Leto LXTV., št. 7 LJubljana, sobota 10. januarja I93I Cena Din L— S LOVE NS Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Upokojitve in imenovanja banov Novi bani savske, zetske in moravske banovine — Spremembe pod-banov — Visoka odlikovanja upokojenih banov — Druga politična imenovanja Beograd, 10. januarja. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz Nj. Vel. kralja o večjih iz-premembah v posameznih banovinskih upravah. Vpokojenf so: ban savske banovine dr. Josip Š i 1 o-vič, ban zetske banovine general Krsta S m i IJ a n i č in ban moravske banovine Gjorgje Nestoro vlč. Z drugim ukazom so vsi trije v pokojem* bani odlikovani z redom Jugoslo-venske krone I. stopnje in obenem imenovani s posebnim ukazom za člane vrhovnega zakonodajnega sveta. Imenovani so: za bana zetske banovine dr. Uroš K r u 1 j, bivši minister v prvi vladi ge- nerala Živkoviča in član vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana savske banovine dr. Ivo P e-r o v i č, prvi pomočnik ministra notranjih zadev, za bana moravske banovine Jeremija ŽI v a novic, rektor višje pedagoške šole v Beogradu na razpoloženju. Nadalje sta vpokojena pomočnik bana moravske banovine Milorad J o v a-n o v i č, ki je obenem odlikovan z redom Jugoslovenske krone III. stopnje, in načelnik upravnega oddelka vrbaske banovine Mihajlo K r e c k o v i ć. Imenovani so: za pomočnika bana savske banovine dr. Stevan H a dž i, načelnik upravnega oddelka savske banovine; Ojacenje položaja Steegove vlade V ospredju francoske notranje politike gospodarska vprašanja Steegove koncesije desničarskim elementom Pariz, 10. januarja. Božične počitnice parlamenta se bliižajo h koncu. Ta čas je min. predsednik Steeg srečno izrabil za ojačenje svoje postojanke in za notranjo konsolidacijo vlade. Ta naloga ni bila preveč težavna, ker je Oustricova afera, ki je vzbudila v Francija ter v inozemstvu veliko prahu, veliko pripomogla, da so desničarski krogi nekoliko izgubili na politična moči in da je Steegovi vladi vsaj za nekaj časa zagotovljeno mdrno življenje. Politično se položaj sicer ni mnogo iz-premenil, pač pa vsa pozornost osredotočena na gospodarsko krizo, ki le zadela tudi Francijo, o kateri se je zdelo, da bo ostala od splošne gospodarske krize nedotaknjena. Da se ubrani Francija pred brezposelnostjo, ie izdelalo Steegovo ministrstvo obsežen gospodarski program, ki določa ▼etike investicije za javna dela, izpopolni- tev železniškega omrežja in cest Stroške za izvedbo tega programa bo krila deloma država deloma občine. Steeg se je postavil na stališču, da se državne finance ne smejo preveč obremeniti in da se mora ohraniti držav" gojno v ravnotežju, ako bo skušal Steeg izvesti Tardieujev petletni načrt za gospodarsko obnovo Francije ter bo najel v to svrho velika posojila, da zaposli francoski kapital v čim večji meri. V kolikor bodo njegovi načrti uspeli, bo pokazala bod^-nost, ker je za izvedbo gospodarske obnove potrebna trajna in močna vlada. Zato bo moral Steeg iskati pomoči tudi pri desničarskih elementih. Da si zagotovi njihovo pomoč, je napravil v gospodarskih vprašanjih desničarskim krogom marsikatero koncesijo ter si zagotovil tako pomoč zmerne desnice. Anglija in revizijonistični V angleških krogih hladno presojajo revizijonistične zahteve Nemčije in ne priznavajo nemških utemeljitev ške zahteve in upozarja Nemčijo na usodne posledice, ki bi jih rodila nepremišlje na politika. Tudi v angleških političnih klubih so razprave o revizionistični akciji na dnevnem redu. Mnogo bolj kakor revizija mirovnih pogodb pa zanima angleške oficijelne kroge nemška zahteva po reviziji Voungovega načrta. Ko je Treviranus prvič omenil to revizijo, se Angleži za to niso mnogo zmenili. Šele, ko je novembra nemški zunanji minister dr. Curtius označil revizijo Youngovega načrta za cilj ofi-cielne nemške politike, so postali v Angliji pozorni in končno priznali, da obstoja ta problem, ki ga je pa treba rešiti. To vprašanje je postalo tembolj aktualno, ko so se čuli glasovi, da grozi Nemčija z izstopom iz Društva narodov. V oficijelnih angleških krogih sedaj temeljito proučujejo položaj v Nemčiji in ocenjujejo nemške zahteve s stališča evropske politike, predvsem pa s stab'šča Anglije. London, 10, januarja. Znani revizijonistični pokret, ki se je v zadnjih mesecih razgibal v Evropi, zlasti po znanem sestanku med Litvinom in Grandijem v Milanu, in ki zasleduje ustanovitev nekakega re~ vizionističnega bloka, je končno zbudil tudi pozornost angleških krogov, ki so doslej smatrali take in slične zahteve za več ali manj neresne in jim niso poklanjali nikake pozornosti. V zadnjem času, ko je prišlo na dnevni red vprašanje evropske unije., ki ga spravljajo mnoge evropske države v zvezo z revizijo mirovnih pogodb, pa so začeli o tem mnogo razpravljati tudi v Angliji, zavedajoč se, da mora končno vendarle tudi Anglija zavzeti k temu problemu svoje stališče. >Daily Herald«, ki velja za organ vlade, opozarja na to, da predstavlja problem revizije nevarnost za vso Evropo in naglasa, da mora baš tu tvoriti angleška realna politika zavoro pri žolčljivih razpravah med Nemčijo in Francijo. >Times< zavrača nem- Ljudsko glasovanje o razorožitvi Predlog nemškega lista, naj se dr. Curtius zavzame v svetu Društva narodov za izvedbo ljudskega glasovanja o razorožitvi Koln, 10. januarja. >Kolnische Zeitungc, ki ima ozke zveze z industrijsko stranko, objavlja zanimiv uvodnik, v katerem predlaga ljudsko glasovanje o razorožitvi. List tudi priporoča neškemu zunanjemu ministru dr. Curtiueu, naj na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov zahteva, da se ustanovi odbor, ki bo proučeval vprašanje ljudskega glasovanja ter nato poročal skupščini Društva narodov. Nadalje naglasa, da diplomati in državniki niso dosegli na razorožitvenem polju doslej nobenega uspeha in da je napočil Čas, ko morajo narodi direktno sodelovati pri rešitvi razoroži t ven ega vprašanja ter pokazati svojim vladam, da nočejo več doživeti strahot minule svetovne vojne. Narodi morajo lahtovati, naj se vojna enkrat za vselej onemogoči ter napravi prosto pot civilizaciji. List meni, da bi imelo ljudsko glasovanje velik pomen, čeprav ne bi doseglo svojega cilja, ker bi se javno pokazalo, kdo je za vojno in kdo proti. Tako bi se pokazala iskrenost državnikov in ljudstvo bi vedelo in spoznalo, kdo je tisti, ki sabotira delo za razorožitev. List zaključuje svoja izvajanja s pozivom vsem dobromislečim, naj se pridružijo tej akciji v korist celokupnega človeštva. Znižanje obrestne mere v Ameriki VVashington, 10. januarja. AA. Rezervna federalna banka v Cbicagu in Atlantska banka sta znižali eefcomptno mero od 3 in poi na 4%, za pomočnika bana moravske banovine Radomir Todorovič, načelnik oddelka za javno varnost v ministrstvu javnih zadev; za pomočnika bana vrbaske banovine dr. Jovo Zec, doslej pomočnik bana zetske banovine; za pomočnika bana zetske banovine Miroslav I v a n i š e v i č pomočnik bana vrbaske banovine. Za inšpektorja v notranjem ministrstvu je imenovan Peter Benzen, načelnik upravnega oddelka primorske banovine, za načelnika upravnega oddelka vrbaske banovine Nemanja L ju bi-s a v I j e v i č, doslej inspektor iste banovine, za načelnika upravnesra oddelka primorske banovhie Martfon 11 i č , došle? svetnik iste banovine. General Berthelot umrl Pariz, 10. jan. AA. Kmalu po Joffreovi smrti je preminul tudi njegov bivši šef generalnega štaba general Bertbelot. Zanimivo je, da je tudi general Berthelot podlegel isti bolezni, vnetju žil. Kakor njegovemu bivšemu šefu so morali tudi njemu amputirati levo nogo nad kolenom. Johnsonova opustila svoj polet Moskva, 9. jan. AA. Semkaj je prispela* z viakom angleška leta'Jka Amy Johnson. Proučevala bo razmere za polet v Peking. Letalka se še ni končno veljavno odločila ter bo nadaljevala polet v primeru ugodnega vremena. Letalka je izjavila, da so j* vsi odsvetovali polet, in da ga bo kljub temu nadaljevala, če bo le možno Varšava, 10. jan. Miss Amy Johnson se je vrnila iz Moskve, Izjavila je, da bo nadaljevala polet v Peking spomladi. Demonstracija brezposelnih v Avstraliji Adelaide, 10. jan. Včeraj so se vršile po mestu velike demonstracije brezposelnih. Demonstranti so skušali vdreti pred urade ministrskega predsednika, kar pa je preprečila policija. Pri tem je prišlo do srdite borbe med stavkajočimi in policijo. Demonstranti so napadli stražnike s palicami, železnimi drugi in z drugimi predmeti. Končno se je posrečilo policiji vendarle razgnati razbesnelo množico. Demonstrantov je bilo približno 3000. Z okna je opazoval borbo med policijo in stavkajočimi sam ministrski predsednik, ki je izjavil, da so nemire organizirali komunisti. Potovanje angleškega prestolonaslednika v Argentino London, 9. jan. AA. Prihodnji teden odpotuje \valeski princ v Argentino. Pripra* ve za njegov odhod so gotove. NValeški princ bo otvpril v Buenos Airesu marca me* seca veliko mdiustrijsko razstavo britanske* ga imperija. Princ in njegovi tajniki bodo imeli v Argentini sestanke z angleškimi tr* govci. V Argentinijo bodo prepeljali tudi prinčevp letalo. O priliki razstave v Bucnos Airesu bodo angleške tvornice za letala pri* redile obsežne letalske manifestacije. Pri tej prtltki bodo razstavljeni najnovejši modeli letal. QhvtSLi Strup mesto zdravila! Fatalna pomota ljubljanskega lekarnarja. Zagreb, 9. jan. Današnji »Morgenblatt« poroča iz Ljubljane: Tu se je pripetil žalosten dogodek. Neki lekarnar je namesto zdravila za petletnega otroka izročil strup, ki Je bil pripravljen za drugo stranko. Nesrečno dete je v strašnih mukah umrlo. Lekarnar je ponudil otrokovemu očetu 50.000 Din odškodnine, ta je pa zahteval 150.000 Din. Zadevo bo obravnavalo še sodišče. Kakor izvemo, ne gre za 5-letnega otroka, temveč za trimesečno dete nekega ljubljanskega trgovskega sotrudnika. Preiskava Je v teku. (Op. ux.» Trupla ponesrečenih italijanskih letalcev najdena Po dolgotrajnem prizadevanju so našli trupla štirih ponesrečencev Dvoje ponesrečenih letal so rešili in pripeljali v Uatal Pori Na. j/, 10. jan. AA. Sem* kaj je prispelo Jetalo kapetana Dona* dellija, k* se bo pridružilo ostalim ita* lijanskim vodnim letalom. S tem je število letal italijanske eskadre naras« lo na 11. Eskadra bo odletela v Bani* jo v soboto. Jutri prispe na otok Fer* nando Noronna 12. letalo. Na viso* kem morju ga je rešil parnik »Pessag* no«. Bolama, 10. januarja. AA. Po dol« gem iskarru se je posrečilo najti trup* la ponesrečenih italijanskih letalcev kapetana Boera, poročnika Barbacin* tija, mehanika Nensija in radiotele* grafista Imbastarija. Trupla mehanika Foisa pa niso mogli najti. Rim, 10. januarja. AA. Italijanska letal-janska letalska eskadra iz Port Natala v Bahijo. Prosa znaša 1000 km. Letalci bodo leteli ves čas ob brazilski obali. General Bolbo je demantiral vest listov, da bo de! eskadre poletel v Santiago v Chflu. Po končanem poletu se bodo italijanski letalci vkrcali na parnik >Julij Gezarc hi se vrnili v Jomovino. Reorganizacija španskega letalstva špansko letalstvo bo popolnoma preosnovano, ker se je izkazalo kot nezanesljivo — Major Franco pozvan od vlade, naj se vrne v domovino Madrid, 10. januarja. Uradni list je objavil odredbo o popolni reorganizaciji vojašikega letalstva. Za letalstvo bodo ve* I j ali v bodoče predpisi, ki so v veljavi za vse druge vrste orožja. Špansko letalstvo bodo podredili enotnemu vodstvu, tako, da bo letalski individualizetn, ki je mno* ge letalce odtegnil službenim dolžnostim, popolnoma eliminiran. Odlok razpušča vse kadre in ukinja posebno letalsko uni* formo. Letalci razpuščenih oddelkov se bodo lahko vrnili k svojim oddelkom ali pa zaprosili za nadaljno službovanje v letalskem kadru. Letalsko upravo bo vo* dil vojni minister. Ustanovili bodo 4 !o» talske bataljone, ki bodo stacijonirani v Getafi, v Sevilli, v Tetuanu ter v Leonu. Drugi letalski oddelki bodo ukinjeni aH zmanjšani na najmanjšo mero. Madrid« 10. januarja. AA. španska vlada je pozvala letalskega majorja Franca in njegovega spremljevalca, naj se v roku 30 dna vrneta v Španijo m javita pri pristojnem poveljstvu, da bi se mogla zagovarjati zaradi pobega iz zapora. Ce se povabilu ne odzoveta, jima bo sojeno v kon-tumaciji. Društvo narodov proti Liberiji Poročilo tajništva Društva narodov o še vedno obstoječem suženjstvu v Liberiji — Odstop predsednika liberijske republike Ženeva, 9. jan. AA. Preiskovalna ko> misija Društva narodov, ki je proučila ob* tožbo proti republiki Liberiji, je dognala, da so razmere v tej držrvi take, da zbujajo ogorčenje vsega sveta. PoročiLn komisije, ki je zelo obširno, šteje 137 strani in je sad dolgotrajnega dela. Zaradi tega poročila je predsedn'k republike Liberije Charles King vnovič odstopil. Ženeva. 