti, da je Orna tokrat zaigrala v velikem slogu in turnir tu di osvojila. Prata pa je ekipa, ki upravičeno meri na B ligo O Slogi lahko povemo to, da soj igralke pokazale precej nezbranosti, kar jih je tudi privedlo do tega, da so veliko grešile in oba nasprotnika stalno le zasledovala. Če bi iskali glavnega krivca za njihovo slabo igro, potem bi ga prav gotovo našli v dokaj netočnem sprejemu, kar je znatno pogojevalo udarno moč naj prej na mreži. Vsekakor pa je bil
turnir dober pokazatelj šibkih točk naših igralk in prepričani smo, da se napake čez teden dni, ko bo šlo zares, ne bodo ponovile.
IZIDI
Orna 01ympic - Sloga 3:0 (15:11, 15:10, 15:13)
Orna Oljrmpic - Prata 3:0 (15:12, 17:15, 15:13)
Prata - Sloga 3:0 (15:5, 15:10, 15:13)
SLOGA: Adam, Čuk, Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Ticja-na Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vidali.
Inka)
PRVENSTVO DEKLIC Sloga - Kontovel	2:3
(15:9, 8:15, 16:14, 10:15, 1:15)
SLOGA:	Vidali, Sosič, Filipovič,
Cergol, Križmančič, Milkovič, Dmov-šček, Gorkič, Sušič, Cipollino, Maver,
Guštin.
KONTOVEL: Daneu, Pertot, Ukmar, Kemperle, Perini, Antoni, Mar-cuzzi, Rupel, Vascotto, Štoka.
V drugem slovenskem derbiju v prvenstvu deklic je Sloga po dokaj izenačenem boju prepustila obe točki gostujočemu Kontovelu. Takoj povejmo, da tekma z izrazito tehničnega vidika ni bila na visoki ravni, saj smo videli na obeh straneh mreže precej napak. O Slogi lahko rečemo, da so se igralke sicer srčno borile, vendar jim je ob koncu zmanjkalo pravega poguma in zaverovanja v lastne moči, da bi lahko izid obrnile v svojo korist. V opravičilo lahko povemo, da so izredno mlade, saj so vse letnika 70 oziroma 71 in igrajo to prvenstvo zgolj zaradi nabiranja izkušenj. Kontovel je mogoče svoje nasprotnice podcenjeval, kar je tudi vplivalo na to, da njegova igra ni bila kdove kako učinkovita. (INKA)
Kontovel — Libertas TS 60:71
(26:?2)
KONTOVEL:	Ban 18, Zaccaria,
Pertot, Čuk 16, Lisjak 10, Danieli, Pupis 6, Daneu, Prašelj 2, Emili 8.
V prvem kolu promocijskega prvenstva je Kontovel kljub vsej svoji požrtvovalnosti žal izgubil pred domačim občinstvom. Takoj pa moramo povedati, da sta si bili moštvi vseskozi enakovredni. Do preobrata je prišlo le tri minute pred koncem pri izidu 56:58. Tedaj je Libertas odločno povedel. K temu je pripomogla tudi nesreča, v kateri jo je najslabše skupil eden izmed Liberta-sovih igralcev. <<Beli» so tedaj povsem zgubili glavo in uspeh je šel po vodi. Kljub vsemu bi pohvalili vso ekipo, ki se je srčno borila v i obrambi, nekaj vrzeli v napadu pa I mora le zapolniti. (D.S.)
