glasilo - Ij^i^isticne delovnega ljudstva LETO XXVII, ST. 34! PTUJ, S. SEPTEMBRA 1974 CENA 1,50 DIN Za nami je VI. festival domače glasbe Ptuj '74 STREHA NA LETNEM PRIREDITVENEM PROSTORU NUJNO POTREBNA Za nami je VI. festival domače zabavne glasbe Ptuj 74. Preden naštejemo vse nagrade, ki so bile podeljene, naj zapišemo, da je naš vremenar Alojz Cestnik, ko je napovedal: „Ljudje lahko pridejo vse tri festivalske prireditve brez dežnikov." imel prav. V petek ni deževalo, v soboto tudi ne, v nedeljo pa je začelo deževati šele ob 19. uri, ko bi festival moral biti že končaa Zaradi železniške nesreče v Zagrebu je sobotna prireditev bila prestav- ljena na deljo ob 15., ko bi moral biti na programu že revijski de', tako pa je bil šele ob 19. uri. V petek, prvi večer festivala je nastopilo 23 ansamblov, od t^a jih je prišlo 15 v nedeljski finalni del. Po tem ko so vsi finalisti odigrali svoje skladbe in med tem, ko je, komisija štela glasove publike, strokovna komisija pa ocenjevala najboljše, so nastopili oktet Gallus iz Ljubljane, humorist Rado Ferlan iz Skofle Loke, ter tamburaški orkester DPD Svoboda iz Ptuja. Cas pred razglasitvijo nagrad pa je izkoristil tudi Edi Hrausky, urednik revije STOP. Podelil je tradicionalne krošnje popularnosti - najbolj popularnim slovenskim ansamblom domače zabavne glasbe. Veliko krošnjo je prejel svetovno znani ansambel Avsenik, srednjo krošnjo je prejel ansambel Lojzeta Slaka, majhni pa sta dobila ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja ter ansambel Mihe Dovžana. Na vrsto je prišla razdelitev nagrad. Za najboljšega debitanta je dobil nagrado ansambel Klopotec in Ljutomerski oktet za skladbi Veseli Lotmeržanci in Toti Verženci. Nagrado za najboljšo besedilo je prejel avtor besedila Veseli Izidor Miroslav Slana, nagrado za najboljšo instrumentalno izvedbo pa je prejel Viki Ašič za skladbi Kje je dežela in Med novimi prijatelji. Prvo nagrado občinstva, ki jo je podelila revija STOP je dobil ansambel Jožeta Krežeta iz Mari- bora za izvedbo skladbe Najlepša pesem zate in Prlek in planšarka. Drugo nagrado občinstva si je priigral ansambel bratov Plesničar iz Avstralije, tretjo nagrado občinstva pa je za izvedbo skladbe Tak je na toten sveti in Srečanje dobil ansambel Slavka Kovačiča iz Maribora. Prvo nagrado strokovne komisije - bronastega Orfeja z liro in nagrado 2.500 din kasetne produk- cije RTV Ljubljana je prejel ansambel Valterja Skoka iz Mari- bora. Naslov zmagovitih skladb je Kje si, kje, moj rodni dom in odlično izvedena Ptujska polka. Drugo nagrado strokovne komisije - 2.000 din je podelila revija Antena ansamblu Dan in noč z Jožetom Koblerjem iz Maribora za skladbi Podoknica in Veseli Izidor. Tretjo nagrado strokovne komisije - 1500 din pa je prejel ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora, lansko- letni dobitnik Orfeja. Revijski del je v nedeljo zvečer žalil dež. Kljub temu so nastopili Avseniki s svojim humoristom Francem Koširjem, po nastopu nagrajenih ansamblov. Smeh na obraze mokrih gledalcev pa je privabil tudi priljubljeni Toni iz Metlike. Le kdaj bo dobil ptujski prireditveni prostor streho? M. OZMEC Foto: LANGERHOLC Takole je ujel v širokokotni objektiv ptujski fotograf Langeiholc letni prireditveni prostor v nedeljo ob pričetKu finaln^adela. Bronastega Orfeja z Liro je organizator Radio Ptuj podelil po oceni strokovne komisije ansamblu Valterja Skoka iz Maribora. Ansambel brato Plesničar: ,,Hvala vam Ptujčani pa ne za nagrado, ampak za topel sprejem in domačo slovensko muziko." do nedelje, 15. septembra 1974. Zadnji krajec bo v ponedeljek, 9. septembra ob 13. uri. Napoved: vreme bo spremenlj- ivo. V prvi polovici prihodnjega tedna bodo plohe z nevihtami. Na posameznih območjih bo padlo zelo veliko dežja. Neurja so zelo verjetna. Hladneje bo. ALOJZ CESTNIK 2 Btran tednik — Četrtek, 5. septembra 1974 STABILIZACIJA IN PORABA Čezmerna poraba nad ustvarjenim dohodkom Bilance opozarjajo: vsi trosijo čez mero: država, gospodarstvo in državljani. Takšno obnašanje deval- vira z mukami dosežene rezultate in program stabilizacije. Vendar je treba povedati: nagnje- nost k čezmerni porabi ni ugotovljena včeraj. O tem v naši družbi razpravljamo že dolgo, zato je tudi hotenje, da bi čezmerno porabo onemogočili, ni od včeraj. Od začetka januarja do konca aprila letos so znašali skupni dohodki za splošno in skupno porabo okrog 37 milijard din nasproti 28,8 milijarde din v istem času lanskega leta. Povečanje je bilo torej 28 odstotno. Na intezivnost porebe je pred kratkim opozoril zvezni sekretar za finance z izjavo: ,,Vidna je eskalacija porabe v vseh oblikah". Analize porabe kažejo pol^ drugega, da marsikje trosijo ne- odvisno od ustvarjenega dohodka, poleg te^a pa več in hitreje od rasti družbenega proizvoda. Ustavne in samoupravne rešitve še niso v popolnosti prisotne, zato marsikje trosijo samo na temelju potreb, ki jih ne ugotavljajo glede na možnosti, ali glede na dejanske želje in zahteve . gospodarstva. Tako se izgublja dejanska zveza med porabo in možnostmi. Tako ni čudno, da se oblikujejo cene neodvisno od gospodarskih in denarnih gibanj po neki svoji notranji logiki, ki jo diktira inflacija. Intenzivnost porabe v zvezi, v občini ali v gospodarstvu se verižno prenaša na državljane, ki na isti način postopajo s svojim zaslužkom. Na pospešeno porabo prebivalstva vplivajo tudi psihološki dejavniki, v prvi vrsti visoka stopnja inflacije, posebej pa že napovedane podra- žitve blaga in storitev. Vendar državljani ne