10 jan. Tajništvo Društva narodov je objavilo poročilo komisije Sveta Društva narodov o Škandaloznih razmerah v republiki Liberiji. Poročilo obširno popi* suje tamošnje nevzdržne razmere ter pravi, da predstavlja Liberia svetoven škandal. Su» ženjstvo je v tej deželi še vedno v veljavi ter celo vlada izvršuje vsa javna dela s pri* silnim delom. Poročilo naglasa, da je kriv teh razmer predsednik republike Charles King, ki je zaradi tega tudi odstopil. Kakor se zdi. bo objava poročila tajništva DruStva naroda imela še druge posledice. Zedinjene države so namreč zagrozile, da bodo prekid nile z republiko Liberijo diplomatske od; nošaje, ako ne bo nemudoma odpravila su* ženjstva. Brezposelnost svetovno zlo Podatki mednarodnega urada za delo o brezposelnosti v posameznih državah — Vzroki naraščajoče brezposelnosti po vsem svetu Ženeva, 10. januarja, d. Mednarodna urad za delo je objavil v početku leta podatke o brezposelnih za 1. 1930 in 1929 Po teh po-datikih je bilo v mesecu novembru im decembru 1. 1930 na vsem svetu 15 milijonov brezposelnih. Največ jih je bilo v Nemčiji in sicer 3,977.000, dočim jtb je bilo L 1929 2.362.000. V Nemčiji je bilo 5.7 odst vsega prebivalstva breaposelnih, v Ameriki samo 4.8 odstotkov. V Zedinjenib. državah je znašalo število popolnoma brezposelnih 5 do 7 milijonov, v Angliji popolnoma in deloma brezposelnih 2.368.000, L 1929 pa 1,284.000 v istem času. Brezposelnost ni prizanesla skoro nobeni evropski državi. V Avstriji je 262.911, v Bebjitfl 100.000, na Danskem 44.000, v Gdan-skem 20.272, na Estonskem 3.200, na Finskem 9.700, na Madžarskem 23.000. na Irskem 20.000, na Norveškem 8000, na Nizozemskem 45.000, v Rumuniji 36.000, na švedskem 43.000, v Švici 18.000, na češkoslovaškem 61.000, v Jugoslaviji 4.700 brezposelnih. Močno je narasti a brezposelnost zlasti v Saarskem ozemlju in 6icer za 100 odstotkov na 12.000, v Italin-i pa se je zvišalo Število brezposelnih od 330.000 na 534.000. Tudi v Franciji se opaža vpliv svetovne krize ter je število brezposelnih naraslo od 577 na 4.893. Samo Estonska ima v Evropi manj brezposelnih kakor Francija. Brezposelnost je narastla tudi v Lzvenev-Topskih državah Na Japonskem je bilo konec leta 386.000 brezposelnih napram v letu 1929 268.000. V Avstralci se je brezposelnost zvišala od 52.000 na 90.000, v Kanadi od 12.000 na 21.000 m v Palestini od 2000 na 5400. Mednarodni urad za delo, čigar kom'sija strokovnjakov se bo pričela baviti s problemom brezposelnosti na zasedanju, ki prične 86. t. m., navaja kot vzroke brezposelnosti carinske vojne med posameznimi državami, pomanjkljivo razdelitev medna-rodnega kapitala hi surovin, pomanjkljivo rssdolltoT narodnega dohodka as posamez- ne ljudske plasti, težkoče v prilagoditvi produkcije potrebi in porabi v produkcijskem postopanju. Newyork\ 10. jan. AA. Vodilni ameriški bančnik VVarburg je izjavil, da so krive sedanje svetovne gospodarske krize previsoke carine ter trgovinski in industrijski karteli. JUBILEJNI Tat anin večer DREVI V »KAZINI« KONCERT PLES ZAČETEK OB 20.30 Iz drž. Finančne službe Beograd, 10. januarja. »Službene Novi* ne« objavljajo ukaz, s katerim je preme* scen k finančni direkciji v Ljubljani fi* nančni svetnik Josip Mozetič iz Sara je* va, k finančni direkciji v Sarajevo pa finančni svetnik Avgust Sedlar iz Maribora- Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.765, Berlin 13.46, Bruselj 7.8915, Budimpešta 9.8873, Curih 1095.9, Dunaj 795.62, London 274.62, Newyork 56.46, Pariz 221.93, Praga 167.62, Trst 296.11. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1270, Pariz 2035 do 20.3475, London 25.055, Newyork 516.10 do 516.10, Bruselj 72.— do 71.99, Milan 27.015, Amsterdam 307.70, Berhn 122.75, Dunaj 72.60, Sofija 3.735, Prapa 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 9o225, Bukarešta £0625. Strni ? >S L O V E N 8 K T N A R O Dc, dne 10. januarja 1931 Prednjaški tečaj za Sokoliće Otvoritev na Taboru — Pomemben nagovor podstaroste SKJ E. Gangla Stev 7 LJubljana, 10. januarja. Davi ob 8.15 je bil na Taboru otvorjcn predn jaški tečaj za SokoHcc iz vseh krajev države. SKJ ima 25 žup m vsaka župa je poslala po dve udeleženki. Večinoma so učiteljice Tečaj bo trajal 6 mecesev, fi-nansira jra savez SKJ. V tečaju bodo dobile Sokoliće temeljit strokoven pouk, po zaključku tečaja pa bodo morale kot sestre prednjačice skrbeti za sokolski ženski naraščaj, za njega telesno in duševno vzgojo. Davi je tečaj posetilo 4J sester, druge se niso prispele. Ob otvoritvi tečaja je imel podstarosta SKJ Engelbert Gangl na ude-Ieinlke naslednji nagovor: Sestre! Pooblaščen sem. da vas ob otvoritvi šestmesečne prednjaške Sole na nje početku bratsko pozdravim v imenu SKJ. ki je pripravil tako Šolo v Ljubljani za čla* niče in v Mariboru za člane. Obe šoli se danes otvarjata istodobno in v istem pri= čakovanju nas vseh: da bosta ena in druga šola obrodil: najlepše uspehe. katerih trajne posledice se bodo pokazale in se morajo pokazati v bodočnosti v vsem jugoslovenskem sokolstvu. V naši državi je to prva prireditev v takem časovnem obsegu, ki jo je rodila živa potreba, da, življenjska potreba. Naj nam služi ta začetek kot dobro znamenje xa izvršitev naših načrtov, ki streme za tem, da osnujemo na področju našega Sokolskega Saveza stalno prednjaško so* kolsko šolo, kakršno ima bratska COS v svojem Tvrševem domu v Pragi m brez katere *i trajnega in pravega napredka aokolstva ne moremo misliti. Ta šola je bila osnovana iz več razlo* j|ov, od katerih vsak je dovolj važen, da se nismo bali in ustrašili niti mora In h. niti materialnih žrtev, ki jih šola zahte* va od prirediteljev in od vas. ki ste spre« jete vanjo. Naj vam navedem nekaj teh razlogov, da boste bolj spoznale in umele pomen in namen te šole! 1. Razvoj našega sokolstva je zavzel tak obseg, da je postalo vprašanje pred* njakov in prednjač c najvažnejše m naj* nujnejše. Pravo sokolsko delo je brez za* dostnega števila strokovno m idejno usposobljenega prednjaštva nemogoče. Nič lažjega ni, nego osnovati društvo ali četo. Toda eno in drugo pravilno voditi, ohraniti pri življenju in usmer ti na pot napredka je težko. In večja škoda bi bila za nas, ako v naglici osnovano društvo ali četa propade, nego ako bi društva ali čete vobče ne ustanovili. Zakaj to, mo* rate uvideti same, ne da bi vam p od rob* neje tega poja sne va!. S to šolo smo hotel1 odpomoči temu nedostatku, ki ga s;cer ne bo mogoče takoj odstraniti, vendar je storjena s tem prva pomoč v največji sili. 2. Ko bo zaključena ta šola ne bo končano vaše delo, temveč se b< nadalje* valo zdržema kot nastavek te šole v va* sem praktičnem delu še pol leta, ko boste ▼ svoj:*i župah m njih društvih imele do* kaj n koPko ste ▼olj prilik:- pokarati, pridobile v loli Pol leta po zaključku §n>l« uoste pristojnim lupam na razpola* ««o. da organizirate delo v njej in da po društvih, kem^r vas bo napotila hipa, prirejate društvene prednjaške tečaje, iz katerih bodo >šle vaše pomočnice pri nadaTjnfer^ sokolskem delu. Vaša naloga bo, da vzgojite toliko in toliko dobrih so« kolskih delavcev, s čimer bo nujni po* trebi t>o prednjaitvu zadoščeno vsaj za prvi * is. Dolžnost vaša bo, da potom, ko bo to delo opravljeno, pomagate pri žup* n?u predn jaških tečajih. Vaše naloge gre* do torej v dolgo dobo naprej. 3. Po večini ste vse pr padnice uči* teljskega stanu, ki ima že sam po sebi prevažno nalogo, da deluje med najširši* mi sloji naroda v pravcu nacionalne vzgo* je za povzdigo prosvete našega naroda. Sola ima v naši nacionalni državi drugo - 1°3o. nego jo začrtavajo učiteijci stro* kovne knjige. V narodu je treba zbujati in trajno ohranjati nacionalno in državno zavest. Dvigati je treba bogastvo njegove duševnosti, vzgajati ga v treznost:. skrom* nosti, poštenju in v vseh drugih vrlinah in krepostih, ki se naj z njimi odlikuje naš narod pred vsemi drugimi. In ker im^e neposredne stike z mlad no in ro* di tel ji. ste ravno ve v prvi vrsti pozvane, da se s sokolskim delom popolnoma po* svetite službi naroda in s tem pnpomo* rete v veliki meri k uresničenju ideala: Kdor Jugosloven — ta Sokol! 4. Ta šola združuje tečajnice, ki ste dospele semkaj iz vseh predelov naše do* movine, da vidim tukaj v malem zbrano \so Jugoslavijo. V teb šestih mesecih, ko boste v duhu sokolskega bratstva združno in složno delale med seboj, se boste tudi do dobrega spoznale. se sprijateljile, sklepale in sklenile trajne vezi dobrih src in iskrenih duš. Spoznale boste vse dobre in slabe strani druga druge, odstranjale to, kar je slabega, in slabo nadomeščale s tem, kar je dobro. Spoznale boste v bratskem medsebojnem občevanju vrline in napake onega dela našega naroda, med katerim ste živele in delale doslej tako da se boste obogatele s spoznanjem duše naroda, ki v vas živi in od vas pričakuje oboga ten j a z vsemi ideali vel. častne so* kolske ideje. Ti razlogi so bili najmerodajnejsi. da smo se trudili za ustanovitev te šole. Ta vam bo nudila vsega, česar vam bo treba v bodočem sokolskem življenju Od vas zahtevamo točnega izvrševanja vseh dolž* nosti. Sokolska enakost bod v tem po* gledu neizprosna uravnovalka vsega va* šega dela in življenja! Red in disciplina morata biti najvzornejša, ker boste reda in discipline učile najširše sokolske kro* ge. Upam, da ne bo n hče od nas preva* ran v svojem pričakovanju, temveč da bodo naši nameni dosegli najpovoljnejše u ->el ? Hočemo, da bodi ta šola od tega tre* nutka pa do svojega zaključka po svoji organizaciji, po duhu in delu najvzornej» ša, da bomo srečni, ko pride dan njenega uspešnega zaključka, kakor smo srečni danes, ko jo otvarjamo z najlepšimi na* dami. Žel m vam zdravja, dobre volje in ne* izčrpne marljivosti in vas vse bratsko po» zdravljam. Zdravo! Pr govoru podstaroste je povzela besedo sestra Jožica Trdinova, ki Je poročala o raznih podrobnostih tečaja, učnih urah. nastanitvi, zdravniškem pregledu itd. Tečaj se prične v ponedeljek 12. t. m. in bo trajal vsak dan od 8 —12. in od 3.—5., včasih tudi do 6 V tečaj'.! bodo poučevale najboljše strokovne moči. {Besed • e Po gostovanju »dunajske operete" Zadnje glediliške sezone, posebno pa ie* tkanja, so sila bogate na gostovanjih. Clo* veku se nehote vsiljuje misel, da tiči za tem nekakšna zadrega, če ne še kaj hujšega Gostovanja sama po sebi niso nobeno zlo. če so v pravilnem razmerju do zaposlitve domačih moči in če so to, kar morajo biti. namreč dogodki i za gledališko publko i za domače igralce. Pa še v tem primeru ne smejo biti prepogosta, sicer več škodujejo, nego koristijo. Nssa gledališka uprava pa menda sploh nima pravega kriterija za take reči aH se pa noče ozirati ne na domače igTabce, ne na občinstvo Drugače si namreč ni moči razlagati nekaterih gostovanj na našem odru. posebno pa ne takšne neokus* npsti, kakor je bilo gostovanje tako zvane dunajske operete, o katerem je izpregovo* liJa umestno besedo že gledališka krit ka, v kolikor se h" je sploh zdelo vredno tratiti papir in črnilo za to onečaščenje našega Ta. lijmega hrama NavrJic znatn/5 zv sani vstopnini ie bilo gledališče obakrat nabito polno in obikrat bi bilo treba žvižgati, kar bi se bilo rudi zgodilo, da ni zadrževal \ red* kih seriioznih obiskovalcev gleda/išča oh* zirnost do tujcev. O vprizoritvi dveh dunajskih šlagcrskih novitet je izrekla pravično sodbo kot Tečen o že kritika. Omenil bi samo še nekatere po= dr*>bnosti, ki najbolj kriče po javnem oži* gosanju. Vse kaže, da naša slavna gleda* liska uprava sploh ni bila poučena, kakšen je ta dunajski operetni ansambl, temveč da je kar slepo nasedla reklami, ki so mu jo napravili gotovi zagrebški krogi. Ce se kdo savzema za »tfahto«, je to njegova privatna zadeva, nikakor pa ne sme brti merodajno za gledališko upravo, da bri povabi tako »žlahto« na gostovanje Prvi večer so izpolnili gostje s podpov* prečnim natezanjem Leharjeve operete »Zemlja smehljaja«, ki smo k> slišali in videli v atekra* boljši zasedbi m opremi že •&K naj mladina plese ali ne Propaganda za ples nI v interesu staršev. - Ples je bil in bo, samo me) bi ne smel prekoračiti. - Mnenje načelnem nasprotnika plesa v zvočnem filmu — Lon-Changov stric, ki je bil v filmu sijajen, je bil tu pod vsako kritiko V Ljubljani ne premoremo nobene* ga statista, ki bi tako škanda.ozno igral Sploh so bili vsi ti Kitajci v dunajskem operetnem ansamblu zelo dunajski in prav me kitajski Edina izjema je bil menda tai» nik kttaiskega poslan štva. ki je bil Kitajec v tem, da se je v trebuhu preganil m kazal občinstvu nekoliko plešasto lobanjo name* sto obraza Ce bi se bil obrnil za 180 sto* pinj. bi bil menda pa Japonec. Naše dile* tante bi razžalil, če bi trdil, da so bile vsaj večje vloge igrane diletantsko, da o manj* ših niti ne govorim. Vsi vemo, da v Ljub* Ijini za opereto žal nimamo najboljših rnoči, toda takega skrpucala bi se naš operetni ansambl prav gotovo sramoval. Drugi večer so nam gostje postregli s »Čudežnim barom«, rv>lnim erotskih nesla* nosti in bmalnosri. Kaj takšnega lahko pre* bavi jo Dunajčani po svojih najbolj razkri* čanih beznicah v polnočnih urah, ne smeli bi pa trpeti tega v našem gledališču, ki je bilo s »Čudežnim barom« tako oneč'ščeno, da bi ga bilo treba znova posvetiti. Kdor je oba večera dunajsk;m kabaretnim igralcem in plesalcem v našem opernem gledališču ploskal, je pel pogrebno pesem svoji srčni omik m čutu za lepo stvar. Toliko o gostovanju »dunajske operete«. Rad bi vedel, kpmu je poleg države, ki daje denar, gledališka uprava odgovorna za s-vo» je delo? Jasno je, da preko javnosti ne mo* re in ne sme. Zato naj v bodoče malo bolj pazi, k,->ga vabi na gostovanje, da se moral* ni fijasko z »dunajsko opereto« ne ponovi. Prijatelj gledališča. Kje? Na Kongresnem trgu poleg lekarne Bahovec dobite okvirje za slike od enostavnih do najmodernejših. - Osne smerne •MatGo (Po f?