Domovi kadeti presenetili v gosteh
Arte — Dom 49:51 (3°:1*
DOM: Battello, Koršič 13, K° < ž! Kocjančič 9, Orzan 21, Pobe™ Roner, Bric 6, Rinnelli, čubrilo-
PON: Kocjančič (39), Orzan ^
V	drugem kolu «trofeje mC,st
rica* so mladi domovci dosegu ^pi no zmago v gosteh pri močni Arte.	sicef
V	prvem polčasu so domove* jo,
zelo slabo igrali in vse je že " Lg»-da bodo domačini brez težav z ;gr<-li, saj so tudi v drugem delu vodili s precejšnjo prednostj0-^^-minute pred koncem pa so se re-rdeči* prebudili in s silovitim 0t-singom dohiteli in prehiteli na nika.	(S>)
Na današnjem četrtem ženskem odbojkarskem memorialu N. Mijot
Spinea in Paloma Branik kandidata za zmago
Italijanska šesterka bo skušala osvojiti memorialni pokal v trajno last
, današnji mednarodni ženski odboj turnir za «4. memorial Nede uJ°t» je prav gotovo pri nas ta ko-^tedna osrednja športna prireditev. Memorial se bo pričel že zjutraj v orovem športnem centru z izločilni-a tekmama med OK Nova Gorica ivši Merkur) in Palomo Branik iz arib°ra ter Meblom in Spineo. Prvo l anje bo zelo zanimivo, saj si bo a stala ob mreži dva jugoslovan-te n Prvoligaša. Kot smo že pisali, t OK Nova Gorica novinec v ligi in astop v Trstu bo zadnja priložnost sta PPeverjanje moči pred sobotnim t,?r.orn zahtevnega prvenstva. Novo-PrrKT * trener Ivan Kovačič je zadnji osti teden izkoristil za intenzivne VoPrave v Bovcu, tako da bodo No-Sr(^r'čanke prispele v Trst nepo edno s teh priprav. Njihove nasprot s ® Pa so bile dva dni na Reki, kjer _ tudi odigrale dve prijateljski tek 2 OK Rijeka. Prvo so Maribor-
^pored
9'30: OK Nova Gorica — Paloma Branik 00: Spinea — Meblo 17 ”0: finale za 3. mesto °0: finale za 1, mesto
čanke izgubile z 2:1, drugič pa so zmagale s 3:2.
Navedeni podatki bržkone potrjujejo, da sta se oba slovenska prvoligaša vestno pripravila na prvenstvo. V današnjem srečanju so favoritinje za zmago Mariborčanke, ki so gotovo boljše od Novogoričank,
Združena ekipa Meblo bo odigrala s starim znancem Spineo prvo tekmo v novi zasedbi. Dvakratne zmago valke memoriala so odigrale veliko
prvenstvenih tekem z našima dvema drugoligašema Sokolom Meblo in Bo rom Intereuropo, vendar je to že preteklost, ker sta se letos naši še-sterki združili in Meblo bi moral biti najmanj za razred boljši. Spinea ima za sabo že dve prvenstveni tekmi. V ekipi je letos prišlo do nekaterih sprememb, saj ni več bivše jugoslovanske reprezentantke Stojane Ga-vrilovičeve. Prizadevnim športnim de lavcem iz Spinee pa je uspelo pridobiti
usluge Američanke Himmelberg, ki je s svojimi 189 centimetri višine od lična tolkačica. Spinea prihaja v Trst s trdnim namenom, da že tretjič osvo ji memorial in s tem tudi memorialni pokal, ki gre v trajno last trikratnemu zmagovalcu. Naloga italijanske šesterke ni lahka, saj je zlasti Pa loma Branik zelo nevaren nasprotnik. Prav zato, ob že zagotovljeni kakovosti, utegne biti letošnji memorial tudi agonistično zelo privlačen. (G.F.)
POSTAVE UDELEŽENK MEMORIALA
CENTRO CHIMICO SPINEA
Marina Filippo (1960, 178, U);-Mar zie Himmelberg (1960, 189, T); Gra-zia Di Gennaro (1963, 186, T); Paola Furlanette (1962, 163, P); Antomella Marži (1960, 178, U); Caterina Poli (1959, 168, T); Luisa Rosa (1960, 178, U); Deborah Faggian (1963, 173, U); Francesca Papadia (1957, 179, T); Francesca Tacco (1963, 172, U); Angela Colotto (1960, 165, P); Monica Piovan (1967, 181, T). Trener: Glau-co Sellan.
OK NOVA GORICA
Nadja Bratkovič (1963, 172, T); Patricija Bukovec (1968, 182, T); Ivana
Kogoj (1962, 168, U); Aleksandra Kar-nel (1967, 177, T); Miranda Kristan čič (1965, 174, T); Katja Klaut (1962, 170, T); Dušica Šibau (1966, 177, T); Ingrid Merljak (1962, 182, T); Irena Soban (1955, 174, U); Vittorina Vidic (1956, 177, T); Ines Vodopivec (1962, 164, P). Trener: Ivan Kovačič.
PALOMA BRANIK
Zvezdana Peljušič (1961, 180, P); Duška Czurda (1963, 183, T); Aleksandra Bezjak (1952, 178. T); Ksenja Pregl (1962, 180, T); Nevenka Vidic (1965, 174, T); Barbara Kislinger (1965, 175, P); Metka Stepančič (1962,
176, T); Helena Žnidarič (1955, 183, T); Eva Dolinšek (1966, 180, T); A lenka Rajh (1964, 174, P). Trener: E do Dolinšek.