trosijo samo tistega, kar zaslužijo. Mnogi usluž- benic, delavci, upokojenci, kmeto- valci in drugi več kot doslej zahtevajo potrošniške kredite. Videz je, da izposojanje ni bilo nikdar tako popularno kot letos. Na kredit kupujejo avtomobile, stanovanjsko opremo, konfekcijo, hodijo m dopust itd. To potrjujejo podatki: v prvih štirih mesecih tega leta se je obseg potrošniških kreditov povečal za 39 %. Da bi izpopolnili sliko o porabi še naslednji podatek: za investicije v osnovna sredstva je bilo porabljenih v prvih petih letošnjih mesecih 41 % več kot lani v tem času. Takšno obnašanje, naj gre za čezmerno porabo države, občine, ali delovne organizacije ne spodbuja stabilizacije, nasprotno: aevalzira dosežene napore in rezultate. S čezmerno porabo, ki ne bazira na ustvaijenem dohodku, inflacije, ni mogoče obvladati. V. L.. Včeraj seja komiteja ZKS Ptuj Za včeraj, sredo 4. septembra ob 16. uri je bila sklicana osma redna seja komiteja ZKS Ptuj v prostorih šolskega centra za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" v Rajšpovi ulici v Ptuju. Za sejo je bil pripravljen naslednji dnevni red: 1. Idejnopolitična naravnanost vzgoje in izobraževanja ter kadrov- ska politika v ptujski občini 2. Sklic občinske konference ZKS Ptuj 3. Razno O poteku seje bomo poročali prihodnjič. KARAVANA BRATSTVA IN PRUATEUSTVA 1974 Občinski konferenci S2DL Ptuj in Onnož VABITA nekdai^e sk)vexiske izseUenoe v Srb^i v ktih 1941-1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasgo Občinski konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležiu fetoSnje karavane bratstva in pr^ate^stva 1974. Nekdanli izae^enci in njiliovi najoi^i družinski člani, naj se m^las^o pismoio aH ustno nepreklicno do ^0. septeml»a 1974 (pnimelcjh ime ter naslov prebivanšča). Pogoji priglasitve 90: 1. Da je bfl prigla8iteQ izse^enec v SibQi 2. JDa ob piigbsitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroSkom iti ža pridobitev znaka »Karavana**. (Ta znesek bo lahko udeleženec na vlaku vnovčU za hrano in okrepčila;) 3. Da ne zahteva povračila prispe^ca, če se iz kakršnihkoli jpoznejSh raztogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krei^ila na pot s posebnim ^dakom 11. oktobra ob 21. uri iz železniške postne Maribor. (V primeru zadostnih pr^v bo oiganiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor. Posebne skupine udeležencev bodo^obiskale nasledile kiaje: ARANDELOVAC, ALEKSANDROVAC, ARIUE, BRUS, ČAČAK, CUPRUO, GORNJI MILANOVAC, KNiC, KOSJERIČ, KRALJEVO, iCRU^VAC, LAZAREVAC, LUCANE, MLADENOVAC, RAŠKO, SVETOZAREVO, TITOVO UŽICE, TRSTENIK, U2lCK() P02EG0 IN VRNJAČKO BANJO. Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane pravočasno pismeno ^loročili. Za navodia se naj izseyenci obrnejo na Občindco konferenco SZDL Ptuj in Ormož. Združeni zdravstveni dom Ptuj obvešča občane, da od 1. septembra 1974 dalje ordi- nira specialistična okulistična ambulanta ZZD Ptuj v prostorih nove kirurgije Splošne bolnišnice dr. Jo- žeta Potrča, Ptuj. Delovni čas spec. okulistične ambulante je dnevno, razen sobote, dopoldne. Mnogo je nasprotij v šolstvu v interesu otrok in ne motenja vzgojno izobraževalnega dela se je minuli ponede^ek na vseh osnovnih šolah območja občine Ormož pričel reden pouk. Izjema je samo osnovna šola Ormož, kjer te dni pospešeno urejajo napeljave za centralno ogrevanje in se bo pouk pričel 9. septembra. Reden pričetek pouka pravzaprav ni nič nenavadnega, toda kljub temu je v ormoški občini bilo večkrat slišati, da se bo zaradi nemogočega položaja prosvetnih delavcev moralo nekaj zgoditi. Toda, kot smo že poročali v prejšnji številki, so člani komiteja skupaj s predstavniki prosvetarjev na svoji skupni seji odklonili vsako drugo možnost „urejanja" problemov, razen seveda redne. ZA KAJ PRAVZAPRAV GRE Uspehi osnovnošolskega dela so^ bili v ormoški občini očitni. Končno se je pričela uresničevati ideja, da je znanje tisto in največ, kar lahko damo mladini za popotnico v življenje. Na manj razvitih področjih otroke tepejo socialni problemi in šola bi naj bila tista, ki bi otroku pomagala premostiti začetne težave, a se je ponovno zataknilo. Ni denarja in učiteljev. Zaradi prvega prihajajo iz republiških forumov, ki skrbijo za materialno stanje izobraževalnega dela priporočila o tako imenovanem minimabiem programu v osnovnem šolstvu, zaradi pomanjkanja učite- ljev pa prihaja po šolali do velikega števila nadurnega dela, kar pa je večini prosvetnih delavcev samo v breme. Temu, da bi učni program prilagodili materialnim možnostim in ga tako skrajšali na minimum, so se udeleženci omenjenega sestanka odločno postavili po robu, saj je takšno mnenje povsem v nasprotju z vsemi dosedanjimi prizadevanji na področju izobraževanja. Odločna beseda proti minimalnemu pro- gramu v šolstvu je sočasno vsebovala zahtevo po ponovnem dogovarjanju za plačilo stroškov skupne porabe in dosledno izpolnjevanje sprejetih sporazumov. Prosvetni delavci priča- kujejo odgovor na to vprašanje, saj , zajema a:ž problemov, ki so se še posebej po zadnjih podražitvah usule kot plaz. Drugo področje je pomanjkanje učiteljev. Za reden pouk bi jih na šolah v ormoški občini potrebovali okrog 30, za druge dejavnosti šol pa še okrog 15. Ob tem je treba povedati, da se je lansko leto iz ormoške občine vpisalo na pedago- ško gimnazijo samo 12 dijakov, kar je odločno premalo ob dejstvu, da po končani srednji šoli vsi ne nadaljujejo šolanja na PA in ne gredo v učiteljski poklic. No, kljub temu stanje ni tako zaskrbljujoče. Vsi štipenditorji