«i c ttt£ knjigoveznic« — gaUnt. delavni«*. Preveč blata (Gospodu podžupanu prof. E. Jarcu). Samo dva tri dni dežuje ati sneži in že se Ljubljana utaplja v blatu m bru>zgi; naši dnevniki pa prinašajo kar zapored obupne klice na pomoč z Opekarske ceste, z Miria. izza Bežigrada, iz Vodmata, z Dunajske ceste, iz Hradeckega vasi... Torej vedno iz predk rajev, nikoli pa ne iz sredine. Toda ti predkraji ne leže morda »kje za luno*, nego komaj 15 do 20 minut pešhoje od središča mesta, na točkah,"kjer se dviga novo. moderno mesto. Ne morda med bedneim barakani, nego tam, kjer so bloki že popolnoma ali skoraj popolnoma zazidani z novimi, visokimi hišami ali ličnimi vilami s predvrti i. dr Klici na pomoč prihajajo torej vedno po vsakem deževju aK snegu s točk piavega mesta, ki ga je treba prav tako, nič manj in nič več, oskrbovati kakor sredino mesta. Ker je g. podžupan profesor E, Jarc načelnik občinskega gradbenega urada in se s hvalevredno vnemo- posveča celo detajlom tega referata, ga prosimo, naj *e vendar končno prav energično zavzame za ureditev in pravočasno snažitev vsaj glavnih cest do našem mestu. Razmere nostajr obupne, in Ljubljana (razen v sredini) jc *e sramotno »blatna vas«. Mestni cestarji naj bi ne puščali, da se ceste in hodniki utapljajo v jezerih blata in brozge. Kadar so močne padavine, naj bi delavci cedili ceste n jarke tudi ob nedeljah in praznikih. Kajti v dveh dneh postanejo nekatere ceste že popolnoma neprehodne. Tisti bornd honorar za delovne nadure se že izplača, ako se pomisli, koliko škodo sicer trpe ljudje na obutvi in obleki. Pa sram pred tujci bi moral izdati! Posebej bi opozoril gosp. podžupana na takozvane državne ceste v mestu, ki so res največja sramota in madež za Ljubljano. Kjer leži najgrše in najvišje blato m kjer se na daljino in širino razprostirajo ogromne, globoke luže, tam je vselej gotovo — državna cesta. Ob kraje so na vozila kupe gramoza, a tfh puste ležati, dasi so ceste grozno razorane ter z avtobusi docela uničene. Z lome k- razumi državno upravo cest! Zakaj gramoza že jeseni niso raztrosili in zakaj leže kupi gramoza še danes, povsem zakidani od snega in blata? Ti gramozni kupi so le v izpodtiko ljudem in opasnost vozovom. Zdi se, da je zavladala pri upravi državnih cest neka topost, ki je ne gane nobena prošnja in tožba. Ali mar nima niti toliko denarja več, da ne more plačevati cestarjev, ki b: že navožeae kune gramoza še razsul! i/ raztrosili? Ker pa mislijo tujci, da je mestni magistrat odgovoren za vse ceste v mesm, in ker hodimo in se vozimo Ljubljančani prisiljeni po teh državnih škandaloznih cestah, se mora pač pobrigati mestni magistrat za to, da uprava držav, cest stori svojo prekleto dolžnost Ali pa naj io prevzame mesto, ker tako vendar ne sme ostati. Gosp. podžupana prosimo, naj vsede v mestno kočijo in si sam ogleda neznosne, III. giavnega mesta Jugoslavije povsem skrajno nedostojne cestne razmere. In potem naj se energično zavzame v gradbenem odseku m v obč. svetu za to, da se Ljubljanski cestni sramoti končno ston :;o»iec In prosimo ga: lotite se zdaj najprej cest v predkrajih, kajti sredina je za nekaj časa dovolj urejena. Naj se napravijo s peskom nasuti in z robniki zagrajeni hodniki, ob njih pa tlakovani Jarki z odtoki, da ne bodo tonil hodniki in ceste v vo^i m jkričr. Ti hedniki. pravilno urejeni, so z j pešce, ki so v večini, najnujnejši. Naj se >?uste v-e cekoraeje in vse Imtsnsde naprave, a magistrat naj se loti cestnih del, 0 vsem možnem se razpravlja v obč. *.etu ie o cestah, ki dajejo m;>iu značaL čast ;Ii grajo, pa malo ali nič. Z\to se z zaup?njeni obračamo do g. podžupana: prosimo, pomagajte vsaj VI, če sicer nihče se nas ne spomni! Meščan v predkraju. Zopet glas zapuščenih O nevzdržnem položaju železniških staroupokojencev. pro vizi jonis tov, milo^ ščlnarjev, železniških invalidov, vdov in sirot državne in južne železnice, se jc na tem mestu že večkrat razpravljalo. V poslalo se je tudi na razna mesta že nebroj prošenj, samo lani 50. V vseh prošnjah so natančno navedene krivice, ki se gode tem revežem- Ker pa le še ni rešitve, je društvo primorano, da se vnovič obrne s prošnjo na m in istrskega predsednika. V tej prošnji se je vnovič navedel nevxdrž» ni položaj zapuščenih in pohabljenih. ka» kor tudi, da se ielezn škim invalidom še do danes niso prevedle njihove še kron« ske nezgodne rente. V ponovni prošnji smo pros li g. ministrskega predsednika pomoči in upamo, da bo uslišal glas is* pusčenih in trpečih ter bo po svoji moči skušal ukreniti vse potrebno, da se tem trpinom njihov bedni položaj isboljša. — Društvo železniških upokojencev srn dr*v» ako banovino v Ljubljani. 17 Veliko število odgovorov na to vele-zanimivo anketo, me je do ve tir- do tega, da stopim tudi jaz v krog Številnih anketa rje v. Večkrat sem imel priliko opazovati mladino, ki pleše razgretih lic in žarerih oči. čemur mislim ni povod samo žvlia za novim znanjem plesnih fisrur, marveč bolj za spoznavanjem božjega stvarstva. Ni pa opaziti takih pojavov samo na prireditvah, ki jih vodijo plesni nestrokovnjaki. Prav i^tn se dogaja tudi na >elitnih plesih pod strokovnim vodstvom«. Razmislimo naipreje o plesu samemu: zakaj je nastal in čemu služi? Že iz prvih zgodovinskih virov vidimo, da je ples 12-ral pri primitivnih narodih važno ulo^o Namen plesa je deloma služil v verske, deloma v zgolj erotične svrhe. Da se je navada ohranila do danes, ni Čuda, saj se človek v čustvenosti od tedaj ni mnoeo izpre-menil. Ker je verski namen predvsem radi krščanstva tziiubil svoj pomen, je ostal kot glavni razlog le drugi samo z raznimi okraski, ki naj na zunaj slepijo č'oveSko družbo. Taki okrasi se nam serviralo kot iilavni vzroki plesa. Jaz mislim, da vsak pameten človek, ki se s to stvarjo malo resneje bavi, uvidi, kaj se prav za prav skriva za nedolžno bosedo — ples. Ne trdim, da se flovek ne more na plesu ničesar naučiti, kar bi mu morda lahko koristilo v kasnejšem življenju. Vendar pa bi se tega lahko Človek naučil ob bolj primerni priliki n. pr. v rodbinskem življenju. Seveda da tuoi strokovne knjige o bon tonu ne bi škodovale. Posebno srednješolski mladini bi bilo svetovati, da se v plesu preveč ne udej-stvuje, kajti šolski uspehi plešoče mladine niso tako eklatantni, da bi neplesočim lahko služib v vzgled. Moralni uspehi so pa je v >;,;...-.n^m taka pri-sniodarlja. .la t.i človek, ki bi • ga S4 nikdar ne vtdel in sliša1 d njem — ko bi videl prvič p!e^ — nedvomno mislil, ,la jt /cnšel med same — oprostite — noret-. Tudi jaz se-ni v agodnji mladosti mn.. go plesal toda. š<» danes mi Je ial /n vi uro in sleherni dinar, ki sem ga zapravil pri tej neumnosti. I govori o nekakšni vagoji in podobno — ki jih gotovi anket ji vlečejo za lase, da prikrfjejo veo praznoto — še daleč ne drže Z« v«e to Iro.inv v vsakem pogledu bolj priim-ma srpstva, kakor je pleo\oe^ Fant ^ faro> CHarrv med do* Prosto* Predava KOLEDAR. Danes: Sobota, 10. januarja 1951. ks* toličani: Pavel, pravoslavni: >. decem« bra 1930, Dobroslav, /tirri; Nedelja, 11. januarja 1931. katoličani: 1. po razgl. G., pravoslavni: 29. d#» cembra. Božidar. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Mercadet G Opera: Moč usode. E* Kino Matica: Ljubim. ljubiš. ljubi. (Willy Forst) Kino Ideal: Veseli vdovec. Liedtke.) Kino Ljubljanski dvor: Srce larjL Šentjakobski gledališki oder: zidarji. Predavanje v društvu Soča: dr. Ražem o Strossmaverju. Ob 30. Merkurjev ples v vseh prostorih Tr* govskega doma. Podoficirski ples na Taboru ob 20. Tat Janin večer ob 2030 v Kazini. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15. Pranceska in pastirček, ob 30. Glavni dobitek. Opotu: La Mascotte. Kino Matica: Ljubim, ljubiš, ljub L Kino Ideal: Veseli vdovec. Kino Ljubljanski d\>or: Srce med do» larji. Koncert Glasbene Matice ob 15. uri v Unionu. šentjakobski gledališki oder: Prosto« zidarji. Lfttkmvnrt gledališče na Taboru: Ob 15. Alaksir. Predavnja: Ob pol 11. v Filharmoniji. Predava prof. Ferdo Kozak o sodobnem človeku. — Treznostnu predavanje ob 20 v Unionu. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinec, Rimska cesta. Leustek. Resljeva cesta, dr. Kmet, Dunaj* ska cesta. Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« jjrenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Fran/ Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik bon. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih :i-govinah. !z gledališke pisarne Pavel Golia: Princeska in paattrček, vesela pravljica v pravem pomenu besede. Tako kot še nobeno drugo mladinsko delo skrbi od začetka do konca za prisrčno razvedrilo in smeh. Vsi od princexke pa tja do zadnjega gozdnega prebivalčka so v vsakem pogledu na svojem mestu in skrbijo, da pridejo mladi in stari poslušalci v najboljše razpoloženje. Nedeljska popoldanska predstava (nedelja 11. t. no- ob 15.) je prva repriza te pravljice, vrši se za izven, pri običajmb dramskih cenah. Ljubljanska drama vprizori drevi ob 20. uri Balzacovo izvrstno komedijo Mercadet v premijerski zasedbi in režiji g. dr. Ga-velle. Največja tn najtežja vloga te komedije je v rokah, izvrstnega Mercadeta gospoda Leva rja. V ostalih vlograh sodeluje velika večina našega požrtvovalnega dramskega ansambla Predstava se vrši za red C. Začetkom prihodnjega tedna se poje poje prvič na našem odru F. B. Prateća »Nina nana punčka moja* . .. pod vodstvom dirigenta g. stritofa in režiserja prof. šesta. Nastopi okrog 100 otrok. Isti večer ' se bo izvajal tudi prvič na našem odru balet L. Safranek-Kaviča ^Figurine«/ pod vodstvom baletnega mojstra g. Golovine. Nastopi celokupni naš baletni zbor z gdčno I Moharjevo na čelu. Stev. 7 SLOVENSKI NAROlk, dne m Januarja 1«1 Stran 3 Kako bodo gradili v bodočnosti Zanimivo predavanje vseučiliškega profesorja ing. dr. Kasala Ljubljana, 10. januarja. Današnji človek živi v sedanjosti, ne ozira se več mnogo nazaj, poleg tega pa usmerja poglede čedalje bolj v bodočnost, kajti živ* ljenje je dinamika in čutimo jo vedno bolj, zdi se nam, da dan za dnem raste brzina tempa življenja, brzina, ki pušča za soboj silne viharje, valove in vrtince; življenje samo sili dandanes človeka — da je sodobeu. da gleda naprej, ker £a sicer požro vrtinci valoT novega časa. Mnogo radi govorimo o bodočnosti, ug.. bamo, kako bo na zemlji na pr. čez 100 let, večkrat si radi pomagamo z utopijami, ven* dar se pa pri tem često opiramo na stvar« irost tako, da perspektive bodočnosti niso več Verneove u^jpije, kj bi zanimale pretL vsem le ljubitelje fantastičnih romanov. Zlasti tehnika nima tistega lažižpesniŠkega sna čaja, ker je poosebljena proza, zmago* slavje - mehanizma, ki si je že več ali manj podvrgel celo duha sodobnega človeka — tudi današnji človek ]e več ali manj le — mehanizem. Zanimivo je vsekakor, kaj menijo tehfil-ki o bližnji bodočnosti, že zaradi tega, ker niso sanjači, ker sklepajo, kakšna bo bo* doonost s pomočjo praktičnih izkušenj tj večno neizpremenljivih številk. V dm«ttvenero lokalu Udruženi« jugo« slov. inlenjerjev in arhitektov je žc večkrat predaval o zelo zanimivih gradbeno tehnič* ndb. vprašanjih naš največji strokovnjak za železobeton, univ. prof. dr mg. Rasal. Sno* ča je predaval o perspektivah za razvoj ic-lezobctcmi glede na uporabo specialnih ce* mentov in jekla. Dejal je med drugim-: Ako zasledujemo razvoj železobettnja od Moniera, od L 1S67. (Trancpz Monier jc izumil želcrobeton, bil je po poklicu vrtnar) dc danes vidimo, da je vzrok ogroumega napredka ?e!czobetona predvsem v dveh ču niteljih: v razvoju teorije žel. bet. in raz* vojn proizvodnje železa in zlasti cementa. Prvi teoretičen spis o železobetonu je knjižica ing. \Veissa iz I. 1887. (Das Svstem Monier in seiner Anv.rendjung auf das ge* sam te Ba-jwesen). Danes, po dobrih 40 le« tih, pa imamo ogromno literaturo o žefezo* betonu, knjig za celo knjižnico. Kako je razvoj proizvodnje cenicmta yplival. to je vedno zboljševanje istega, na razvoj žel. bet. konstrukcij, se najbolje raz« vadi iz uradnih predpisov za izvrševanje ta= kih konstrukcij. Po avstrijskih predpisih iz L 1911. je znašala dopustna napetost srexL nje močnega betona (za rabo pri visokih zgradbah )32 kg na kv. cm, po sedanjih nemških predpisih, veljavnih od 1. 