MEBLO
Sonja Antoni (1960, 162, P); Ves na Klemše (1966, 171, T); Cirila Kralj (1958, 174, T); Viviana Kus (1960, 173, T); Lia Legiša (1958, 174, P); Maria Grazia Legiša (1963, 173, T); Vida Legiša (1958, 170, T); Elena Maver (1964, 178, T); Elena Paulina (1966, 185, T), Vlasta Pesaressi (1953, 183, T); Rada Cergol (1963, 168, P). Trener: Anton Jurman.
Legenda: V oklepajih ime in priimek, letnica rojstva, telesna višina, P podajat', T - tolkač, U - univerzalka
'PRVENSTVO UISP ZA PARE
Poletovci odlični
V	Bologni je bilo na vrsti zadnje letošnje državno prvenstvo UISP za pare v umetnostnem kotalkanju.
Za ŠD Polet se je najbolje odrezal par Nicoletta Sossi - Mauro Renar, ki je v seniorski kategoriji zasedel prvo mesto. Par je praktično prikazal vse kar zna in požel burne aplavze številnega občinstva. Naj povemo, da sta Nicoletta in Mauro z letošnjimi uspehi in uvrstitvami na državnem prvenstvu dosegla prestop v najvišjo ko-talkarsko kategorijo parov. V prihodnji sezoni bosta tako nastopala v članski konkurenci («nazionale») v družbi najboljših italijanskih parov.
V	kategoriji naraščajnikov je nastopilo devet parov, med katerimi je bil tudi Poletov par Antonella Pavat -Mojmir Kokorovec. Tudi ta dvojica iz tekme v tekmo napreduje. Tokrat je zasedla četrto mesto, vendar bi po prikazanem znanju zaslužila nedvomno tretje.
V	kategoriji najmlajših je nastopil Poletov par Tamara Operti Mitja Kokorovec, ki je bil verjetno tudi najmlajši par na prvenstvu sploh, saj je Tamara stara šele devet, Mitja pa deset let. Kljub temu sta se neustrašno pognala v boj in na skupnih 13 parov zasedla solidno deseto mesto.
Za uspehe Poletovih parov gre največja zasluga trenerki Zdenki Hrovatin, ki poleg Petra Brleča stalno sledi parom, (sk)
• PO ZMAGI ROJAKA PIQUETA v
letošnjem svetovnem prvenstvu v formuli ena, se je tudi njegov rojak Emerson Fittipaldi odločil, da se prihodnje leto znova vme k dirkam.
Konec neugodnih gostovanj za Triestino?
V Cavo dei Tirreni najmanj po točko
V italijanski A ligi
V Vidmu Udinese - Inter
Vo,Jedmem kolu drugoligaškega prho • a se Do Triestina podala na e ter 'ZtTlec* najdaljših gostovanj in si-(50 r *"'.ava dni Tirreni, to je mesto pn„ ‘i?* prebivalcev) v bližini Nea-blj.v, Triestino je prvič, da 'se po JUžn sP°zna z. «vročimi» igrišči na lta’ delu polotoka, kjer je publi Oa igrtšč^St*' Že nC tril?a-isti 'Bralec Današnji nasprotnik Triestine, mo-
Viwfa®ni k Parmi k, '„StV0 Triestine je dokaj nepriča-doch “sporočilo, da bo v prihodnjih Sca„ni. topilo napadalca Tiziana A-lestviIJa Darmi, ki je ta čas na čelu gnij.,Ca Prvenstva C - 1 lige. Asca-h\ah . Pf' Triestini v zadnjih tek-aad»mestil De Giorgis, kljub tene	ogledalo, da ga Triestina
časa 4, Pfjslopda, čeprav se je dalj logfta'Us Jalo, d‘l se zan.i zanima Bo-
štvo Caveseja, je bilo lani veliko presenečenje drugoligaškega prvenstva, ko je kot novinec v ligi zasedel ob koncu šesto mesto na lestvici, potem, ko je bil skozi celo prvenstvo na vodilnih mestih. Med drugim je simpatični ekipi iz Kampanije uspel tudi «zgodovinski» podvig, ko je na štadionu Meazza v Milanu premagala domači Milan.