v občini Ormož štipendirajo 26 dijakov in študentov za pedagoški poklic, nekaj nad 30 pa jih štipendira republiška izobra- ževalna skupnost (za potrebe šolstva v ormoški občini). Prvi dotok prosvetnega podmladka je pričako- vati čez pribUžno dve leti. Ce vemo, da v Sloveniji sedaj manjka nad 1500 učiteljev in da obe slovenski pedagoški akademiji dajeta letno 100 dipk)mantov, so obeti šolstva v občini Ormož dokaj pogumni in optimistični. Največ učite^ev manj- ka na OŠ Tomaž in Miklavž. VREDNOST DELA? življenje vsakega človeka, tudi prosvetnega delavca je odvisno od njegovega materialnega stanja. Zna- no je, da se plače v prosveti (z izjemo treh mesecev) niso spreme- nile od lanskega julija. Nekaj se govori o 8,8 odstotnem povečanju, vendar to spričo podražitev življenj; skih potrebščin ne pomeni skoraj nič, četudi bi za takšno povišanje v občini Ormož potrebovali za 6 mesecev 500.000,00 dinarjev. V Ormožu menijo, da bi realno (brez pretiravanj!) povečanje osebnih dohodkov moralo znašati najmanj 20 odstotkov, posebej še, ker so sedanje plače pod republiškim poprečjem. Zaradi takšnega stanja se lahko zgodi (za sedaj še ne!), da bodo učitelji odklonili nadurno delo, to bi pa imelo za posledico, da ne bi na osnovnih šolah občine Ormož mogli verificirati nobenega spričevala. Prav v tem pa tiči vrednost učiteljevega dela. TEDNIK — ČETRTEK, 5. septembra 1974 stran 3 AKTIV KOMUNISTOV - RIBIČEV V Ribiški družini Ptuj je samo med člani z območja ptujske občine 87 članov ZK, med vsemi člani pa nekaj nad 100 ali okrog 18 odstotkov vseh aktivnih ribičev. V skladu z določili statuta ZKS, ki ga je sprejel VII. kongres ZK Slovenije, se aktivi komunistov ustanovijo kot oblika organiziranja in delovanja članov ZK povsod tam, kjer je potrebna organizirana idejno-poli- tična akcija ZK, kar je nedvomno potrebno tudi v društvih. Zato so se komunisti dogovorili, da bodo tudi v Ribiški družini Ptuj ustanovili svoj aktiv. Tako so se v četrtek, 29. avgusta 1974, ob 18. uri sestali v sejni dvorani na magistratu v Ptuju komunisti Ribiške družine Ptuj ne ustanovnem sestanku in ustanovili svoj aktiv komunistov. O pomenu, vlogi in nalogah je uvodoma spregovoril Dimče STOJČEVSKI, organizacijski sekretar komiteja občinske konference ZKS Pt uj, kije tudi sam aktiven ribič. Za tem so soglasno izvolili za sekretarja aktiva Petra ZMAZKA, za člane sekretaria- ta pa: Vinka KNEZA, Zvonka MASTENA, Maksa MURŠECA in ing. Milana VOGRINCA' V razpravi so bile nakazane številne naloge, ki se jih bodo morali komunisti načrtno lotiti. Te naloge bi lahko opredelili na dve glavni področji: 1) idejno-poUtično delo- vanje in 2) operativno delovanje in izvajanje nalog ribiške družine. Predvsem gre za družbenopolitič- no vzgojo članstva ribiške družine, moralno etiko ribiča, razvijanje solidarnosti, prenašanja izkušenj in podobno, kar vse bi naj prispevalo k vsebinsko še boljšemu delovanju društva. V zvezi s tem so razmišljali tudi o uveljavitvi delegatskega sistema na občnih zborih in letnih konferencah ribiške družine, ki jih povezuje Ribiška družina Ptuj in bi tako neposredno odločanje članstva prišlo bolj do izraza. Plod takega dela bi naj bilo tudi sprejemanje novih članov v ZK. Ne gre prezreti dejstva, da je med članstvom RD Ptuj kar 63 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje, med njimi večina mladih delavcev. Prav med njimi imajo komunisti veliko možnosti uspešnega delovanja in pridobivanja novih članov, da tako čimprej uresničimo nalogo - ustvariti delavsko večino v Zvezi komuni- stov. Poleg tega bo aktiv komunistov močna opora upravnemu odboru v prizadevanjih za razvoj ribištva, turizma in rekreacijske dejavnosti. Tu se bo treba trdno vključiti v razvojni program občine in prispeva- ti svoj delež k skladnejšemu razvoju. Prav tako pomembna pa je naloga v boju proti najrazličnejšim oblikam , zastrupljanja vode, varovanju narave in okolja, kar mora priti v zavest vsakega človeka. Pri tem imajo in morajo imeti ribiči še posebno pomembno vlogo. Po razpravi so sklenili, da naj novoizvoljeni sekretariat pripravi predlog programa nalog, ki ga bodo končno sprejeli na drugem sestanku aktiva komunistov in ga začeli tudi konkretno izvajati. Ustanovitev aktiva komunistov pri Ribiški družini Ptuj je rez dvoma še nova potrditev uspešnosti dosedanjega dela, na katero je ob svoji 25. obletnici delovanja RD Ptuj lahko upravičeno ponosna. Franc Fideršek. Priprave OK ZMS Ptuj na kongres Po poletnem premoru se je v ponedeljek, 2. 9. 1974, sestalo predsedstvo OK ZMS Ptuj in sprejelo akcijski program dela, ki ga bo moralo izpeljati po IX. kongresu ZSMS, ki bo v Murski Soboti 2., 3. in 4. oktobra, saj s kongresom preneha mandat vsem voljenim organom v ZM in bo treba izvesti nove volitve. Predsednik OK ZMS Ptuj je poročal o delu mladinske poletne poUtične šole, ki je bila 25., 26. in 27. avgusta v Vikrčah pri Ljubljani in je bila po svoji vsebini predpriprava na kongres. Delo samo se je odvijalo po interesnih skupinah. Na kongresu so delegati slovenske mladine podali svoje pripombe na statut in resolucijo. Sekretarje nato podal informacijo o delovanju sovražne propagande proti naši samoupravni socialistični družbi. Posebna pozornost je veljala pripravi delegatov za kongres. Dogovorili so se, da bodo pripravili referate, ki naj bi zajeU naslednje teme: položaj mladega kmeta, položaj vajenca pri zasebnikih in vlogi religije v naši družbi. Delegati za kongres so delegirani po posameznih področjih: za vzgojo in izobraževanje, kmetijstvo, za