1925 , ti so še sede j v veljavi tudi pri nas, pa je do« pustna napetost do 70 kg na W. cm torej približno dvakrat večja. Cementna industrija pa se šc seve vedno razvija. Danes že razpolagamo z -•aznimi specialnim' cementi, n. pr. taljenj in Stock Brand cement, k: glede trdnosti navadni ce-ment daleč prekač^jo. Sestavni deli betona, gramoz n pesek, ali kamniti material, vzdrže sam* na sebi na pritsk mnogo več kot b^ton, odnosno cera»nt, ki j-h v betonu veže — namreč povprečno 1000—2000 kg na kv. cm, dočim je povprečna trdnost betona na pr.tisk j:00 kg na kv. cm, kar je še kot v.d'mo zelo ma. jO ter 6e se mora in more trdnost betot-a zek> zvišati. Z gotovostjo pa lahko računa* mo, da bii še v dogledni bodočnosti po* skočila vsaj od 70 kg na kv. cm do 100 kg, kar vsekakor ni preveč. Isto tudi pričakuje« 3w od raz—oja jekla, odnosno želeia, ki ga bomo iahk^j obremenili do ^800 kg na kv. cm. Zi železobeton torej predpostavljamo, da do njegova dopustna napetost v dogiod* nem času na pritisk 100 kg na kv. cm v na; tegu pa 10 kg na kv. cm (zdaj je 4 kg na kv. cm). Kot rečeno, take visokokvalitetne cemente že imamo. s£> pa šc zelo drag;. Lahko pa že torej računamo z omenjeno trdn->:»stjo cementa ter nam tozadevni ra* čim: dado zanimive rezultate. N. pr. p*j dani supoziciji dosežemo žeL bet. stropno plo* ščo l razpetino do 2 m, ne da bi jo bilo treba armirati, torej železo odpade, plošča ni več žel. betonska, temveč le betonska, kar nudi velike ekonomske prednosti. Dalje dosežemo tudi s tako trdnim bd tonom železo bet. plošče dp razpetine 6.40 cm — brez reber, to je nosilcev, ki nosijo ploščo, zato se zniža konstrukcijska višina stropov približno za 25 cm in s tem celot * na Irubatura zgradbe. Pomisliti je treba, da stane 1 kubični m izgotovljene stavbe 200 do 250 Din. Kjer pa bomo uporabljali rebraste le* lezobetonske strope, izhajamo z mnogo manjšim številom reber, višina stropa se pa zaradi tega ne poveča. Tipični strop bodočnosti v stanovanjskih prostorih, ki mora imeti ravni opaž in obs enem izolacijo proti zvoku, bo konstruiran 12 prav tanke plošče brez armature Ln iz reber, ki prevzamejo njene statične mo; men te. Taki stropi bodo še poieg drugih prednosti še cenejši kot današnji leseni. Poleg teh pa še lahko naštejemo polno drugih primerov v zvezi z razvojem cemen* ta in betonskih konstrukcij, predvsem je treba naglasiti, da je s tem dana možnost kolosalnih pr&stth razpetšn stropov za m* dustrijske dvorane, hangarje, akladiča in za loke mostov. N. pr. pri mostovih se tudi s tem znižajo konstrukcijske višine lokov, s tem pa tudi znižamo lastno težo konstruk* cije. Lice bodočih palač, mostov in sploh žeL bet. zgradb bo v bistvu imelo popotno« ma novo obeležje; sloka, elegantna, a čvr* sta linija bo zavladala, ki bo pa izprožena večkrat do drznih skrajnosti, za nas še fan« tstičnih form. Ni to preoptimistično, kar predpostav« ljam, prej še prepesimistično; verujem v razvoj žel. betona kot sem verjel doslej in nisem Ml razočaran. Čez 10 do 15 let bo marsikaj mogoče, kar se nam zdi še zdaj fantastično. Tedaj pa, ko me morda že več ne bo med vami, boste gotovo, kar vas je mlajših poslušalcev, konstruirali tako, ka* kor sem danes predvideval ter se boste tudi moTda spomnili današnjega večera. K temu naj pripomnim, da so drugje J mnogo večji optimisti, kot n. pr. Francoz ' Fravssinett, ki je zgradil žel. bet. most čez reko Ltfire s 196 m svetlobe v treh lokih m se je nedavno izrazil, da bi ga danes kon* struiral s samo enim lokom, ker je zanj raz* petina 1000 m že rešena stvar. Massenetov „Werther" Tretjič je pri nas na vrsti Massenetov vWerther«, fina lirska opora, ki zahteva za Loto in Wertberja posebno zrelih umetnikov pevcev irj igralcev, a tudi od poslušalcev zrelega oikusa. Dejanje je zelo intimno, v dušah skrito, na zunaj zastrto, le z zaključnim samomorom na sceni manj prijetno. Da je bila priredba Goetheje v ega romana za operni libreto trd oreh, se vidi že iz dejstva, da so se mučili z njim kar trije lihret.isti. Da je uesrečno zaljubljeni Wer-ther oeaJctiven, nedramatičeu, v pravem Trernut-ku dosledno molčeč, a kadar je sam, obupano zgovoren, je dalo skladatelju priliko, d*a j.položil vse njegove duševne borbe in čustvena valovanja tudi v orkester, tel je zame Da v soj operi največja, najkras-nejša nmetnipa. V naši priredbi so operno dejanje še obrezali in izpustili nekaj prizorov, ki so kot srečen ali vesel kontrast sentimentalnost: in sdvojemopti glavnega dejan.ia v originalu čisto urnestvoi fen prijetni Nemci Masseneta odklanjajo, ker od_ klanjajo p«ae dosledno Fran t-ozn. Celo ve-" Liki >Xovi muzikalni slovnik« (Alf. Einstein v berlinfik; založbi) trdi. da je M. eklektik, ki je izraibljal tuje efekta, da jp v bS?-Vru GouncnJovec broz njegove noblojsp, da se njegova žcaaska obč-ut.ljjvc-st izživlja v lirski povo&njj in da so njegova mo>.-Ijnbezenski dvoapevi In da ni znal orkestra nikoli iie Op<*r d^r Gegemvart^ le posmehuje, da je »Sladkoben, mehkužen,*' izzivajo^ ^solzavost«, sentimentalen itd. Take eo vse necnftk«^ strokovnlaške kritike, ki branijo ce so pač bile in so različne Jaz bi menil, da je Goethejev »Wertfcer« iz L 177i. — in da se mora zato oiperna vtprizoritev skladati e stilom romana hi duhom svoje dobe. In menil bi, da če poje Werther o zelenju, ki ovija Lotmo rojstno hišo, o šumenju valov, o cvetoči seč! in o rožah ter vedrem nebu, da se mora vsaj nekaj vsega tega tudi na odru videti Vidimo pa le platnene ulice, stopnice, klopi, stekleno steno brez stekel itd. In če pravi libretjto, da se god: 2. dej. pod lipami, vidimo pa le troje zvezanih zastorjev, — pa troje klopi Ln troje stopnic med visečimi zastori, bi dejal, da to okolje ni goe-thejevsko. Morda zahteva g. Kreft tako bujne in silne domišldije, ki naj si vse zelenje, drevje, cvetje, lipe i. dr. kar sama ustvarja. Ali ne zahteva od publike vendar malo preveč? — Skoraj bi si uipal trditi, da bi pes-uik in gledališki direktor Johann Wolfgang Goethe s takok; modno inscenacijo ne bil zadovoljen in da bi zahteval, naj se vpri-zori njegov Werther samo tako, kakor si ga je sam zamislil in ga j svojega avtonja. Treba jih je I respektirati. Za modeme in modne ekspe-I rfcnenfce m Sc tako duhovite novotarije pa i so režiserjem oa razipolago moderna in j modna gledališka dela. tudi operete in bo-I medij*1, ki so po vsebini in osebah lahko ičisto svobodno vprirzorlgirve. >Hamle>t< v fraku in smokingu je bil pač le nepietetna ' zabloda stpefcu lati vnesti, ki se »JI je rogal : ves resen svet. Te s ko !2r\-aja.nje je bilo jako zadovolji-I vo. Z radostjo smo pozdravili po premoru na vse pTetoge nemški krog prej tujimi } nekaj let iznova domen vrlo pevko. go. avtorii ter bvalisajo nemške opere skla- i dateljev, ki jih pozna le par nemških mest, j a nihče drug na vsem svetu. Zato pa je ! Remcem slovanska operna produkcija skoraj j čisito neznana. Mi d i/jak U smo vendar objekti vnejši. . . | Nam j*1 vsak frano.o-ij pozdravila! z Naslovno partijo je pel g. Gostič, ki je za kratko dobo svoje solistovske karijere naravnost čudovito opravil svojo nalogo Partija je seveda za zrelega rotinerja umetnika po pevski in igra!ski stxani. G. Gos-tl->*-bo se prav izvrsten VVerther. ko dozori v pert-ju in si osvobodi kretnje rok in trupa Arijo je zap*3' v 2. dej. prav lepo. dasi ma^-ce z naporom, in žel ves večer mnogo priznanja, G. Gostič je vrlo mnzikale.n, vzor. no marljiv in ambiciozen pevec ter mu gre polna pohvala. Da pa se je treba še in še učiti, ve dobro sam. Zelo simpatično, toplo in živahno Zofijo je podajala ga Ribičeva, vsestranski zadovoljiv Albert je naglo se razvijajoči, resno stremeči g. Grba, čegar kreacija v ►Moči usod«3?: ga je kvalificirala za najtežje na loge; s.f i atest t mperm in «bt£ je todl eod-alk, g. Zarpatu m povsem posrečen je zbor otrok. Perkov Johann je bil kakor vselej točen in na mestu. G. B. Sancin (Schmkit) pa nas z značajem glasu ne more zadovoljiti, da si je marljiv. Ker ee šele uči, imamo nado, da se raarvije. Predstava je žela mnog« odobravanja. <±aei je bUa — kakor dramska isrtega v» čera in kakor Maudrov koncert — menda slučajno prav slabo obiakana, »Wertherc u i baš lahko užitna opera a čim M-sr. čuješ, tem bolj jo vzljubiš. Za maso pa seveda nI nikjer. Fr. G. Moda, individualnost in suženjstvo Moda je pretiran, nesociialen hi škodljiv pojav naše dobe Iz krogov našib čitateiiev smo prejeli naslednjo zanimivo sodbo o ?edan]i modi in njenih slabih straneh: So različni vzroki, ki so me privedli dn razmišljanja o modi in pocestnih živih karikaturah, predvsem pa ?e imam zahvaliti za osnovo priliki, ki me jo oblagodarila, da sem z odprtimi očmi Jiledai in opazoval cestne tipe v eni najprometnejših mestnih ulic Kes pestra slika! Kako tudi ne? Vse prikrojeno po zahtevah današnje mode, pa najsibo kratko ali dolgonogo bitje, visokih ali povesenih ram, ravnih ali krivih, debelih ali tenkih nog, suho, vitko ali debelo; nekaj, kar je vredno opazovanja- Nehote se človeku vsiljuje misel, da marsikdo res ničesar ne ve o svojem tHe?u aH pa je suženj mode, ker bi sicer svoje telo vse drugače pokril, da ne bi tako očitno kazal vseh dimenzij zavaljeno debelega telesa. 2e z estetKncga stališča bi bilo potrebno, da se z modo nekako zakrijejo preveč bujni zrastki in krivulje z mastjo obloženega mesa, ki mu ne pomagajo niti najrazličnejši stezniki ker, kar je stisnjeno spodaj, sili zgoraj na dan. Ko ne bi bilo teh preklicanih oči in jezikov, bi že marsikaka d a mi ca in dama dala modi brco in oblekla obleko, ki bi pokrila pogreške, pa ako bi tudi ves žeuski svet šel s krili še za ped pod ali nad kolena. Tako pa se ima zahvaliti samo edino zveličavni modi, ako danes sre-čavamo na cesti tolikanj smešnih tipov. Mnogo je modnih listov, dobrih in slabih, pustih in interesantnih in pa takih, ki služijo samo trenotnim zahtevam mode, toda malo ali nič onih, ki bi žensivu in moškim odprli oči in pokazali in obrazložili tudi zahteve nenormalno razvitih teles*, pa tudi pokazali, kako naj bi se oblačilo in individualnosti spravile v skladno, harmonično in učinkovito obliko. No in Če bi pred ogledalom ugotovili rast telesa, pa bi se potem odločili, da v modnem* listu poiščemo osnutek oblačila, ki bi sr> naj z lastno postavo kar najbolj ujemalo, bi z neprijetnim občutkom odrinili modni list, ker v istem gotovo ne bi našli zaželjeuega. V današnji dobi so namreč vsi osnutki samo za vitke, srednje visoke postave, postavljene na ravne in lepo oblikovane noge. Zalitih, krivih in takih postav, ki jib v življenju največ srečava-mo, tam ni najti... ker list ne sluzi večini. Ce je to za one prav, za večino ni! Vzorno raščeno telo prenese vsako modo in je v vseh oblačilih res učinkovito, kar vidimo lahko pri predstavah na gledaliških odrih. Povsem drugače pa bi Mk>, ako bi ista oblačila nataknili na nenormalno razvita telesa. In ker je slednjih več kot prvih, bi bilo potrebno, da bi modni listi tudi za slednje v okviru mode prtna-*ali najrazličnejše osnutke. V kakšnem razmerju pa sta si denarnica srednjih in nižjih slojev z modo? C*» pomislimo na večino, ki daje pravo sliko ulicam in cestam in up tako v manjšin? se nahajajoče elegantno crospo, moramo m m čiti modo kot pretiran, nesocijalen \n škodljiv pojav današnje dobe. Vse ženstvo p« sili za njo — vse je zasužnjeno. Ali J6 re# mogoče, da bi v dobi denarne krizt^ vsakdo v koraku sledil modnim izmišljotinam? NV kakor ne! Je pa tako. da hoče biti danes že vsako kmečko deklo oblečeno pe cahte vah najnovejše mode. Dela se torej tako, toda komu na škodo? Medtem, ko s*i meš" Čanke pritrgavajo na hrani in drutrih potrebah, kaže debela povsem dmero sliki lega suženjstva . . . trtrovri bi vedeli n tem več povedati! Gotovo je, da vse stremi n tem, da b* bilo lep?e. gotovo pa je budi. da se elp^rant-na dama. ki daje ton in barve modi, k^t malo ozira uanjo, ker v Času. ko postane njeno oblačilo >modac iznajde že vsai pot ducata novih osnutkov in se takorekoe ob lači vedno po svoje, da se nikdar ne poslužuje splošne uniforme! Ker večina tega ne &mor*-, bi bilo jak^ priporočljivo, ako bi se omislila praktična oblačila, ki bi ne bila tako suženjsko podvržena modi. To bi bilo koristno in dobio-kanosno. Prihranjene bi bile tudi vsakoletne skrbi z izbero, Če ne še kaj več! Denar bi pa lahko porabili za boljše in potreb-nejše stvari___ Moda je sicer prav lepa stvar, a žal samo za konfekersko in drugo panogo lo-dustrije. Zenstvu prinaša le skrbi in razočaranja, moškim pa sili v denarnico. J« vedno ie enostranska in se niti enkrat m ozre na večino. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi se večina rešila tega suženjskega objema in pokarala modi hrbet OiviM. Pri vojakih. — Iz kohkih delov je sestavljena navadna strojna puška? — Iz sedmih. — Zakaj pa baš iz sedmih? Zakaj ne samo iz šestih? — Ker bi v tem primeru en dol manjkal. OBUPANE ŽENSKE Ne bojte se, če izostane menstruacija! Vam pri.ia.sa pri poškodbah in izostanku mesečnega peifta že mnogokrat preizkušen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporočen, zaneslj'ivo učinkujoč pripomoček, ki ni odpovedal niti v najtežjih in najtrdovratnejših primerih navzlic vsem drugim uporabljanim sredstvom, ki so ostala brez najmanjšega učinka. Prof dr. Eettiha »EEOSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za »taro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne renske Din 200. Zajamčeno neškodljivo, sicer vrnemo denar! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. — Diskretna pošiljatev po pošti. Havelkova ordinačni laboratof Praha-Nusle, Bozetechova nI. 10—66. S. D. Pošt. sehranka č. 17. Č. S. R. — Pišite, prosim, razločno! V Jugoslaviji je pisma na nas frankirati s 3 Din. Bfner-Valmer Ogrlica — Kad te ni še mfc skrbelo? — je vprašala in odložila klobuk v velikem salonu, kjer jo je čakal njen mož. Mon-sJeur de Connont se je presenečeno ozrl na svojo lepo ženo. — Ne, saj si mi telefonirala, da se ne vrneš pred deseto. — Približala se mu je, da bi ga objela. — Kako mikaven si, dragi Pierre! Oba sta bila krepka m mlada, njemu je bilo trideset, nji pa osemindvajset let. Krepko jo ie objel. Yvo*ma se je naslonila na njegovo ramo. — Zakad si telefonirala, naj pošljem služ-inčad z doma, predno prideš, du-* šica. m zakaj si mi prepovedala hoditi ti naproti? — Le potrpi, vse ti pojasnim, — je odgovorila in ga porinila nežno od sebe. Izpustil jo je. Sam ni prav vedel, če je bil srečnejši, ko jo je objemal ali ko jo je občudoval. — Si obedovala? — je vprašal. — Ne, nisem, ker nisem lačna. Sedi tu k meni. Pierre. Morava se pomeniti. Pokazala je na stol pri pisalni mizi, na katerem je sedel dan za dnem in računal, koliko požre dom. Žalostno opravilo! Zemljišča niso nič nesla, gozdovi so biL posekani, vinogradi izčrpani dolgovi pa vedno večji. Yvonna bo govorila najbrž o tem. Udal se je v svojo usodo in sedel. Bila je njegova edina nada. Imela je često pametne ideje, ki so bile pri njem bele vrane. Najprej je hodila nekaj časa po sobi sem in tja. Pierre je potrpežljivo čakal, kdaj iz-pregovori. Silil M\ v njo. Po svojem odhodu mu je nisala, da se bo treba pomeniti o njun/ bodočnosti. Saj ni bilo mogoče, da^bi bila njena razborita in neukrotljiva mladost izgubljena. Pritegnila je stol na drugo stran pisalne mize, sedla je, se naslonila na komolce, pogledala možu naravnost v oči m iz-pregovorila mirno: — Ne odgovarjaj mi in ne segaj mi v besedo. Modroval boš lahko, ko ti vse povem. Zagotavljam te, da ne bom prav nič huda, če se ne boš strinjal z menoj. Glede odločitve nisi v nobenem pogledu vezan. Zdaj pa poslušaj: AH si že opazil, da nimam več svoje ogrlice iz pofiarejenfh biserov? Ne, nisem je prodala, proč sem jo vrela. Trenutek! Takoj boš razumel, zakaj. Pred štirinajstimi dnevi nisva imela dovolj denarja, da b; me mogel spremiti do Pa-I riza, a sam dobro veš, da mi je kalila tvoja odsotnost vsak trenutek radosti. Ljubim te, Pierre!... Tako rada se imava___Takrat v Parizu mi ie šinila v glavo srečna misel. Spremljala sem tvooo sestrično d' Aubenofe k njenemu draguljarju, kjer je dala oceuiti svoje ogrlice in prstane, ki jih je^ hotela zavarovati proti tatvini. Omenila' mi je tudi pogoje takega zavarovanja. In tedaj je dozorel moj načrt. 2iveti tako kot doslej na mogoče. Nisem žena, ki pozabi v ljubezni na svoje hrepenenae po razkošju. Hotela sem nama preskrbeti toliko denarja, da bi se najino življenje temeljito izpre-meniro. Sag me poslušaš, kajne? Upam, da se mi bo to posrečilo, samo če mi boš pomagal. Je pa pri tem nevarnost, o kateri te moram informirati. Gre za sto tisoč frankov... No torej... ljudje, kakršna sva midva, ne morejo na pošten naSn dobiti toliko denarja ... Oh, prosim, potrpi Se mak>, Pierre!... Pozneje, zdaj me pa poslušaj. Bodi brez skrbi ne bova se prerekala. Ko ti povem, kad sem storila, odidem in sam se boš lahko odločil. Tvoja sestrična mi je v šali namignila, kako lahko bi se dala zavarovalnica ogoljufati s fin-giranjem tatvine. Potrebovala sem nakit, ki bi ga dala zavarovati. Ugled rodbine d' Aubeno-is mi je pomagal, da mi je posodil draguljar biserno ogrlico, vredno sto tisoč frankov. Dejala sem mu, da hočem podvojiti rtiz svojih biserov. Pokazala sem jih tudi tvoji sestrični — morda se spominjaš, kako si se jezil, ko sem prispela, da sem kupila niz ponarejenih biserov. Ta bo pa vredna sto tisoč frankov, Pierre. Ogrlica je bila čudovito podobna oni, ki mi jo je bdi posodil draguljar in ki sem jo dala ocerurti m zavarovati proti tatvini, ipredno sem mu jo vrnila. Me zdaj razumeš: davi sem še imela niz ponarejenih biserov, zdaj jrh pa nimam več, toda v mojem predalčku je potrdilo zavarovalnice, da imam res pristne bisere, za katere bi mi morala izplačati zavarovalnica sto tisoč frankov, če bi mi bila ukradena. In to se je zgodilo danes popoldne v nekem predmestju v trenutku, ko sem stopila iz bomice, kjer sem bila kot članica dobrodelnega društva. Zagnala sem strašen krik m vik. Vsa obupana sem hitela na policijo, tavala sem po ulicah in kolodvorih. Zato nisem hotela, da bi mi prišel naproti. Hotela sem tj prfliT i-nirti to komedijo, Pierre, in zato sem t: tudi telefonirala, da pošlji služinčad doma. Ne, Pierre, zdaj še ne smeš govoriti. Povem ti vse, pričkala se pa m bom. Na policiji sem povedala, kaj seje zgodilo, obenem sem pa pisala zavarovalnici. Ce ljudje ne bodo dvomili o izvoru in pristnosti moje ogrlice, dobiva čez mesec dni denar; seveda bo^ sokrivec. Moraš namreč potrditi, da sem res imela one bisere in da sem ji!; podedovala po teti, saj veš, po oni čudaški starki. Ce bodo pa strogo preiskovali, pridejo resnici do dna. M slim pa, da že najino rodbinsko ime i -ključuje vsak dvom. Take so torej naime nade in nevarnosti. Govoriva zdaj o tebi. Ce ne prišla-neš na to, me izgubiš. In kakšno bo potem tvoje življenje, Pierre? Ne vem.. Ce postaneš moj pajdai, te bo peki.i vest, toda jaz bom tvoja in srečna, kajti mene vest sploh ne peče. Nočem ti prigovarjati. Ne born ti pravila* kaj bi počela s tolikim denarjem, nočem ti pričarati pred oči tako vabljivih izgledov. Odloči se sam, ne preostaja nama Stran 4 >8 L O V E N S K I N A R O D<, dne 10 januarja 1981 >tev. 7 Sni It Danes premiera ob 4., pol 8. tn 9. vrl »večer Jutri predstave ob 3., pol 5., &, pol 8. in 9. zvečer. Najlepša žena Amerike v najnovejšem zvočnem filmu ljubezni, strasti in očarljiv« muzike. Telefon 2730 KINO DVOR Dnevne vesti — Strokovni izpit zdravnikov za prehod Sz pripravne v pomožno skupino. Komisija za državne strokovne izpite zdravnikov pri kr. banski upravi v Zagrebu razglaša, da se bo vršil strokovni Izpit zdravnikov za prehod iz pripravne v pomožno skupino z ozemlja dravske, vrbaske in primorske banovine 22. t_ m. ob 8. v Soli narodnega zdravja v Zagrebu. Pravico do polaganja tega izpita dobi uradnik po dovršeni dveletni pripravniški službi. Uradnik, ki v svoji triletni pripravniški službi ne položi tega izpita ali se zanj ne pripravi, izgubi službo. Prijave je treba poslati komisiji do 20. t. m. — Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad OUZD v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za sploSno pralvso za zdravniški okoliš Velenje s sedežem v Velenju z letnim honorarjem 8580 Din In začasno posebno doklado letnih 780 Din. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Kuzpisana služba banovinskega cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto banovinskega cestarja na banovinski cesti Vič-Polhov gradeč, cestna proga od mostu v Kožarjih do meje vrhniškega okraja. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. V poštev pridejo samo prosilci v starosti 23 do 30 let. — Tujski promet v Splita. Kakor smo že poročali, je posetilo lani Split 42.157 tujcev, od teh 24.850 naših državljanov, drugi so bili inozemci. čehoslovakov je bilo 3423. Nemcev 4748, Avstrijcev 4118, Poljakov 1166, Američanov 497, Italijanov 930, Fiaucozov 318, Angležev 578, Švicarjev 298, Madžarov 536, Dancev 177, Ru-munov 131, Belgijcev 69 itd. Vštete pa niso razne skupine inozemskih dijakov, skavtov in podobnih organizacij, ki so potovale skozi Split. — Umestna naredba. Prejeli smo: Pri nas j c še veliko ljudi z dvojnim nazira« njem: z vsem srcem gledajo v inozem* stvo, in s polnim želodcem žive pri nas. Ti ljudje so ob prevratu tul.li na kolo« dvoru v Slovenjgradcu: pereat SHS, na kolodvoru v Prevaljah: wir \*erden diesen verfluchten VVindischen schon zeigen. a dandanes se pri vsaki patriotični priliki odpeljejo iz svojega bivališča, da j.m ni treba prisostvovati pri maši, manifestaciji tli podobni prireditvi. Tudi ne razobeša* jo zastav, govore izključno v nemšc ni in ostentativno na obljudenih krajih; tudi izključno nemško uradujejo. Za te in take ljudi je pri nas izšla naredba, ki en* krat za vselej onemogoča take nastope in tako vedenje. Bodi mrzel, ali gorak; lc mlačnežev nam ni treba! Ljudstvo ta ukrep toplo pozdravlja; tudi optantstvo bodo še poostril:. — Beograd dobi avtomatsko telefonsko centralo. Letos dobe tudi v Beogradu avtomatsko telefonsko centralo, ki bo imela 10.000 številk, po potrebi se bo pa število naročnikov lahko zvišalo na 15.000, s postopnim razširjanjem pa na 100.000. Priprave za avtomatično centralo se vrše že 4 mesece. Centrala bo lahko obratovala Šele julija zaradi težkoč pri polaganju kablov. Ta avtomat, telef. centrala bo po svoji kapaciteti najmočnejša v državi. — Nove lokomotive in vagoni. Za ozkotirne proge je naročila naša država v Nemčiji na račun reparacij več brzih lokomotiv, ki pridejo v promet poleti. Naročeni so tudi spalni vagoni za progi Beograd—Sarajevo in Brod—Sarajevo—Gruž. — Opozoritev na tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov v LJubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI ponovno opozarja na tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov, ki se vrši od 12. do K. januarja 1931 ob večernih urah v ti-z kalni dvorani Tehniške šole v Ljubljani, predava višji inspektor centralnega obrtno-pospeševahiega urada na Dunaju g. inž. Erncst Baun, ki bo svoja predavanja spremljal s skioptičnimi slikami in eksperiment:. Pričetek tečaja je v ponedeljek ob po| 8. uri zvečer. Prostih ie Še nekaj mest za one, ki se nameravajo prijaviti šele ob pričetfcu tečaja. — Licitacija za napravo centralne kurjave v novi carinarnici in za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani. .Mestno načel-stvo v Ljubljana razpisuje prvo pismeno ofertalno Hcitacijo za napravo centralne kurjave v novi carinarnici v Ljubljana ponovno pismeno ofertalno licitacijo za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani. Prva licitacija se bo vršila 19. februarja ob 11, druga pa 23 i m. tudi ob 11, obe v mestnem gradbenem uradu, soba št. 5. šolski drevored št 2. Podrobnosti hertacije iz razglasov mestnega načelstva. — Potniški avtomobilski promet med Mestinjem in Sv. Petrom vzpostavljen. Direkcija pošte in telegrafa razglaša: Dne 10. januarjem 1931 ie bil zopet vzpostavljen državni poštni potniški avtomobilski promet med Mestinjem in Sv. Petrom s sledečim voznim redom: Podčetrtek odli. 6.15, Mestinje prih. 5.55, Mestinje odh. 8.55, Sv. Peter pod Sv gor. prih. 10.45, Sv. Peter pod Sv. gor. odh. 15.15, Mestinje prih 17.07, Mestinje odh. 17.30, Podčetrtek prih 18.00. Ob nedeljah in praznikih odpade popoldanska vožnja med Podčetrtkom m Mestinjem. Qhvl\ — Albert Thomas, direktor mednarodnega urada dela v Ženevi in znani sociolog, pride v kratkem v Zagreb, da prouči delavske in socialne ustanove. V Zagrebu bo ostal več dni. — V Zagrebu podiralo barake. Včeraj so skleni«' na zagrebški občinsk; seji. da odstranijo barake na »Ciglani«, kjer sc stanovali Istrani in invalidi. Na prostem zemljišču zgrade palačo za delavske ustanove. — Pobijanje brezposelnosti. Subotiški delavci so na pravosl. božič poslali delegate k mestnemu načelstvu s prošnjo, da bi se kmalu začela javna pomladna dela, vsaj v toliko, da bi preživili svoje družine. Načelnik je ugodil njihovi prošnji ter bodo takoj pričeli popravljati ceste, ki vodijo na periferijo. V to svrho je votirano Že v proračunu milijon Din. — Društvo gojiteljev golobov in ptic pevk v Zagrebu. Na naš članek o nedavni razstav; kanarčkov v Ljubljani smo prejeli obvestilo, da društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani ni edino v državi, temveč da imajo v Zagrebu društvo gojiteljev golobov in ptic pevk, ki ima svojo poslovalnico v Preradcvičevi ulici 8. trgovina Ornis. —Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo ln oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 4, v Skoplju 3, v Zagrebu 1, v Zagrebu 1, v Ljubljani —0.2, v Mariboru —1.6, v Beogradu —2, v Sarajevu —3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6. temperatura je znašala —5.4. —- Snežni zameti v Dalmaciji. Noč, od torka na sredo je bila najbolj mrzla letošnje zime v Splitu in v vsem Primorju; temperatura je padla na —3° C. V sredo je pokril sneg vse hribe, do najnižjih obronkov, zapadel je tudi na nekaterih otokih, kjer se pa ni dolgo držal. Na planinah vse Dinarske kose in Kaminšice je divjala močna snežna vihra. — Samomor 15 letnega fanta, V četrtek zvečer je skočil v Čakovcu pod vlak 15 letni Li. Koren iz Dobrovnika v Prekmur-ju. Fant ie pobegnil z doma. Samomor ie izvršni najbrž v zablodi pubertetne dobe. nič drugega, bodi mož, Pierre. Zdaj odidem, ti pa dobro premisli. Pustil jo je odrti, potem jo je pa hotel poklicati nazaj, toda vrata so bila že zaprta. Planil je za njo, toda njene besede so ga priklenile na prag: Ne, rotim te! Očitala bi si, da sem te pregovorila. Ko se odločiš, pridri k meni. Pierre de Cormont se je vrnil v salu:, in sedel za pisalno mizo. Na nji je stala luč, okrog nje so pa ležali debeli rvezski, v katere je zapisoval svoje dolgove in dohodke. V tem trenutku je poznal samo ljubezan m čast. Bik) je grozno. Njegova ljubezen? Kaj more Ijttbiti ziočinko? Njegova čast? Čemu bi mu bila. če bi Yvonme ne ljubil več? Ce ne pristane na njeno zahtevo, jo izgubi za vedno in pahne v vrtinec življenja. Ali bri bilo to lepo. ko ga tako rskreno ljubi? Biti posten pomeni ne polastiti se stvari, ki niso naše. Da. Toda zakaj bi moral tati pošten, če Yvonna ni?