Letos pa ni Cavese začel prvenstvo ravno najbolje in ima trenutno isto število točk kot Triestina. Na domačem igrišču je Cavese zabeležil zmago s Campobassom (1:0), remi s Cre-monesejem (1:1) ter poraz z Vare-sejem (0:1). Ekipa je torej precej povprečna, zato menimo, da bi Triestini lahko tudi uspelo iztržiti točko. Naj povemo, da je pri Caveseju tudi bivši športni direktor Triestine, trža-čan Carlo Lupo, poleg tega je Cavese po začetku prvenstva odkupil od Monze starega znanca tržaških ljubiteljev nogometa Mitrija in bivšega na-
padalca goriškega tretjeligaša Urba na.
DANAŠNJI SPORED (14.30) Arezzo - Varese, Cagliari - Perugia, Catanzaro - Monza, Cavese - Triestina, Como - Pistoiese, Cremonese A-talanta, Lecce - Campobasso, Padova - Empoli, Palermo - Pescara, Sam-benedettese - Cesena.
V šestem kolu italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva so na sporedu prvi pomembnejši derbiji sezone. V Turinu se bosta pomerila Torino in Juventus, v Rimu pa La zio in Roma. Največ pozornosti velja prav gotovo nameniti turinskemu dvoboju, ki bo najbrž spet podoben onim iz prejšnjih let, ko sta se obe ekipi bo-
rili za državni naslov. Torino ima namreč letos spet ekipo, ki se utegne vključiti v boj za sam vrh in ne skriva svojih ambicij po visoki uvrstitvi.
Drugače bi moralo biti v Rimu, saj je Roma prav gotovo mnogo boljša od Lazia, ki je, kljub izjavam predsednika Chinaglie, komaj poprečno moštvo, cilj katerega je lahko samo obstanek. Vendar tudi za Liedholmove igralce velja isto, kot za Juventuso-ve.
Videmski Udinese bo igral doma s čedalje slabšim Interjem. Milančani bodo dali vse od sebe, da iztržijo najmanj točko, saj kaže, da so igralci lojalni do svojega trenerja Radiceja, ki bi ga vodstvo v primeru poraza bržkone dokončno odpisalo. Za Žica in tovariše naloga torej ni lahka.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Catania - Verona. Fiorentina Piša, Genoa - Avellino, Lazio - Roma, Milan - Sampdoria, Napoli - Ascoli, Torino - Juventus, Udinese - Inter.
TRIESTE AUTO HI-FI
Ob nakupu avtoradia brezplačna montaža
TRST — Ulica Geppa 12/A — Telefon (040) 69358
Domači šport
Danes
NEDELJA, 23. OKTOBRA
nogomet
14.30	AMATERSKA LIGA
? Križu: Vesna - Muggesana
14.30	AMATERSKA LIGA
14.30 v n Kepnu: Kras - Aurisina; Bazovici: Zarja - Primorje l4.3o AMATERSKA LIGA 'V ta Jn *reD£ah: Primorec - Sagra-Guardiella: Union -
Us
Gaja14 ?? v Ul p.Ja- 14.30
■fOricj. t
?°vodniatUVentina - Villesse; 14.30 v U3o vMfl:Sovodnje - Piedimonte; °hni: Breg - Chiarbola
9 oo v naraščajniki
Tja; lo radišču: Tomana - Sovod-'0.00 v' n Y. Bazovici: Zarja - Zaule; D°Uni: Bres - S. L,.mi FY
na igrišču S. Andrea v
ODBOJKA
deklice
neda mijot
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
12.00	v Miljah: Edera Časa del Fri-go - Bor Radenska: 11.00 v Miramar-skem drevoredu: Ferroviario - Polet.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Repnu: Kras - Italcantieri Tržič
SKI ROLKE
10.00 v Bergamu: zadnje tekmovanje za državno prvenstvo, nastopa tudi SK Devin.
ZSŠDI
obvešča, da je seja nogometne komisije odložena na ponedeljek, 31. t.m. v Bazovici na sedežu ŠD Zarja, ob 20.30.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 24 t.m., ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 25. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske ekipe.