SLO, mlade delavce. Jugoslovanske- ga kongresa ZMS, ki bo novembra v Beogradu, se bo udeležil Milan Cucek, predsednik OK ZMS Ptuj. Pričeli so z gradnjo zgradbe Ljubljanske banke, v kateri bo tudi SDK Pred kratkim so sredi SI ov Bistrice pričeli z deli pri gradnji poslovne zgradbe, v kateri bosta dobili svoje prostore Ljubljanska banka, podružnica Slov. Bistrica in Služba družbenega knjigovodstva. Za graditev novih prostorov so se odtočaU več let, vendar je 'do uresničenja načrtov prišlo vsled nekaterih objektivnih težav šele letos. Razlog novogradnje je nefunkcio- nalno st prostorov, v katerih sedaj delujeta ustanovi in hitro razši rjanj« njune dejavnosti. Sedaj delujejo v prostorih, ki so jih uredili v te namene s preureditvijo treh stano- vanj. Bistriška podružnica Lj ubljan ske banke zaposluje trenutno 65 ljudi. To število pa bodo morah še povečati, predvsem vsled hitrega širjenja njihovega poslovanja, ki se kaže med drugim sedaj tudi v odločitvi 16 delovnih kolektivov o izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Takšno povečanje dejavnosti bi- striške podružnice Lj ubljanske ban ke tudi zavrača možnosti za rekon- strukcijo dosedanjih prostorov, saj je zgradba dotrajala in je prostorsko nefunkcionalna. Gradbena dela na novi poslovni zgradbi v Slov. Bistrici bo opravil Konstruktor, TOZD Granit, SI ov Bistrica, gradnja pa bo veljala okoli milijardo SD. Pričakujejo, da bodo v novih prostorih lahko pričeli z delom v septembru prihodnjega leta. V. HORVAT TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: 5 za študij na srednji vzgojiteljski šoli 5 za študij na pedagoški gimnaziji 10 za študij na pedagoški akademiji. Višina štipendije je določena z družbenim dogovo- rom o štipendiranju. Prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 — »Pro- šnja za štipendije« je priložiti: — overovljene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih) — dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na koledarsko leto 1973 — potrdilo SOb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, podpore, pomoči itd. oz. potrdilo, da nima obvez- nosti iz prejšnjega štipendiranja — mnenje osnovne šole, srednje šole, organizacije ZMS in ZKS. Prošnjo je vložiti najkasneje do 5. oktobra 1974 na Temeljno izobraževalno skupnost Ptuj, Trg mladin- skih delovnih brigad št. 1. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez prilog ne bomo upoštevali. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Poklicna poljedelsko-živinorejska šola Turnišče pri Ptuju razpisuje prosto delovno mesto slavista - anglista za nepoln delovni čas. Pogoj PRU s prakso. Nastop službe takoj. Prijave sprejema šola v roku 14 dni od objave razpisa. 4 stran TEDNIK — ČETRTEK, 5. septembra 1974 Program razvoja KS Velika Nedelja v razpravi Krajevna skupnost Velika Nedelja je že izdelala svoj srednjeročni program razvoja. Tak posel morajo po priporočil}! izvršnega sveta in skupščine občine Ormož izdelati vse krajevne skupnosti na območju te občine, saj bodo samo tako laliko usklajevali delo in nadaljnji razvoj krajevnih in vaških skupnosti. Predlog programa, ki zajema obdobje od 1975 do 1980 sta že sprejela svet in delegacija krajevne skupnosti. Srednjeročni načrt je pravzaprav zbir programov dela organizacij, društev in zavodov ter krajevne skupnosti same. Med bistvenimi opravili, ki j ih v KS Velika Nedelja nameravajo opraviti v načrtovanem času je urejevanje cest, napeljava vodovodnega omrež- ja, izboljšava elektrifikacije na območju skupnosti, nadaljnje ureja- nje pokopališča z gradnjo nove mrliške veže, gradnja stanovanjskega bloka za učitelje ter ob novem vrtcu, ki je že pod streho, dogradnja štirih učilnic za potrebe osnovne šole in postavitev nove telovadnice. Program je zajeten, vendar pri Veliki Nedelji ne dvomijo v njegovo uresničitev. Prva izkušnja je že tu. CESTE,CESTE Največja želja bo uresničena že prihodpje leto. Po zgledu številnih primerov drugih krajevnih skupnosti so se tudi pri Veliki Nedelji odločili pričeti z odločnimi akcijami za ureditev cest. Tudi v Tedniku smo poročali o začetnih težavah, vendar lahko ob novji ugotovitvah in dejstvih brez bojazni zapišemo, da se je za delovne ljudi velikonedeljske krajevne skupnosti pričelo resnično novo obdobje. Akcija zbiranja sredstev za asfaltiranje ceste od Mihovec skozi vasi Velika Nedelja, Sodinci, Senežci itd. nas je prepričala o tem. V omenjenih vaseh ter še Lunovcu in Saidinju so doslej zbrali 350.000,00 dinarjev, kar je več od najbolj optimističnih pričakovanj. Pravkar poteka akcija zbiranja v Mihovcih. Ljudje kažejo interes, vendar so vsote nekoliko manjše, kot so predvidevali. Kljub temu so neutrudni aktivisti krajevne skupnosti zadovoljni z dosedanjim zbiranjem sredstev, saj so doslej zabeležili samo dva odklona zave- zancev. Te dni bosta na vrsti še poslednji dve vasi: Drakšl in Trgovišče. Razen tega je pri Veliki Nedelji še mnogo drugih možnosti za zbiranje denarja, kar bodo vse opravili do prihodnjega leta, ko bi naj stekla prva dela na urejevanju omenjene ceste z odcepom mimo šole do pokopališča. Razumljivo da Velikonedeljčani računajo tudi na obljubljena sredstva občinskega komunalnega sklada. ELEKTRIFIKACIJA IN DRUGO Denar za izboljšanje električne napetosti, ki je v nekaterih vaseh KS Velika Nedelja izredno slaba, so občani zbrali že zdavnaj, vendar ni in ni moglo priti do gradnje dveh novih transformatorskih postaj. Najprej je dela zavirala železnica, nato pa se je zataknilo nekje drugje (baje pri elektro!) toda te