-- Ne, nikoli! Pojde k nji, da najdeta skupaj izhod *z zagate. Toda poznal jo je predobro. Ce jo zapusti, bo taJco strta, d., ne bo bolela več živeti. Saj ga ljubi. Njuno zakonsko žrvlgeiije je bilo ceHh osem let brez najmanjšega oblačka. Živela sta samo za svojo btrbezen. Sa- njala sta o denarju, da bi dobilo njuno razmerje lepši okvir. Kako je trpela, če ni mogla izpolniti vsake njegove želje. Nekoč je prodala vse svoje čipke, da si je latiko kupil konja. In on — kaj vse M je nagovoril v trenutkih ljubavne opojnosti. Moril in ropal bi zate, ji je zatrjeval često. Zdać je kradla ona zanj. Zdelo se mu je, da bi raje postaj zločinec, nego da bi jo izgubil. Ljubica draga! Kako čudovita je bila v trenutku, ko mu je odkrito povedala, kaj vse je storila zanj Plemenita, ponosna, vzvršena duša! Mogla ga je pridobiti z edinim poljubom — m vendar je hotela, naj se odloči sam. Zdaj ga pa nestrpno pričakuje v svodi sobi, d očim drži on njeno usodo v svojin rokah. Ozrl se je na svoje roke. Kradle bodo. Zakril si je z njimi obraz. Toda naenkrat se je 9©rijaznra Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se ponovi Berliozova dramatična legenda za soli, zbor m orkester »Faustovo pogubljenje«. Ta dramatična legenda je ena največjih zborovskih de! francoske literature in stalno na koncertnih programih vseh onih glasbenih ustanov, k so zmožne in sposobne, izvajati tudi največja dela. Ravno v poslednjih mesecih je bflo to delo večkrat izvajano v vseh glasbenih centrih in povsod z ogromnih uspehom. Ogromen uspeh je imelo tudi izvajanje v LJubljani in pa v Zagrebu sredi minulega meseca. Kot solisti nastopijo gdč Vera Majdičeva, Josip Gostič in pa odlični naš baritonist g. Robert Primožič, ki poje veliko partijo Mefistofela. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Umrli so v Ljubljani od 1. do 8. t m. Srnak Marija, 80 let, mestna uboga, Vidovdanska cesta 9; Cimerman Marija. 85 let mestna ubog«. Japljeva ulica 2; Tokan Ivan, 57 let referent Del zborni* ce, KaradžiČeva ulica 12; Šimenc Ivana, bivša služkinja, Vidovdanska cesta °; Breslin Anton. 46 let kajžar. Vidovdan* ska cesta 9: Ahačič Marija, 83 let zaseb« niča, Vidovdanska cesta 9; Perhne Mati» ja, 52 let obra to vodja, Metelkova ulica 7; SUnovic Franc 74 let žel. sprevodnik v p.. Vodovodna cesta 66: Weiss Tvana. roj. Mislej. 76 let soproga krojača, Topničar-ska ulica 19; Molek Marija, 43 let likari* ca. Rimska cesta 21; Pakič Leonija. roj. Zhuber. 84 let, vdova stotnika. Poljanska cesta 16; Mahkota Ivana, roj. Verhovnik, 84 let bivša hifcica. Vidovdanska cesta 9; 2ontar Uršula, roj. Rsktelj. 87 let za* sebnlca, Vidovdanska cesta 9. V 1 j ubijan* skJh bolnišnicah so umrli: Vertinšek Ja« oaz, 69 let poljaka dninar, Podgorje 37; VoUj Jožef, 1 dan. sin delavke, Trbovlje 36; Nagode Janez, 35 let, tki posestnika. Gorenja vos 29 pri Logatcu; Avžlahar Frančiška, 44 let, da mari ca. Fara 18 pri Logatcu; Mabkovec Martin. 2 meseca, sin delavke, Javor 35; Roje Pranja, 44 lat Mestni tfg % Globočnik A»to- nija, 50 let, žena posestnika. Tržišče 267, Glavan Uršula, 42 let, žena posestnika. Skrile pri I^u; Juvanc Ivana, roj. Rebolj. 66 let, sopr. pis. ravn. v pok.. Bleiweisova cesta 20; Knipic Silvester Kristl. 31 let. čevlj. pomočnik, Pungrad pri Kranju; Kr* melj Ivana, 7 mesecev, hči zidarja, Vače 34; Morocutti Jakob, 58 let, brezposelni brusač. Tesarska ulica 3; Sinkovič Ivan, 2% meseca, sin natakarja. Zelena, jama 10; šircelj Angela, 30 let. hči posestnika. Javor 29 pri Dobrunjah; v idmar Srečko, 4/ let, strojnik. Ponikve 47; Koželj Mihael. 2 leti. sin slikarja, Kamnik 89. —1] Šentjakobski gledališki oder v soboto in nedeljo. Danes v soboto lu. in jutri v nedeljo, 11. januarja se ponavlja na šentjakobskem odru velezsbavna burka v treh dejanjih »Prostozidarjih ki ie vsled svoje izredno zabavne vsebine ugajala p^-s etnikom tako. da so bile vse predstave popolnoma razprodane. — Vstopnice se dobe pri gosp. Milošu Karničniku in na večer predstave od pol 3&. ure pri večerni blagajni. Prčetek predstave ;e >b 20.15 tir!. Danes ob 4., 7. in 9/ url; jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer! W)I)LILY IFOIRST i ljubljenec filmske publike v sladkem filmu petja, lepih arij in muzike, ljubezni, flirta, smeha in vesele zabave. ljubim, n bi . ij •t Sodelujejo še: Betty Bird, Albert Paulig, Hans Brausevvetter Razen tega, krasen dopolnilni spored! Jutri predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. ure. Elitni kino zlatica Tel. 2124 Tci. /12-i —lj Francoski inštitut v LJubljani opozarja vse prijatelje francoskega jezika na društveni sestanek, ki bo v četrtek, dne 15. t m. ob 9. uri zvečer. Gospod univ. profesor Evgen Spektorskv bo imel sledeče zanimivo predavanje: Dve stoletmca: Benjamin Costant in Fustel de Cotrlanges. —lj Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek. 12. t m. ob pol 7. uri zvečer v ve!:k; dvorani Mestnega doma v Ljubljani Krekov trg (vhod iz Streliške ulice) ITI. vajeniško predavanje. — Predava g Milko Krapež o temi a Telovadba vzgojni smoter narodov«. — Vstopnina prosta. — Vabljeni so ludl obrtniški mojstri :n pomočmki. —lj Reprezentančni ples, ki ga prirede slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom NI. Vel. kralja Aleksandra L, se bo vršil (v soboto) dne 31. januarja v Unionski dvorani. 14-n —1J Društvo *Soča« naznanja, da se vrši danes ob pol 9. uri zvečer v salonu pri »Levu* predavanja g. dr. Ražem Jo-ahima, odvetnika v Ljubljani o temi: »Biskup Strrrssmaver, apostol jugoslovenske misli*. Vabimo vse Sočane in prijatelje društva. Vstop vsem prost 13-*i —lj Lovski ples v Ljubljani. Na predvečer Svečnice se vrši v veliki dvorana na »Taboru« lovski ples. Letos bo v znamenju lovskega roga. Tem primerno bo okrašena plesna dvorana. Pa tudi dame bodo imele primerne kroje. Kakor še vsi dosedanji lovski plesi, bo rudi letošnji gotovo zelo zanimiv. —lj Lutkovno gledališče na Taboru ponovi v nedelo 11. t. m. ob 15. uri efektno igro »Alakstr«, ki je imela pr prem'jeri velikanski vspeh. — Podprte to važno mladinsko vzgojno ustanovo m vas vabimo k obilni vdeležbi. Vsak si mora ogledati to zanimivo predstavo. —lj Pevsko društvo »Bežigrad«. Redne pevske vaje in poučevanje teorije se prične dne 13. jan. 1931. Ldeležite se redno in pri* peljite s seboj rv>ve pevce! Novi pevci se sprejemajo do 15. febr. 1931. — Odbor. Kronika. —I] Nedeljske popoldanske plesne vaje Jenkove šole vsako nedeljo ob 3.-7. v »Kazini« Pouk Slowfox in Oulckstep. Začetniki za vse plese t -eno ob 3. 16-n —lj Posebne plesne ure za vse družabne piese daje Jenko — »Kazina« dnevno od 10.—30. ure. 15-n —IJ Popoldanske plesne vaje Glasbenega društva »Zarje« se zopet vršijo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne \ dvorani Delavske zbornic«. Športno gibanje v Kamniku Kamnik. 1". januarja. >Gibanje . da. to je prava beseda. Zadnje dni se je vse razgibalo. Namreč vse, kar ima smisel za sport, sinuskj in drsalni. Kamniški športni klub ima to leto .>rer-no roko. vse se mu nekako rudno posreči. V četrtek zverer ■ i' ]n v luunniilci :"' ćanimivo predavan!♦* o Bimiearstvi!, •porinem smucarstvu. V ta namen s*" §6 pripeljal v K nink sam predsednik smiK'arsk^'ja kluba ' itib liana« in tehnirni referent .1. Z. S. S p»-ke< ln sabavo. Pred leti so fce tmet! *rl*nn prireditev m pravijo, da je sijajno uepela. * No, tudi ta ne bo zaostajala. Mogoče bo koga zanimalo, da je Sp. klub za drsališče potrosil ie skoro 2600 Dtn. kn-Isral pa ca. 200.—. Mladini ne zamerim, pač pa oetatlim. ki bi lahko žrtvovali lo Din za vstopnino. T-» je prav značilno za na$e razmere... V kratkem se bodo sačeh' tndj uSt! novinci v drsanju. Športni razmah je v Kamnika razveeo-1 j i v in uspehi ne bodo izostali. V nedeljo 18. t m. bo ie klubska črnuška tekma, Kje, se ni še določilo. Zgleda pa, da mojster Rebemik ne bo mogel sproti izdelovati smučk, ki so zelo zaslovele [>o Sloveniji tako po izvrstnem lesu in fini izdelavi kot — nizki cent Ne zaostajajo prav nič za onimi, ki so ▼ ljubljanskih izložbah, pa so mnogo ceneje, skoro še enkrat. Največjo pažnjo pa polaga g. Rebernik na dober les. Smučarji ne morejo prehvaliti >kam niskih diles. Vsa čast podjetnemu domačinu. In drsalke I Na debelo se imporrirsjo v Kamnik. Doma jih Se ne znajo delati . . . Torej >Smuk< in >drsknjana v vrednosti 1000 Din. Tat je v Novi olioi presko* čil vrtno ograjo in prišel čez dvorišče v odprto Dergančevo klet, skozi katero ie vlo mil v klet ge Novptnv. Vse kaže. da je n 1 ral vlomilec razmere v his dobro poznati. Včeraj je policija aretirala Omera C, ki je osumljen, da je pred dnevi v,kradel nekemu znancu kolo. Znanec mu ie kolo samo posodi1, C. ga pa ni več vrnil. Najb"? gt je prpdal. C. sicer zatrjuje, da je kolo pr.pe« ljal k neki gostiln?, v kateri je sedel njegov »nanec in morda je kolo potem ukradel kdo drug. NOGAVICI z ŽJ60M Najboljše, naftrafnefše. zato m LJ Stev 7 SLOVENSKI N A R O Ek. dn« ia Januarja 1931 Stran 5 C ljudeh, ki so preveč ali premalo točni Nagnjenje k zamujanju |e nalezljiva bolezen — Kaj Je značilno za ljudi, Id vedno zamujajo Ne bojte se, da vas bomo morili z I redka čednost. Najlepši dokaz, kako sub- ^flTIvn A «5 o»» + w*\ir%mmi** 13^,1 — l * 1__I _____ • ____•__f__v ; . mm metafiziko časa, trajanja. Pod zmislom za čas razumemo ono prirojeno intuicijo, s katero zna ta ali oni individuj praktično razločevati tako zvani čas, to je dobo, ki poteče od enega dogodka odnosno dejanja do drugega, n. pr. čas med začet kom in koncem poseta, čas med odhodom z enega m prihodom v drugi kraj itd. S to sposobnostjo je v tesni zvezi sposobnost bolj ali manj točno opredeliti množino in kakovost dejanj, ki jih lahko človek opravi v danem času. Pomen te sposobnosti je v osebnem in družabnem življenju znaten, večkrat celo odločilen. Točnost in netočnost, zamujanje in naglica so funkcije te sposobnosti. Na svetu so tudi ljudje, ki imajo uro v giavi. Vedo brez najmanjšega strojnega pripomočka in točno, kako dolgo so prebili tu ali tam, koliko časa je minilo od začetka do konca tega .ali onega početja itd. Taki ljudje niso nikoli v zadregi, koliko je ura, ker znajo zelo točno določiti, kako dolgo so spali, pa naj še tako trdno spe. V svojem poklicu vedo do minute točno, koliko časa zahteva to ali ono delo. Zdi se, da pogrešajo to imenitno časomerno dolžnost zlasti oni stanovi, katerim bi bila najbolj potrebna, kakor Čevljarji, krojači, mizarji itd. Ljudje z uro v glavi pridejo na sestanek ali na sejo vedno točno, ker vedo, kako dolgo rabijo od doma do kraja, ka-m:-r so namenjeni. Od te duševne funkcije, od njene pravilnosti in zanesljivosti ni odvisen samo osebni uspeh, temveč često tudi uspeh javnih zadev. Neuspeh nedavne revolucije v Španiji gre na račun površnosti in malomarnosti poveljnikov posadke mesta Jaca, ki so nastopili pred določenim časom. Kdo ^e, če ne spadajo ti možje med one čudne ljudi, ki se vedno boje, da pridejo prepozno, ki so na kolodvoru vedno že dobro uro pred odhodom vlaka? Kar pomislimo, koliko dragocenega časa zapravijo taki ljudje v življenju in kaj vse zamude baš zato, ker se jim vedno tako mudi. Vidimo torej, da je praktična po-siedica nagHce enaka posledici počasnosti in malomarnosti, seveda v nasprotnem pomenu. Funkcijo časa motijo v tem ali onem zmislu nekatera stalna duševna razpoloženja. Bojazljivci delajo vse z naglico, ker se radi svojega značaja vedno boje neslutenih ovir, nezgod, itd., ki pa navadno sploh ne nastopijo. Bojaztjivec, namenjen na kolodvor, računa z možnostjo nezgode ali zatrpanih ulic. kjer ne bo mogel naprej, računa z možnostjo, da je kaj pozabil in da se bo moral vrniti. Zato se napoti na kolodvor prej, predno je treba, in dozdevno zakasnitev nadomesti z resnično in nepotrebno naglico. Taki ljudje se žurijo prav za prav zato, da bi jim ne bilo treba čakati in da bi drugi ne morali Čakati na nje, toda končajo navadno s tem, da sami čakajo in druge puste čakati. Trafika teli ljudi ie, da ne znajo uživati sedanjih trenutkov in poglobiti se v nje človek bi ne verjel, da je posledica take motnje v časovni tunkciji tudi dispepsija ali slaba prebava, a vendar je res, kajti ljudje, ki delajo vse v naglici, ostanejo taki tudi pri jedi; kar jedo, slabo zgrizejo, in zato tudi prebava ne more biti v redu. Na drugi stram pa imamo ljudi, ki delajo vse prepočasi in vedno zamude. Posebno slovanski narodi se odlikujejo po netočnosti, izvzemši Cehe. Painleve ki je znan kot politik, še bolj pa kot matematik, je v Parizu vedno že vnaprej opravičen in imeti mora neke vrste telesno stražo, ki pazi, da pride pravočasno vsaj tja, kamor ga kliče uradna dolžnost. Ko se je dal izvoliti za predsednika parlamenta, je doprinesel svoji domovini težko žrtev Ljudi, ki nikoli nikamor ne pridejo pravočasno, je tudi ali pa če hočete še posebno pri nas vse polno. Kar poglejmo naše seje in zborovanja, pa se prepričamo, da je točnost res jektiven je zmisel za čas, je gotovo dol-gočasenje, ona dozdevna časovna neskončnost v stanju, ko človek ne ve, kaj početi s seboj. To ie nekaj čisto drugega, kakor neskončnost prečute ali bolestne noči, neskončnost psihopataloška, dočim je dolgočasje patološko stanje samo v nekaterih izrednih primerih. Psihologija ljudi, ki pridejo vedno prepozno, kaže nekaj značilnih podrobnosti. Med drugim je zanimivo, da je zamuda, s katero