Košarkarski odsek ŠZ Bor
sporoča, da se jutri, 24. oktobra, ob 17. uri na stadionu 1. maj sprejemajo prijave ža ženski minibasket.
n D-30 V n NAJMLAJŠI 2? Opčinii11! Breg - San Vito; 8.00 %iorec h» 4PL 4lpini: S' Andrea -in ■),, 0 v Križu: Vesna - Opi-hese JO v Repnu: Kras - Roia-
q^°0 v n ZAČETNIKI
na	Breg - Costalunga;
vani,i proseku: Primorje - S. Gio-
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
telovadnica Morpurgo:
...............
na J3'00 v Tratu, stadion «1. PftEDpnfi* tucJi M.Jo n*9'30 v ŽENSTVENI TURNIR St°Pajo r ’ občinska telovadnica: o	,eK?' °MA in Vič
a9;30 v K. ‘nterliga
j;30, v Ko^a u: nast°Pa tudi Sokol; tun- 'Poveri ' V. Jiastopata tudi Sloga Olympja9'30 v Dorici: nastopa
S.A.C.A.T. 7
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo seja trenerskega aktiva odseka v torek, 25. oktobra, na stadionu «Prvi maj* ob 20.30. Govor bo o tehničnih inovacijah.
ŠK Kras
Odsek za otroško telovadbo
organizira jutri, 23. oktobra, tekmovalni jesenski pohod (skupine od 4 do
5 otrok). Za predšolske otroke bo pohod netekmovalnega značaja. Zbirališče bo ob 8.45 v Zagradcu, konec približno ob 11.30 - 12. uri.
SK Devin
obvešča, da bo orientacijski pohod 30. t.m. in ne danes kot prvotno javljeno.
ŠD Breg
sklicuje 15. redni občni zbor jutri, 24. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
SEMENARNA
AGRARIA
BOSSI
JESENSKA RAZPRODAJA.
NAJBOLJŠE STEKLENE PLETENKE S PLASTIČNO OBLOGO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
izbrana semena in hibridi - rastline -umetna gnojila - prst - vse za vrtnarstvo - za domače živali in ptice - krmila
A. BOSSI - strokovnost in izkušnja od leta 1947
TRST - Ul. S. Giacomo in Monte 15 - Tel. 796-648
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 d.n
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro Čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Vsa Mehika odločno obsoja politiko ZDA do Nikaragve
CIUDAD DE MEXICO — Ves mehiški tisk in vse stranke od skrajne levice do skrajne desnice so najodločneje obsodili Reaganove izjave o Nikaragvi, ki jih je izrekel na tiskovni konferenci v sredo.
Reaganova trditev, da imajo ZDA vso pravico sprožiti in voditi tajne akcije v obrambi ameriških interesov vključno z destabilizacijo nikaragov skega režima «žalijo človeške zakone, moralo in dostojanstvo*, je ogorčeno izjavil senator vladne stranke PRI in član zunanjepolitične komisije mehiškega kongresa Manzanilla Shaffer.
Nič manj odločen ni bil mehiški tisk. Najuglednejši dnevnik «Excelsior» je pod naslovom na osem kolon zapisal, da «odvratna pravica*, na katero se sklicuje Reagan, zgovorno dokazuje, kako se ZDA ne ustavijo pred nobeno zapreko, da lahko uresničijo svoje egoistične interese. Dnevnik obenem navaja, da Reaganove besede spravljajo v zagato vse tiste, ki skušajo prikazovati ZDA kot svetel zgled demokracije.
V Mehiki tudi ugotavljajo, da so take izjave lahko uvod v še bolj grobo vmešavanje Washingtona v notranje zadeve latinskoameriških držav, kar lahko povzroči splošen spopad v Srednji Ameriki
S povsem drugega zornega kota pa je položaj v Slednji Ameriki ocenil bivši državni tajnik Kissinger, ki se je kot predsednik posebne komisije po Reaganovem nalogu mudil v tem delu sveta. Po njegovem je položaj izredno nevaren, «hujši kot so predvidevali*, a da nima še konkretnih predlogov, kako bi poiskali izhod iz sedanje krize. Tudi Kissinger noče torej priznati, kar je lahko vsakomur na dlani, da je pomiritev možna samo, ko bodo ZDA nehale s svojo tajno vojno proti sandinistom v Nikaragvi.
Medtem pa prihaja iz Manague vest, da so vladne sile uspešno odbile napad kontrarevolucionarjev pri pristanišču Cabezas.