dni so dela stekla in dobra volja ljudi je takoj večja. Omenili smo že, daje novi otroški vrtec, za katerega so delovni ljudje KS Velika Nedelja sprejeli poseben krajevni samoprispevek že pod streho, kar je nedvomno velik uspeh te skupnosti, seveda ob pomoči širše slovenske skupnosti. Osnovna šola Velika Nedelja je letos dobila centralno ogrevanje, kar je tudi pridobitev, ki je ne gre prezreti. Razen t^a si v KS želijo čim prej (verjetno še letos) urediti atletsko stezo okrog novo asfaltiranega rokometnega igrišča) sredstva je prispevala šola). V srednjeročnem programu dela krajevne skupnosti pa zasledimo tudi prizadevanja na področju socialnega skrbstva, kul- ture in drugo. Posebno mesto pa imajo tamkajšnja društva, posebno gasilska. O tem pa prihodnjič. jr Najboljše naloge bodo nagrajene Občinska gasilska zveza Ptuj organizira v okviru tedna požarne varnosti 1974 po svoji komisiji za stike s šolami v ptujski občini akcijo pisanja šolskih nalog s požarnovar- nostno tematiko. O razpisu za nagrade o teh nalogah je bila razprava na sestanku šolskih upravi- teljev, 4. 9.'74. Na njem je tolmačil predsednik komisije Lado Štumber- ger podrobnosti namena teh nalog za teden požarnfe varnosti. Najboljše naloge bodo nagrajene; razdeljene bodo tri nagrade trem šolam - aparat za gašenje s popolno opremo, v skupni vrednosti 3.000,- din. Obenem se je obrnila Občinska gasilska zveza s posebnim dopisom na gospodarske organizacije z željo, da bi prispevale primeren prispevek za nabavo nagrad, ki bodo pozneje služile za požarnovarnostne vaje v pionirskih desetinah po šolah. Komisija za pripravo pisanja teh nalog je prepričana, da bodo po šolah razumeli namen akcije, da jo bodo podprli, pomagali ustanoviti gasilske pionirske desetine in tudi, da bodo ustvarjeni stiki z gasilskimi društvi na šolskem območju v svrho seznanjanja pionirjev s požarno preven,tivo, uporabo naprav in opreme ter tekmovanja desetin v požarnovarnostnih disciplinah. J. V. OSNOVNA ŠOLA MAJ- ŠPERK, podružnica Ptujska gora razpisuje prosto delov- no mesto kuliarice SMK za določen čas (6 ur dnevno). Preizkusna doba 1 mesec. tednik — Četrtek. 5. septembra 1974 stran 5 V bistriški občini prejema nad 2000 zaposlenili osebne dohodke na hranilne knjižice Prvi začetki, ko je kolektiv Ljubljanske banke, podružnica v SI ov. Bistrici sklenil svoje osebne dohodke izplačevati na bančne knjižice, so danes tudi na območju občine Slov. Bi strica že močne preseženi, kljub temu, da vse mož- nosti na tem področju še vedno niso izkoriščene, mi je pred kratkim povedala direktorica bistriške po- družnice Lj ubljanske banke, Marija Godec. Zaskrbljena nad težavami s sred- stvi poslovanja, pa tudi prostorsko utesnjenostjo, v kateri danes deluje podružnica, je vzpodbudno sprego- vorila o vse večjem odločaniu delovnih organizacij na območju občine Slov. Bistrica, da svoje osebne dohodke izplačujejo prek njihove podružnice, s tem pa pri- pomorejo k uspešnejši likvidnosti gospodarstva v tej ne ravno močni slovenski občini. Po zadnjih podatkih se ie za prehodna izplačevanja osebnih do- hodkov prek banke odločilo v bistriški občini 16 delovnih organi- zacij. To pomeni okoli 2000 zapo- slenih od 5200 zaposlenih v občini. V tem mesecu pa se je za to obliko izplačevanja osebnih dohodkov od- ločil tudi kolektiv Konstruktorja TOZD Granit, SI ov. Bistrica. KI jub težavam, ki se pojavljajo ob dnevih izplačevanja osebnih dohod- kov na bančne knjižice, predvsem vsled pomanjkanja delovnih moči v bistriški podružnici in utesnjenosti poslovnih prostorov (kar bodo že prihodnje leto odpravih) pa pomeni takšna oblika varčevanja zaposlenih tudi njihov velik prispevek k izbolj- šanju hkvidnosti, ki prav sedaj zopet kaže stopnjo poslabšanja ob velikem pomanjkanju potrebnih sredstev na področju šolstva, varstva, komunal- ne, stanovanjske in drugih dejavno- sti. VH Delavska univerza Ptuj OSOJNIKOVA 1, TELEFON 77-539 razpisuje VPIS v JESENSKE ODDELKE 1. Večerna šola za odrasle — 6., 7. in 8. razred večerne osemletke — pouk bo v osnovni šoli T. Znidariča petkrat te- densko v popoldanskih in večernih urah. 2. Jezikovni tečaji nemškega in angleškega jezika po avdiovizuelni metodi — začetna, nadaljevalna in konverzacijska stopnja za odrasle — tečaji za otroke od 5. do 10. leta 3. Tečaj za kurjače centralnih kurjav — tečaj je namenjen upravljalcem centralnih kur- jav do 0,5 atm. pritiska. 4. Tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije (bul- dožerji, bagerji, skreperji, graderji, vibracijski stroji, itd.) 5. Tečaj za upravljalce viličarjev — namenjen je vsem delavcem, ki z viličarji op- ravljajo notranji transport v delovnih organi- zacijah 6. Seminar za skladiščnike — namenjen je delavcem v skladiščni službi, ki si želijo pridobiti dodatno znanje in interno kva- lifikacijo v svoji stroki 7. Tečaji šivanja in krojenja — namen tečaja je usposobiti udeleženke, da bodo sposobne ukrojiti in zašiti enostavnejša oblačila same 8. Organiziramo tudi ostale oblike izobraževanja po dogovoru z naročnikom. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Katastrofa V ZAGREBU 30. 8. 