prihajajo taki ljudje, skoraj vedno enaka. Značilno za večino takih ljudi ie tudi globoko preziranje vseh pripomočkov za merjenje časa. v prvi vrsti seveda ur. ki se jih naravnost boje. Ce imate med svojimi znanci koga, ki prihaja prepozno, mu nikar ne podarite ure v dobri veri, da postane točen. Denar ste vrgli proč. Ti ljudje so nepoboljšljivi in edino, kar jih more vsaj nekoliko poboljšati, je živa eskorta, toda celo tu mora biti človek zelo previden, da se mu ne pripeti, da ne pride prepozno same bolnik, temveč tudi njegov priganjač. Nagnjenje k zamujanju ie namreč nalezljiva bolezen. Značilno je tudi, da se takemu človeku točno v trenutku odhoda zazdi da mora brž še nekaj storiti in to ston. čeprav se zaveda, da bi lahko počakalo. Ali pa mu v trenutku odhoda zapoje telefon in pogovor, ki bi ga lahko končal v eni minuti, zavleče nekako proti svoji volji, pod vplivom nekakšnega nepremagljivega nagnjenja. Težko ie reči. če spada tudi pojav, da nekatere ženske baš v trenutku odhoda ugotove. di jim obleka ne pri-stoja, da je nogavica raztrgana, da st» pozabile ročno torbico itd Skora noben zamudnik se ne zaveda, da prihaja vedno prepozno in če mu to grdo razvado očitate, se jezi in protestira. Seveda bi bilo ta^im ljudem zelo ustrežemo. če bi se dalo sistematično zamujanje razlagaci samo kot nekakšno zlo. proti katerem i s»i nobenega leka Znanstvena psihologija iim pa te usluge nikakor ne more storiti. Kdor hodi dosledno prepozno, pusti druge čakati in pride nazadnje kakor da sploh ni zamudil in se niti ne opraviči, je >r najboljšem primeru neolikanec, ki ga ne morejo imeti radi tam, kjer je točnosf glavna podlaga dela. Ruska knjiga pritožb Cehov je napisal nekoč »Knjigo pritožb«, polno najčudovitejših križev in težav malih ljudi. Resnične pritožbe in tožbe, s katerimi imaio zdaj opraviti moskovska sodišča, niso nič manj komične, kakor so križi in težave v knjigi znamenitega ruskega pisatelja. Ru^i radi hodijo za vsako malenkost k sodniku, čigar salomonski modrosti neomejeno zaupajo. Podlaga večine pritožb so žalostne stanovanjske razmere. Naj navedemo nekaj zanimivih primerov iz protokolov moskovskih sodišč. Tožba ing. Diakonova proti sodruži-ce Mojsejevni priča, da je znal mož svoje tehnične sposobnosti uporabiti tudi v zasebnem življenju. Da dobim nepobitne dokaze proti obtoženki, ki je zadnji dve leti sistematično praznila moje žepe, pravi Diakonov. sem zvezal žepe svoje suknje, ki sem jo imel obešeno na hodniku z električnim zvoncem. Poleg tega sem si pomagal še s posebno napravo tako, da se je v sobi avtomatično prižgala luč, čim se je kdo dotaknil moje denarnice. To napravo sem izpopolnil z avtomatičnim fotografičmm aparatom, ki je fotografiral tatove. Lastnica stanovanja je tožila svojega podnajemnika. Zakonca sta najela pri meni sobo za dva, je rečeno v obtožnici. Čez tri mesece je žena porodila otroka, ki je prišel na svet brez mojega dovoljenja. Ker sem oddala sobo dvema, ne pa trem, sta zakonca krš'la pogodbo in zato prosim sodišče, da ju deložira. Še pogostejše so tožbe ljudi, ki mo- rajo stanovati v skupnih sobah, pa se ne razumejo. Kot žena ne morem stanovati v isti sobi s Feodorom Petrovičem Ši-škinim, ki ga sploh ne poznam, je rečeno v neki tožbi. V sodnem odloku pa čitamo: Navzočnost tujega moškega ponoči v sobi zasebne tožiteljice, stare žene, je. iz moralnega vidika malenkost. Neki obtoženec v isti zadevi se je zagovarjal takole: Sodružica Nikolajevna se pritožuje, da sem jo spodil iz stanovanja na hodnik. Tega nisem storil morebiti iz bojazni pustiti jo v stanovanje, temveč iz strahu, da bi jo mogel pretepsti. V njeni navzočnosti namreč vedno izgubim potrpežljivost in spodil sem jo samo zato, da ji prihranim batine. Čudna vprašanja Rden največjih ameriških kreditnih zavodov Chemical Bank and Trust v Newyorku je uvedel nedavno posebno proceduro pri sprejemanju novih uradnikov in uslužbencev. Vsak kompetent dobi polo s 130 vprašanji, na katera mora odgovoriti, če hoče biti sprejet v banko. Nekatera vprašanja so res zanimiva in originalna. Med drugim zahteva banka odgovore na naslednja vprašanja: Kdo je vaš zobozdravnik? Kje stanuje? Imate avtomobil? Kakšne znamke je, model, cena? Ste ga takoj plačali ali kupili na obroke? Koliko plačujete za garažo? Je stanovanje, v katerem stanujete, vaš? Če stanujete še pri roditeljih, koliko jim nlačujete za preskrbo? Ste zadolženi? Je vaš upnik sorodnik, prijatelj ali slučajni znanec? Ste se oženili dobro? Ste že ločeni? Kolikokrat? Navedite vzroke in okoliščine ločitev in morebitnih zakonskih sporov. Je življenje golo naključje? V Cambridgu je predaval nedavno slavni zvezdoslovec sir James Jeans o skrivnostnem vsemirju. V Drveni delu predavanja je navajal pogoje, pod katerimi se more življenje ohraniti, in pojasnil položaj, ki ga zavzema življenje v neskončnem svetovju. Življenje je mogoče samo na planetih, toda planetarnih sitemov, kakršen je sončni, je zelo malo. Po Jamesovem mnenju smo prišli v svetovje, če ne pomotoma, pa vsaj na način, ki bi ga !ahko nazvali naključje. Zdi se neverjetno da bi bilo svetovje prvotno določeno zato, da nastane v njem življenje, kakršno je naše. Če bi bilo to res, bi bih živijenski pogoji za nas gotovo boljši. Zdi se. da je ž-vljeme na iaši zemlji samo nekašen postranski, brezpomemben produkt. Mi, živeče stvari, je dejal angleški zvezdoslovec. smo nekako izven glavne linije. Pogoji, pod katerimi je mogoče življenje, morajo nekoč prenehati. Solnce se neprestano ohlaja in zemlja se po zakonih dinamike od njega oddaljuje, namesto da bi se mu približevala. In tako je svet obsojen na smrt, vse živo stvarstvo bo nekoč otrpnilo, zmrznilo. Tako pravi James. Drugi angleški učenjak Harrison. je pa napisal nedavno obširen članek, v katerem potrjuje prav za prav to, kar je trdil skoraj istočasno James. Tudi Harrison pravi, da se je pojavil človek na zemlji slučajno in da je še večje naključje, da se je obdržal na nji. Kar pomislimo na ogromne živali iz pradavnih časov, ki so izumrle, človek pa premaguje vse ovire in nevarnosti ter živi dalje. Je pa vprašanje, kako dolgo bo živel. Ali bo človeštvo izginilo s sveta prav tako. kakor se je pojavilo? Človek, živeč na zemlji, ki je med nebesnim telesi kakor zrnce peska, je v starem in srednjem veku mislil, da je svet ustvarjen zanj. Bil je prepričan, da je zemlja središče svetovja in da je vse ustvarjeno samo zato, da bi lahko on gospodaril. C G. Norris. 25 Roman George se je vedno bolj udaoal pijači, misleč »da najde v nji uteho Vsako noč po predstavi se je napil in drugi dan je imel težko glavo, steklene oči m okoren jezik. Če mu je kdo omenil, da ga bo Henrv Meserve postavil pod kap, je odgovorfl, naj vzame vrag njega m ravnatelja. Zadeva ie dosegla višek proti koncu gostovanja v Saint Louisn. George si je res hotel končati življenje. V svojem siromašnem stanovanju se je hotel zastrupiti s plinom, pa so ga še pravočasno rešili in odpeljali v bolnico. Kaotična doba. Vse je bflo postavljeno na glavo. Razširila se je vest, da Sefbv uinira. Zelda ga je poselila z Nino Poslušat, je morala dolgo, jecljanja in solz oolno zgodbo o kesaniu in sve-čanrb obljubah, da se bo poboljšal, samo če podane niegova oriiatelrca Ganilo io ie. čenrav se je prepričala da ni rako frudo bolan kakor so ii oravi-li Preostajalo ji ni drugega nego ponuditi mu roko v spravo. Smešen, absurden je bil ta George. Otrok, šolarček. Nemogoče je bilo presojati ga resno ali jeziti se nanj tako kakor je zaslužil. Treba ga je bilo pač ljubiti, saj je tako hrepenel po ljubezni da se ji je v dno duše smilil. Čez dva dni je ukročen in potolažen zapustil bolnico. Svojemu značaju primerno je začel delati pokoro in postal je čudovito priden. Niti kapljice likera ni popil, nehal je kaditi in z neverjetno vnemo se je lotil dela. Takoj po predstavi je hitel vsak večer domov, kjer se je ves posvetil Zeldi in ji bil hvaležen za vsak prijazen pogled in smehljaj. Tak je bil George Selby. . Igralska družina pod vodstvom zakoncev Meserves je posetila ta čas mnogo mest. George je ostal udan. ponižen, vnet Zeldin kavalir. Več tednov je bil popoln abstinent in čeprav je začel pozneje zopet kaditi in piti, se je spozabil čez mero samo enkrat ali dvakrat, pa še to nepremišljenost je potem bridko obžaloval. Tako sta poslala prijatelja. To ie bilo neizogibno Bil ji je neprestano za petami, v vlaku sta metala karte in s kolodvora jo je vedno spremil v hotel. Zelda ie hotela spoznati življenje, klube, hotele itd. tn George je bil vedno pripravljen spremljati k) povsod. Bil je mnogo bolj izkušen m spreten kakor I Zelda in tudi z ljudmi je znal obče vari j bolje. Vodil in ščitil jo je. George — George Sefcbv je bil vedno pri rokah. udan. rahločuten, zdaj ponižen in poslušen, zdaj zopet siten in vsiljiv. Tako je bik) njeno življenje, od kar je zapustila pred osmimi meseci San Francisco. In Zelda Marsh, ležeča tu v gledališkem zavetišču na svoji postelji, vsa rzčrpana od silne vročine newyor-škega poletnega dne, je dobro vedela, da je čisto drugačna, kot je bilo dekle, ki je zrlo osuplo na Kirkovo hišico na Sacramento - Streetu in polagoma spoznalo, da jo je ljubljeni fant popihal. Drugačni so bili njeni nazori, drugačno njeno življenje, toda njeno STce je ostalo nerztpremenjeno. Njegova stara pisma so se že trgala in njegova fotografija je bila že močno obledela. Toda lo-čfti se ni hotela od teh najdražjih spominov. IX. Zavetišče madame Boulanger, rjava, zelo stara hiša, je stala v West -Forttesn. Zob časa jo je bfl že močno razjedel. Francozinja sama je imela bujne grudi m široke boke. njeni trdi, kodrasti sivi lasie so spominjali na pest morske trave v starem taneefranem naslanjaču. Imela je brke in smrdela je vedno po česnu ali čebuli. Toda imela Toda domišljavost Uudi izginja tem bolj, čim bolj se človek poglablja v skrivnost svetovja. Moderni človek vidi svojo ničevost v primeri z ogromnostjo svetovja, ki mu ni gospodar, temveč le bitje, ki se je slučajno pojavilo v njem in bo morda nekoč prav tako slučajno izginilo. V svetovju pa pojde vse mirno naprej svojo pot k določenemu cilju in nobeno nebesno telo se ne bo zmenilo za ljudi, ki so bili in jih ne bo več. Če bi ljudje, posebno mogočni tega sveta, večkrat razmišljali o takihle stvareh, bi ne bile potrebne nobene revolucije, da dobi vsak človek pravico do živ-Uenja. Princ v tujski legiji V neki pariški trgovini je dobil službo bratranec danskega kralja princ Aaga. Trgovski poklic si je izbral po dolgi vojaški službi v francoski tujski legiji. Odrekel se je pred leti vseh pravic do danskega prestola, potem je pa vstopil v francosko tujsko legijo, kjer se je izkazal kot hraber vojak. Za svojo hrabrost je bil po neki ekspediciji v puščavo povišan v kapitana, med vojno z Rif-fi je pa postal polkovnik. Vojaki so ga imeli zelo radi. posebno ko je odklonil službo v štabu. V neki bitki z uporniki je bil težko ranjen, pa se ie takoj vrnil *na bojišče, čim je za silo okreval. Ta rana ga je pa končno le prisilila zapustiti naporno vojaško službo v tujski legiji. O princu Aagi krožijo v tujski legiji najrazličnejše anekdote. Nekoč, ko so nehali pošiljati četam tujske legije na bojišču hrano in obleko, ker transport m mogel do njih, se je napotil princ ponoči na konju v glavni štab, kjer se je zjutraj predstavil raztrgan kot največji capin. Stopil je pred poveljnika, rekoč: Če mora kraljev bratranec hoditi tako raztrgan, si lahko mislite, kakšno je šele moštvo. In prinčev nastop je pomagal. Čete na bojišču so kmalu dobile hrano in obleko. Bogastvo Amerike Ameriški statistiki so zbrali podatke o milijonarjih in miljarderjih za leto 1928.* Bogatašev, ki so imeli nad mibjon dolarjev letnih dohodkov, je bilo v Ameriki 511. Zanimivo je, da je naraslo število takih srečnežev od leta 1927. za celih 221. Med milijonarji so našteli 74 žensk in 29 nedoraslih otrok. 18 otrok dobiva iz premoženja, ki so ga jim zapustili roditelji, nad en milijon dolarjev letno. Največje letne dohodke in sicer nad 5 milijonov dolarjev ima 26 bogatašev. Ti žive večinoma v zapadnih državah, v New Yorku samem jih je 11. Ameriški milijonarji so plačali Samo leta 192S na davku od dohodkov 186 milijonov dolarjev. Največ davka od dohodkov je plačala United States Steel Corporation in sicer nad 15 milijonov dolarjev. Med zasebniki sta plačala največ davkov znana milijonarja Rockefellei in Astor. O neizmernem bogastvu Amerike priča tudi primerjanje z Anglijo, ki velja za drugo najbogatejšo deželo na svetu. V Angliji so našteli 1. 