23. oktobra 1983
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
V Španiji milijon ljudi protestiralo proti terorizmu
MADRID — Okoli 650.000 ljudi se je udeležilo predvčerajšnjim zvečer v Madridu velikega pohoda proti terorizmu. Manifestacije so se udeležili številni predstavniki političnih struj vseh vrst. Policija ni zabeležila izgredov.
Pohod je trajal poldrugo uro, ob popolnem molku navzočih. Demonstranti so nosili transparente z gesli, ki obsojajo teroristično delovanje baskovske organizacije ETA ter se zavzemajo za «demokracijo, Španijo in ustavo*. Ob koncu manifestacije so prebrali poziv vladi, naj uporabi uspešnejše oblike boja proti terorizmu.
V	vsej Španiji je predvčerajšnjim demonstriralo proti terorizmu prav gotovo milijon ljudi. ETA je bila seveda glavna tarča protestov.
V	predsinočnji televizijski oddaji je ministrski predsednik Felipe Gonza-lez podal nekaj izjav v katerih je zahteval «treznost in odločnost v boju proti terorizmu*. «Terorizem — je dejal Gonzalez — je bil v bistvu pre magan v demokratičnih državah kot
sta Italija in ZRN in ni nobenega dvoma, da bi se to ne zgodilo tudi v Španiji.* Gonzalez je pohvalil «zgle-dno obnašanje policije in oboroženih sil*. «V takih kolektivih — je dejal —
se lahko najdejo ljudje, ki izgublja jo živce, toda obnašanje policije J bilo v celoti vredno posebne pohv*' le.» Gonzalez pa je odločno odbil vsa kršno zahtevo po izrednih zakonih-
Nobelova nagrada za fiziko
Letošnji nobelov nagrajenec za fiziko je Američan VVilliam Fowler iz Pasadene
(Telefoto AP)
Vorančevi dnevi na Ravnah
Na Ravnah na Koroškem so se končali spominski dnevi ob 90 letnici rojstva Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca. Pisateljsko delo, življenjski in revolucionarni opus Voranca se pravzaprav nezasluženo razkriva šele zadnja leta, zato ni nenavadno, da so obeleževanja datumov iz njegovega življenja uporabljena za poglobitev znanja o njegovi dejavnosti in zapuščini. Tako je tudi s tokratnim jubilejem, ko so se na Ravnah zbrali številni znan stveni, književni in politični preučevalci njegove dediščine in v dvodnevnih nizanjih spoznanj osvetlili še nekaj podob njegovega ustvarjanja.
V Pekingu 55. usmrtitev
PEKING — Ljudska republika Kitajska nadaljuje pod vodstvom Deng siao-Pinga neizprosen boj proti navadnemu krim nalu. V drugem valu «čistke» so samo v Pekingu usmrtili že 55 ljudi zaradi raznih zločinov (posilstva, umori itd). Zadnji je bil usmrčen na podlagi obsodbe srednjega sodišča neki 28-letni moški. Vsi usmrčeni so bili stari od 18 do 30 let. Celotno število u smrtitev ni znano, ker manjkajo podatki štirih od šestih pekinških okrajev.
Vatikan slavi 5. obletnico izvolitve Janeza Pavla N.
VATIKAN — V Vatikanu je bil včeraj praznični dan ob peti ob letnici pontifikata papeža Janeza Pavla II. Ob tej priliki je poglavar rimsko katoliške cerkve prejel številne čestitke iz vsega sveta.
Lakota
v najbogatejši državi
zemeljske oble
NEW YORK — Trije vplivni zdravniki, ki so povezani s slovitimi ja nimi in zasebnimi ustanovami v Yorku, Chicagu in z vseučiliščem Harwardu, so izjavili pred kongres podkomisijo, da je v ZDA del P^e?ll valstva podhranjen in da kljub vid*-', v najbolj bogati državi na svetu 0 staja pojav lakote.
Pomanjkanje denarnih sredstev ne ustreznih informacij o prehrani, dejal dr. Victor Sidol, so glavni v*, ki za tako stanje. Zdravnica L‘! mer pa je dodala, da so na etn. škem področju zabeležili porast P®* vov griže (za 24 odst.) dehidratac J pomanjkljive rasti in gubančenja k zaradi pomanjkljive prehrane.