1974 Vlak skozi noč drvi. Mnogo potnikov nemirno spi. Potujejo z družinami v tujino. Težko zapuščajo sorodnike in domovino. V kupejih je natrpano ljudi. Na delo se v tujino vsem mudi. Večina misU na svoj dom. Ah sluti kdo nesrečo in polom? Ah je bil tehnično pregledan vlak? Ali je sigurno vsa celota brez napak? Kaj je mašinist resnično zdrav in trezen? Mogoče je zaspan, izčrpan in raztresen? \Tak so piha in drvi. Proti cilju s potniki hiti. Neprijetno je ponoči potovati. Ne da se tu udobno spati. Momentano silni sunek potnike zbudi. Vlak se zvrne, poka, ruši in drobi. Za hip prevzame groza vse ljudi. Masikdo prestraše n in obupan zakriči. Potem ga vrže, stlači in zdrobi. Iz razmesarjenih teles pa teče kri. Ranjenci bolestno stokajo, se kličejo, kričijo. Mrtveci leže negibno in molčijo. Iz vseh pa govori vprašanje: kdo je kriv? V svet odmeva grozna tožba, še poziv: Kdo je zadnji krivec te nezgode? Ali ni v varnostnem sistemu kaj narobe? V PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA, OB 6. URI IN 52 MINUT Smrt ga je prestregla na poti v službo Od Kelenčeve škode so ostah le še kosi zvite pločevine. Levo je ostanek sprednjega, desno pa ostanek zadnjega dela. Foto: J. Slodnjak Ptujsko komunalno podjetje opravlja gradbena dela na cesti IV. reda med Dr aženci in Hajdino Delovodja Martin Kelenc (42) se je peljal z osebnim avtomobilom škoda na gradbišče po kolovozni poti ob desni strani proge iz smeri Ptuj-Kidričevo. V Dražencih je zavil na cesto IV. reda, na kateri je vodil gradbena dela, takoj za tem pa je zavil na levo, da bi prečkal železniški prehod. Tam je trčil v tokomotivo potniškega vlaka, ki je peljal iz smeri Kidričevo. Ob trčenju je vozil vlak s hitrostjo 60 km/h. Takoj je začel zavirati, vendar je potegnil s seboj osebni avto z Martinom Kelencem. Po 229 metrih je avto razpolovilo, pri tem pa je izpadlo tudi truplo. Vlak se je po 340 metrih od kraja trčenja ustavil. Na odbijačih tokomotive je bil obešen prednji del Kelencove škode. Ob trčenju je bil voznik osebnega avtomobila Martin Kelenc iz Stojnc 25 /a pri priči mrtev, nastala pa je tudi veUka materialna škoda. Ko smo govorih s pomočnikom koman- dirja postaje mihce Ptuj Jakobom Divjakom nam je povedal tole: ,,Začuden sem, da se je to zgodilo prav delovodji, ki je poznal situacijo. Verjetno je tudi vedel, kdaj pelje kakšen vlak. Domnevamo, da sta ga v smrt zapeljala neprevidnost in jutranja megla. Opozarjamo vse ljudi, naj bodo predvsem ob nezavarovanih železni- ških prehodih skrajno previdni, saj se bliža jesen, z njo pa megla, ko je vid^ivost močno zmanjšana. Ni izključeno, da ne bi mogel vlak v takšnem in podobnem primeru iztiriti. Poglejmo samo ta primer v Dražencih. Ce bi prišel osebni avto pod kolesa lokomotive bi bUo malo verjetno, da ne bi iztiril. In če bi, bi izgubU življenje še marsikdo izmed potnikov v štirih vagonih." 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 5. septembra 1974 ZAKONI V PRAKSI MEDSEBOJNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZAKONCEV Glede na naravo zakona samega so mnoge pravice in dolžnosti zvon- cev moralno-etične narave in jih je pravno težko opredeliti. Zakon določa samo tiste pravice in dolžnosti, ki so pomembne za pravilno funkcioniranje zakonske zveze v družini. Temeljijo na načelu enakopravnosti in jih ni mogoče prenesti na drugega ne med živimi niti v primeru smrti, ni jih mogoče modificirati in jih ni mogoče kompenzirati ali založiti. Nekatere teh pravic in dolžnosti so prisilne narave, obvezne so za vse zakonce in jih ti ne morejo . spremeniti po svoji volji, sporazum o njih pa je pravno neveljaven. To so: a) skupno življenje kot naravna funkcija zakona (neveljavna je zakonska zveza, ki ni imela za cilj skupno življenje zakoncev); b) zvestoba, dokler traja zveza (če se zakonec ne drži te zakonske dolžnosti ima drugi pravido zahte- vati razvezo); c) medsebojna pomoč, kije lahko materialne ali moralne narave (prispevek za vzdrževanje, zdravlje- nje, nego v primeru bolezni itd.) č) neodvisnost izbire dela in poklica; d) vzdrževanje neoskrbljenega zakonca; e) vzdrževanje družine; f) odgovornost za obveznosti za tekoče potrebe družine; Poleg t^a so pravice in dolžnosti, za katere je zakonodajalec menil, da so takšne narave, da lahko o njih odločajo sami, npr.: a) določanje družinskega imena in primka; zakonca morata ob skle- panju zakonske zveze izbrati eno naslednjih možnosti: - da imata skupni priimek enega od njiju; - da obdrži vsak svojega; - da vsak doda svojemu primek zakonca; in - da eden izmed zakoncev prevzame primek drugega b) skupno gospodinjstvo (ne samo stanovanje, temveč opravljanje go- spodinjskih opravkov) c) določanje kraja skupnega stanovanja (dovoljen je sporazum o ločenem stanovanju, če poleg tega . obstaja življenjska skupnost) in č) določanje o državljanstvu. Glede imovine in imovinskih odnosv zakoncev je treba ločeno obravnavati lastnino vsakega za- konca posebej, ki jo on uporablja in razpolaga z njo samostojno in skupna lastnina, ki jo uporabljata in razpolagata z njo skupno in sporazumno. Delovanje zakoncev je določeno na popolni enakopravnosti. Zasko- nec je v prvi dedni vrsti in deduje v enaki meri kot otroci. Če za umrlim ni potomcev, je zakonec v drugi' dedni vrsti in deduje s starši zapustnika in njihovimi potomci, če pa teh ni, deduje vse sam. Končno lahko zakonci med seboj sklepajo pogodbe, ki ne nasprotu- jejo zakonu in z njimi določajo pravice in obveznosti. ML.. Potrošniki pozor, premoga ne bo dovolj! Pred kratkim smo zvedeli, da so bosanski premogovniki znižali naši n dobaviteljem premoga pogodbene obveznosti za okoli 40 %. Preostale količine pa očitno ne bodo zadoščale za kritje potrebh vseh potrošnikov. Izvedeli smo tudi, da bodo jugoslovanske železnice v najkrajšem času začasno prenehale prevažati premog zaradi pomanj- kanja vagonov za prevoz premoga iz preprostega razloga - vagonov ne bo dovolj, kajti v tem času bodo