1928 samo 131 srečnežev, ki imajo nad en rnihjon dolarjev letnih dohodkov. Čudni običaji Pri mnogih primitivnih narodih velja stara navada, da nevesto kar ugrabijo. To je simboličen obred, s katerim hočejo pokazati, kako nevesta premaga svojo sramežljivost. Sama prostovoljno ne more vstopiti v ženinovo hišo, treba jo je spraviti tja s silo. Med plebejci starega Rima je bila navada, da je ženin s silo vdrl v hišo bodočega tasta in iztrgal nevesto iz materinega naročja. Tudi drugod po svetu naletimo često na podobne običaje. Tako je Dri Kalmikih, Tunguzih, Kamčadalih. Malajcih in drugih azijskih narodih, kjer mora biti nevesta slavnostno ugrabljena. Često se pa mora ugrabitvi pridružiti borba. Pri Makuancih pride do spopada med nevesto in ženinom. Pri drugih narodih skušajo omožene žene preprečiti zakon. Pri prebivalcih Kamčatke razpraskajo poročene žene ženinu ves obraz, kar prenaša siromak z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Pri nekem indijanskem plemenu napravijo žen- ske na svatbi krog, iz katerega mora ženin nevesto iztrgati. Pri Maročanm obkolijo žene ženina in se mu neusmiljeno rogajo. Pri Lolih je navada, da žene ženina in njegove prijatelje s palicami pošteno premlatijo. Strah neveste in bojevitost omoženin žen ima svoj izvor v veri, da zapušča žena svoje domače duhove. Pri primitivnih narodih ne žive samo ljudje ln živali, temveč tudi stoli, lonci, noil to drugo orodje, ki ima magično silo. od katere se mora dekle posloviti, ko se omoži. Nevesta ne ve. kaj jo čaka v no-vih razmerah, in zato ni čuda, da se bo* in brani in da ji omožene žeue nomagaui. Rusija prepovedala lastne filme V uredništvu Hsta *Večernaja Moskva« se je vršilo te dni važno posvetovanje, na katerem je nastopil šef sek-ciie za umetnost v ljudskem komisan- jatu Pela Kon z cbširnim poroč poliiiki komunistične stranke glede na umetnost. Najzanimivejši je bil oni de: poročila, ki govori o delovanju so vic:-ske filmske cenzure. Kon je pudrom i navajal vzroke prepovedi tren sovjetskih filmov in sicer »Dn.es I i D in »Pet nevest«. Prvi film, ki so ga kazali dva meseca pred prepovedjo z velikim uspehom, je bil prepovedan, ker v dveh dejanjih, prikazujočih ameriško življenje, sploh ni začrtana meja kapitalizma, niti ni govora o razrednem boru in vzrokih brezposelnosti. Film napravi mučen vris m ne vzpodbuja proletarcev k razrednemu boju. je dejal Kon. Hlm »Tihi Don«, prikazuje zadovoljno živijenv kozakov m tudi ne dela propagande ta razredni boj. V njem nastopa samo en revolucijonar, pa še ta ni *z prepričanja, kajti revolucionarjem se je pridružil zato, ker mu je neki častnik posilil ženo. Tretji film, »Pet nevest-, nanašajoč so na petljurovski pokret na Ukrajini, je bil prepovedan, ker ic v njem preveč poudarjena usoda petih deklet, ki so jih držali Petljurovci ujete. Pravi sovjetski film pa mora biti razredno pobarvan in tendencijo z en. Nedelja, 11. Januarja. 8: Kmetijska ura; 9.30: Prenos cerkven« glasbe: 10: Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec; 10.20: I. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega trga: 11: Radio orkester; 12: časovna napoved in m>ročlla. IG. F.ofče (rezervirano za event. prenos«: 20. J Ven os Iz Prage: Svečan koncert ob smrti ditigenta in skladatelja OsKprja Ni*d-bala: 22: Časovna napoved in poročila: 22.15: Hawai-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek! 12. januarja. 12.15: Plošče fmeSan program >: 12.45: Dnevne vesti; 13: čas. plošče, borzn. 17.30: Radio orkester, trobenta solo; 1Q.?0: Doktor Anton Bajec: Italijanščina; 19* Prof-Tine Debeljak: Poljščina: 19.30: In«r. Kern: O mamilih; 20: Rezervirano za event. prenos; 22: Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Torek, 13. januarja. 12.15: Plošče (jugoslov. in orkestralna glasba); 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester, Saxofon duet; 18.30: Prof. Fr. Pengov: Solnce v luči znanosti; 19: Mladinska ura: Schaup Ser-gej: Razvoj orožja; 19.30: Dr. Iv. Graie-nauer: Nemščina; 20: Prenos Iz Zagreba (cerkvena glasba >: 2: Poročila in časovna napoved; 22.15: Lahka glasba: 23: Ns poved programa za naslednji dan. Sreda, 14. januarja. Opoldanski program odpade. 18.30: In#. Miroslav Kasal: Razvoj Železobetonskih zgradb od Moniera do dane3; 19: Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Lastni spomini (Ludvik Mrzel); 20: L Beethovnov večer: Ob 160 letnici rojstva Beethovna, govori dr. Josip Mantuaru, klavir solo, izvaja Marjan Lipovšek; 22: Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 15. januarja. 1215: Plošče 'slovenska in plesnu glasba); 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, ga Gabrtjetciče-va; 18: Plošče; 18.30: Drago Ulaga: Gim-nastične vaje; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: J. Rupnik: Poklicna posvetovalnica pri nas; 20: Prenos Iz ljubljanske opere; 22: Poročila in čaaovna mpived, lahka glasba; 23: Napoved prograrr.a za naslednji dan. je zlato srce in bila je splošno priljubljena. Njeni stanovalci so se selili, pa so se vedno zopet vračali k nji. V neposredni bližini je bilo še več takih zavetišč, kakor ono madame Boulanger. Ta ulica je bila menda rezervirana za igralce, igralke, kabaretne pevke in celo cirkuške artiste. Italijanske in francoske restavracije, kjer so dajali hrano za petinštirideset centov na dan, krojači, lasničarji, pralnice in zakotne delikatesne trgovine so bile v pritličjih in so vaibi'e ljudi s kričečimi napisi. Zakotni okraj, kjer si iahko marsikaj videl, slišal in duhal, toda Zelda ga je imela rada, ljubila je prebivalce, spletke, govorice, vsakdanje drame, ki jih je lahko opazovala, in sploh vso to romantično atmosfero. Madame Boulanger ji je morala praviti o svojih najemnikih in veselilo jo je, da se Zelda za vse tako zanima. Pozno popoldne sta pili obe vročo čokolado, če je bilo pa vroče, sta si privoščili mrzlega sirupa. Jedli sta navadno kruh z maslom in Zelda je napeto pos-liršala. kaj ji pove srospodinja zanimivega. John Chapman, Zefdhn sosed, jo je nafbolj zanimal. Oospodmja ni vedela rrrnoJTO o njem. Bfl je simpatrčen. čeden fant tridesetih let ali malo čez. Prišteval se je med igralce, toda odkar je sta- noval na številki 138, sploh ni delal. Kljub temu je pa stanarino vsake nedelje zjutraj vestno plačeval. Mar e imel svojo tajno? No, šepetalo in nami-gavalo se je marsikaj. .Madame je pa samo skomignila z rameni, oe je kaj slišala. Zelda je imela Johna Chapmana rada, ^celo zelo rada, toda bil je žal slab družabnik. Imel je težak ooraz in orjaška usta z velikimi belimi zobmi, be oredno ;e minil tretji teden njenega prebivanja v hiši madame Boulanger, je bil do ušes zaljubljen v Zeldo. Neke noči — ko je bila spremila v Evropo namenjeno Nino na parnik — je začela praviti svojo zgodbo visokemu, molčečemu sosedu, ne da bi prav vedela, kako je prišlo do tega. Bakersfield. San Francrsco, Mihael, dr. Bovlston, zakonca Meserve. Bilo je prvič, da je govorila o Mihaelu. Noben njen stanovski tovariš ni nikoli slišal njegovega imena. Zdaj v jasni poletni noči, na trdem stopnišču neu*yr>rškega gledališkega zavetišča, je lahko govorila o sebi odkrito. Niti takrat, niti pozneje ni obžalovala svoje iskrenosti. Tak ie bij John Chaoman. Mož solon ni bU /-mo'/en izdati skrivnost. Zastran njegove diskretnosti si ni belila glave, pač io ie pa skrbelo, kameri vtis bo napravila nanj njena zgodba. Cez noč se je zaljubil v njo. Stran 6 SLOVENSKI NARODc, 10. Jamarja 1981 ^tev 7 Franc Jager Najmodernejša oblika! LJUBLJANA, Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrat, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane Ltd. Prostor za posteljnino. Garantirana konstrukcija! i Omnibus Graf in Stift 26 sedežen, v prav dobrem stanju, z novimi obroči in novo lakiran, naprodaj za slepo ceno šilingov 13.000. Vprašanja na: Mehlem, Graz (Austria) Lendplatz 37. Tel. 7404- 564 Priložnostni nakup Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloere znižane cene! Globoko užaloščeni naznanjamo pretuž-no vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod strojni stavec dne 9. t- m. po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. januarja 1931, ob pol 3. uri pop. iz mrtvaške veže Vidovdanska cesta 9 (Hiralnica Sv. Jožefa), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1931. Globoko žalujoči ostali. (Jbčtna Ljubljana Mr«tn! pogrebni »*vod Ljubljana, Gledališka ulica št« Z Prvovrstna izborna kuhinja, dnevne dobave iz Hrvatske. Purani, piščanci, pripravljeno na razne načine. Cene zelo zmerne. Vfna vse najboljše kvalitete, cene samo od Din 10 do Din 12. St. 48178/1930. H/2. Razglas. Po čl. 16 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti pio-meta na njih z dne 6. junija 1929 Ur. L 273/64 mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančni naslov. Velikost in obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo vporabljati. V smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče: Pod vozili je tu razumeti samo vozila za živalsko vprego, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) in ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej vse kočije, ekvipaže, koleslje, tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego. Počenši od 12. t. m. naj se vsi lastniki takih vozil, ki bivajo v območju mestne občne ljubljanske, zglase na jaestni stražnici soba št. 4 mestnega načelstva med 8. in 13. uro v sledečem redu: Lastniki vozil z začetnimi črkami od A do F, 12. t. m. od 8,—13. ure; od G do M, 13. t. m. od 8.—13.; od N do R, 14. t. m. od 8.—13.; od S do 2, 15. t. m. od 8.—13. ure. Zamudniki 16. t. m. od 8.—13. ure. Hkrati si morajo do 1. februarja 11. nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20 X 30 cm 1 er jih pritrditi spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na dobro vidnem mestu. Tablice morajo imeti na črnem polju bel napis: 1. Registrirno številko, 2. rodbinsko in krstno ime lastnika vozila, 3. bivališče (ulica, številka). Ime mora biti napisano s 5 cm veh'kimi, tiskanimi črkami, za ostali napis zadostujejo 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki pri mestnem načelstvu ob priliki registracije. Lastniki vozil, ki se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic, bodo kaznovani po čl. 56 cit. uredbe z globo od 50—1500 Din, oziroma zaporom 1 do 50 dni. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI dne 7. januarja 1931. »SVUET zagTebška tedenska ihistrovar.a revija, knjige III.—X.; to je letniki 1927 do 1930 ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Slov Naroda«. 557 NAJFINEJŠO ŽIMO izdelujem iz samih govejih repov; za žimo jamčim, da je čista in nič mešana. Cena ugodna; vsado bo gotovo zadovo-Ijn. Se priporoča — Stanko Re-mic, Liubno, Savinjska dolina, 554 Zenitna ponudba Mlada gospodična iz meščanske rodbine, kristjanka, skromna, dobra gospodinja z znatno doto v gotovini in nepremičninah išče znanja, da bi se omožila. Ni mi do bogastva, iščem pa v prvi vrsti značajnega in solidnega soproga, ki bo i sto tako cenil mojo osebo kakor mojo doto. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro .»Plemenit karakter 516« na upravo Slov. Naroda. ANTON ŠTALCER - Črnomelj Philiipsova radio aparati, akumulatorji, baterije, antenski materijal, polnitev, galvaniziranje. — Cene zmerne, tudi obročma odplačila. Ceniki zastonj. 529 HARMONIKE Izdelujem nove ln sprejemam v nopravUo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. PEKARIJO dobro idočo, na prometnem kraju, kupi ali vzame v najem Dragutin Lach, Zlatar, Hrvatsko. 56S BRIVSKEGA POMOČNIKA starejšega, ki bi sam volil salon za dame in gospode, sprejme Kebernik, Krško ob Savi. — Nastop takoj, plača po dogovoru. 567 POSESTVO obstoječe iz 5 oralov zemlje, 234 sežnjev njiv, travnikov in gozdov, lepe hiše, poleg kozolec in lepo sadno drevje, ki se drži hiše, oddaljeno 5 minut od gl. ceste — prodam za 20.000 Din. Ponudbe na naslov: Pavel Ju-stinek, Lahov graben, Jurklo-šter pri Laškem. 566 Premog, drva, koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., Ljubijana, Dunajska c. 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595 PRVOVRSTEN CVIČEK (dolenjska črnina) toči gostilna »PRI DOLENJCU«, Ljubljana, Kapiteljska ulica 3 (nasproti Alojzij evišča) pod Poljansko cesto. 553 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. :- Toledo vezenje za najfinejše nevestine opreme v prekrasnih vzorcih, kakor vse druge vezenine veze mehanično umetno In ročno Matek & Mikeš, LJubljana poleg hotela Štrukelj. »Breda« žepni robci kom. 2 Din. Pozor! Najnovejši on tel oblek! Pozor! da vitko in elegantno linijo! V zalogi tvrdke A.& E. SKABERNČ LJUBLJANA Strojno podjetje R. WILLMANN, LJubljana Slomškova ulica 3. Tel. 2055. Beneški jaremeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jerme-nice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. Od dobrega najboljše je le Gritzner = Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novost 1 Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri J0S. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERLRBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke Bok zrn želode, slabo orebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje FIGOL. F1COL odpira slast, tisti in osvežuje liri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, po poiti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEL1Ć, DUBROVNIK ZbO. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. ,Sacks" motorjem Tribuna dvokolo s „< posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega sa lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta št. 4. I V^^P*0T; REVMATIZMU, m%3Sm M )StA^^ PREHLADU .n ISHIJASU. ;||jjnjj LAS0R AT0RIJ Dr P A M L C J t V A BEOGRAD .SARAJEVSKA g4 DOBIVA S £ V VSEH LEKARNAH. PO CENI 0IM.7S OGLEDA lNarodno tiskarno« Pran Jezersek. — Zrn. upravo tn inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 29