Medtem ko so se zasebniki prilagodili času
Težave pri energetskem varčevanju v ČSSR
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DEŽELNA DIREKCIJA ZA HIGIENO IN ZDRAVSTVO
PRAGA Začela se je sezona kurjenja in z njo vse nevšečnosti, ki jih v vsem svetu povzroča energet ska kriza. Še več, cene goriv na svetovnem tržišču ne preslano rastejo, Češkoslovaška pa je med tistimi dr žavami, ki same ne morejo pokriti svojih energetskih potreb.
Nič čudnega torej, da v teh dneh opozarjajo velike potrošnike energije, a tudi manjša podjetja in ustanove, da je treba varčevati pri vsakem kilovatu električne e nergije, pri vsakem litru bencina in toni premoga. «Ni mamo dovolj za razsipnuštvo,» je slanica, s katero ho čejo oblasti mobilizirati javnost za varčevanje z ener gijo, a tudi z marsičem drugim.
V	ČSSR pa se ne omejujejo samo na pozive, ko vodijo račune o energiji in gorivih. Že dve leti posebne nadzorne službe, ki so jih ustanovili izrecno za ta na men, obiskujejo tovarne, podjetja, ustanove, šole in druge inštitucije, da bi preverile, ali res porabniki iz koriščajo premog, nafto in mazut po vseh predpisih.
V	primeru da ni parni kotel brezhiben, da so grel ci vključeni v nedovoljenem času, da so premog ne pravilno uskladiščili ali pa da so ugotovili kak dru gačen prekršek, so državni nadzorniki pooblaščeni, da
izrečejo izredno visoke kazni. To so pred dnevi na lastni koži občutili odgovorni v raznih velikih podjetjih in v industrijskih obratih.
Na Češkem so tako ugotovili «energetske» prekrške v 200 obratih in izrekli kazni v višini 279 tisoč kron. Na Slovaškem je bila višina kazni 185 tiscč klon. Najbolj so jo skupile severnočeške opekarne, saj so mo rale plačati 100 tisoč klon globe. Železarna v Ostravi je plačala 30 tisoč kron kazni, ker je odpadno vodo iz pustila v kanalizacijo in jo ni izkoristila za ogrevanje.
Prebivalstvu oblasti ne pošiljajo pozivov, saj so se sami naučili na izredno varčevanje, ker jih v to silijo družinski proračuni, ki ne dopuščajo razsipništva. V sta novanjih gori luč le v tistih prostorih, kjer je to ne obhodno potrebno, še bolj pazijo na ogrevanje, saj se raje nekoliko topleje oblečejo, da prihranijo kako krono pri dragih gorivih.
Povsem drugače je v družbenem sektorju. Tu nihče ne da iz lastnega žepa za energijo, da je nediscipliniranost na dnevnem redu. 'Resnici na ljubo, pa je treba dodati, da tudi kazni ne plačujejo odgovorni iz svojih žepov, morda pa to vpliva na njihovo kariero. Vsekakor je prekrškov še vedno vse preveč.
Objava deželnih poimenskih seznamov osebja v stalcžu pri krajevnih zdravstvenih enotah Furlanije - Julijske krajine-
Obveščajo se vse zainteresirane osebe, da so bili objavljeni v izredni P1"', logi uradnega dežunega vestnika št. 106 z dne 18. oktobra 1983 poimens*11 seznami osebja v staležu pri krajevnih zdravstvenih enotah Furlanije Julijske krajine, z ozirom na 1. januar 1982.
Zgoraj navedba publikacija je na vpog’ed pri krajevnih zdravstven* enotah, deželnih sedežih zbornic zdravnikov, lekarnarjev, živinozdravnic in biologov, na sedežu združenja poklicnih bolničarjev, porodničark in teh kov RX, na sedežih sindikalnih organizacij, ki najštevilneje zastopajo ose J ter od 9. do 13. ure v deželnem uradu za informacije, Ul. Carducci 6,
Publikacijo pa je tudi mogoče nabaviti, do razprodaje izvodov, v ^ni^ gami «Libreria Italo Svevo*, Korzo Italia 9/1 (Pasaža Rossoni) — Trst «Tipo/offset Riva S.p.A.*, Ul. Malaspina 1 — Trst — papirnica «Cartolt,r^ A. Benedetti & Figlio*, Ul. Mercato Vecchio 13 — Videm — papirnica ^a toleria Cčntrale*, Ul. XXTV Maggio 3/a — Gorica — knjigama «Libre Minerva*, Trg XX. Settembre — Pordenon.
Jack London:	(27*)
rise:
Radiša Milošev«1