bolj potrebni za spravilo in transport žitaric, sladkorne pese ipd. Svetujemo vam, da si premog priskrbite sedaj, kajti stanje glede zalog ni spodbudno. Vsi izgledi so, da bodo potrošniki, ki po navadi zahtevajo premog šele tedaj, ko pade prvi sneg, imeli s kurjavo velike težave. V 1 etošnji zimi je pričakoval večje povpraševanje po premogu, ker bodo nove termoelektrarne porabile znatne količine. Začasno je prepovedana tudi proizvodnja oljnih peči, ker bodo imele odslej vgrajene ""naprave za enakomerno in veliko manjšo porabo olja. Ce k navedene- mu prištejemo še pomanjkanje vode za hidroelektrarne, bomo potrebo- vali zares ogromno premoga, rudniki pa vseh potreb ne bodo mogli kriti. -OM- Uspela akcija odvzema krvi na Pragerskem Pretekli teden je bUa na Prager- skem letošnja redna krvodajalska akcija. Tudi tokrat je odvzem krvi opravil Oddelek za transfuziologijo iz Maribora, organizirali pa so ga RK Pragersko in Občinski odbor RK Slov. Bistrica. Skupno se je odvzema krvi ude- ležilo nad 10 krajanov, kar je samo nekaj manj od planirant^a, vendar kar dvakrat več, kot pa se je podrobnih akcij udeleževalo v pre- teklih nekaj letih. Ob tem je pohvalna tudi ugotovitev, daje bilo med krvodajalci mnogo več mladih in takšnih, ki so se odvzema krvi udeležili tokrat prvič Krvodajalske akcije v Pragerskem se vsako leto udeležujejo tudi prebivalci iz bližnjih naselij Sp. in Zg. Polskave. Organizatorji so pre- pričani, da'bi bil odziv na akcijo še večji, če se veliko krajanov ne bi predhodno udeleževalo podobnih akcij v svojih delovnih organizacijah v Mariboru ali Slov. Bistrici, kjer so redno zanosleni. RK iz'Pragerskega se zato zavze- ma, da bi se krajani udeleževali akcij odvzema krvi v krajih, kjer prebi- vajo, kar bi dalo tudi realnejšo sliko darolvalcev iz posameznih območij. V. HORVAT OB RAZSTAVI V. BORLSKE KOLONIJE Med 22. avgustom in 1. sep- tembrom je bila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra jubilejna razstava V. borlske kolonije, ki se je je udeležilo 10 udeležencev lanskega slikarskega srečanja in sicer: Štefan Galič, Viktor Goričan, Ivan Kos, Ludvik Pandur, Karel Pečko, Tošo Primožič, Vinfrid Tonner, Vili Ul- fig, Nikola Vaško in Janez Vidic, izostal pa je Janos Horvath iz Szombathelyja, ker ni poslal slik. Od razstavljalcev sta 2 iz Regens- burga (Tonner in Ulfig), 2 iz Zagreba (Goričan in Vaško), 4 iz Maribora (Kos, Pandur, Primožič in . Vidic) 1 iz Slovenj Gradca (Pečko) in 1 iz Lendave (Galič). Narod- nostno je sestava nekoliko manj pestra, kot je bila prejšnja leta, kar pa razstavi nikakor ne jemlje vred- nosti. Razstavljenih je vsega 38 del, 15 olj na platno, 10 pastelov, 10 akvarelov, 2 mešani tehniki in 1 olje na pleksi steklu. Splošen vtis raz- stave je ugoden, ker kaže precej izenačen kvalitetni nivo in prijeten, ker je motivično pestra in lahko razumljiva. Upodobljene so Haloze in Ptujsko polje, krajinski motivi, pa tudi tmožitja, figuralika in genre. Štefan Galič razstavlja 4 olja, v katerih nam v stilizirani ploskoviti obliki predstavlja formalni svet Haloz, ki s svojim valovanjem napolnjuje njegova platna, ter le tu in tam s kako hišo ali manjšim naseljem nakaže človekovo prisot- nost kot efemeren pojav v tej večnosti kuliseriji. Cim manj je ta pojav kompozicijsko prisoten, to- liko popolnejša je izpovedna inter- pretacija vsebinske kategorije slike. Viktor Goričan se tokrat predstavlja z manjšimi formati, kjer se njegova širokopotezna pastoznost umika barvni intenzivnosti, ki operira z manjšimi nanosi čistih barv, a zato toliko prepričljiveje barvno repro- ducira izbrano motiviko, ki jo je poprej s svojim premočnim rastrom pogosto preveč razdrobil. Ivan Kos, nestor med razstavljalci, je star mojster akvarela, kar je tudi to pot dokazal. Njegovi haloški motivi so vsi že snovno tako odbrani, da jih premišljena kompozicija, barvna ubranost in samo akvarelna tehnika delajo prijetne, kot spomine na lirična doživetja v tem odbranem kosu naše ožje domovine. Ludvik Pandur se je predstavil s 4 pasteli, tehniko, ki je drugotnega značaja in se je do te vojne uporabljala predvsem za barvne osnutke in portretne študije, se je pa v zadnjem času začela znova uveljavljati, ko so se odkrile njene izrazne možnosti. Pandur je mnogo goji ter z njo dosega prav dramatične učinke. Njegove pokrajine se pogrezajo v sence grozečih oblakov, ne delujejo pa tragično, kajti v teh sencah se skriva vsa pritajena pestrost živ- ljenja, ki tli v pridušenih barvah predstavljenih panoram. Ko gle- damo te pokrajine, vemo, da bo nanje še posijalo sonce, da bodo žarele v polnih barvah življenja in da bo vrisk veselja izničil trenutno dramatičnost, kot bo piš vetra pregnal grozeče, vendar le bežne oblake. Tudi Karel Pečko je to pot uporabil tehniko pastela, da je izpovedal svoje vtise s haloškega sveta. Njegova likovna govorica je drugačna od Pandurjeve. Pečko gradi s plastično obravna- vanimi, včasih skoraj geometrično stiliziranimi liki svoje kompozicije, ki nam predstavljajo oblikovno substanco predstavljenega haloškega sveta, katerega ne moti noben detajl, ki bi to predstavo veristično diskvalificiral. Kjer se Pečko vendar približa predmetni predstavi n. pr. pri Kopicah, jih vendar ohrani v osnovni likovni podobi, opiše pa samo toUko, da jo določneje označi in s tem v njenem obstoju opredeli. To likovno interpretacijo dopolnjuje barvna skala, ki je uglašena na razpoloženjsko tonalnost, ki je nadomestila lokalne barve. Tošo Primožič je predstavil širši izbor iz likovnega repertoarja Haloz. Mati z otrokom je idealizirana predstava kmečke matere. Vinska rta skoraj simbolična upodobitev žlahtne rastline, ki daje čustveno osnovo in življenjski podton celotni pokrajini. Ostali dve sUki, posebno Haloške gorice sta dobra hkovna zapisa tega trpko-ve se lega sveta malih kmetov in viničarij. Vinfrid Tonner se je z letošnjimi akvareli precej oddaljil od lanskega eksperimentiranja. Vsi 4 akvareU so barvno intenzivne impresije, ki ne zanemarjajo tudi čustvene note, kar je pri tej tehniki, ki teme bolj opisuje kot obdeluje, dosegljivo le s širšimi in intenzivnej- šimi barvnimi ploskvami. Vili Ulfig se nam predstavlja v že znanih formah. Boljši sta obe deli v mešani tehniki, posebno Sončnice, ki kažejo skicozno vendar suvereno obvladanje barvne kompozicije. Nikola Vaško je ustvaril 4 večja platna, solidne pokrajinske vedute, od katerih nam največ povedo Haloške gorice I s svojim širokim prospektom, polnim barvnih vred- not, in Haloze v soncu, ki so nekoliko topleje ubrane kot ostale slike s podobno tematiko. In končno je tu Janez Vidic z 2 pasteloma in oljem na pleksi steklu. Oba pastela sta soUdni upodobitvi dveh haloških motivov, ki jim je dodanega nekoliko liričnega podto- na. Tihožitje na pleksi steklu kaže Vidica kot mojstra posebne slikar- ske tehnike, ki s pozicije naive pristopa k podrobni deskripciji in minuciozni obdelavi snovne pred- metnosti, oblikovani po načelih dobre kompozicije in ubrane barvne skale. Gotovo je to delo, ki s svojo mojstersko izvedbo in prijetno likovno govorico godi širokemu krogu likovne publike. Kot smo že uvodoma dejah, spada razstava zaradi svoje splošne kvalitete med boljše razstave letošnjega muzejskega razstavnega programa, ki poskuša Ptuj dvigniti iz likovne anonimnosti in mu zago- toviti pripadajoče mesto tudi v splošnem likovnem življenju Slove- nije oziroma njenega severovzhod- nega predela. Razstava, ki sledi opisani, bo predstavila holandsko, flamsko in francosko prevodno grafiko iz 17. in 18. stoletja. Njena slovesna otvo- ritev bo v četrtek 5. 9. ob 17. uri, odprta pa bo do 15. t. m. vsak dan med 9. in 12. in 15. in 17. uro. Vabljeni Jože Curk f^DSlK — Četrtek, 5. septembra 1974 stran 11 PROFESOR FRANJO VESELKO: NOVA KNJIGA NAŠEGA ROJAKA (Nadaljevanje) Na nemški bataljonski komandi ga je zasliševal major z revolverjem v roki in rad bi zvedel, zakaj se je inteligenca pridružila banditom. Pred grozo smrti se je spomnil, kako so jim domačijo oropali Nemci, izselili v Sibijo mater in brata Ivana, Ici je že tam umrl. Brat Alojz je padel kot partizan v tej ofenzivi v Suhi Krajini. . . Nemško vojno sodišče na Planini je poslalo skupaj z njim tudi bolničarja Harta, ki so ga gest^ovci premlatili do krvi, čeprav je nosil beli RK in jim zatrjeval, da je domobranec, ujet in mobiliziran od partizanov za službo bolničarja. Nemško vojno sodišče na Planini ju je predalo belogar- distični komandi, ki ju je psolala na višjo komando v Rakek in od tu po zaslišanju dalje na Vrhniko. Neopa- zno, po nasvetu organizatorja, sta se izmuznila straži, ki ju je vodila na kolodvor in ker je nosil organizator v slovenščini napisano spremnico s podpiscan nemškega oficirja, sta se javila v gostilni pri vodji nemške avtokolone. Rekla sta da sta belogardista, da gresta v Ljubljano v bolnišnico. In sta se odpeljala z njimi v šestem kamionu v Ljubljana Sreča je pol življenja, pravi star pregovor, še več pa velja iznajdlji- vost in korajža Ko je videl na papirju vodja nemšk^a orla in podpis, je bUo vse v redu, saj vodja kolone slovensko ni razumel. V Ljubljani na Borštnikovem trgu seje kolona ustavila in tu so oba izpustili. Organizator je obiskal svojega znanca Janeza, ki je presenečen komaj verjel, da stoji pred njim sekretar, partizan, še pred kratkim v Ljubljani. Ali je vstal od mrtvih, ali ni padel? V razgovoru je slišal, da so krožile med aktivisti njegove fotografije, kako jezdi belca in nekaj časa potem, da je padel pri Novi Štifti in bil celo pri cerkvi pokopan in grob okinčan s cvetjem. AU ne prihaja sedaj z njim nevidna sovražna zanka? Resnično, te so se ustrašili in razen kvartn^a sekre- tarja Matevža ni bilo na redni kvartni sestanek v Starem Vodmatu nobenega od aktivistov, ki jim je hotel poročati o položaju partiza- nov. Kam sedaj? Odločil se je v bolnišnico na c^eracijo. Zopet presenečenje: tam je srečal znanca art. oficirja, ki mu je povedal, da je bil v zadnji ofenzivi ranjen, na umiku v zaklonišče je nenadoma mimo njega pribežal nemški oficir in se nezavesten zgrudil. Prijel ga je in nesel globlje v gozd, dokler ni sam v nezavesti cmahniL Tam so oba Nemca našli in tudi njega odpeljali v bolnišnico. Ker ni bilo povezave med tovariši na Dolenjsko, se je oignanizator po okrevanju odločil, da gre med štajerske partizane. V Delavskem domu na (Bleiveisovi) Prešernovi mu je partizanski zaupnik v pisarni Arbeitsamta izstavil dovolilnico za iskanje zaposlitve. Z njo se je prek Gorenjske odpeljal na Koroško. Tu je srečal Slovence, Hitlerjeve vojake, na dopustu; povedali so mu, da morajo dopust preživeti najmanj trideset kilometrov od svojega doma, da ne bi dezertirali k Partizanom. Na vožnji prek Dravo- grada in Celja, je izstopil v Zidanem mostu. V nekem mlinu je prek tov. Mirka poiskal zvezo s partizani in kmalu postal kulturnik v Kozjan- skem odredu, potem pa na terenu opravljal zelo težke odgovornosti. Pisatelj je na osnovi lastnih doživetij napisal zgodovinski roman naše narodnoosvobodilne boibe v dveh delih »Zmagovalci in pre- maganci" ter „Cvetje v maju". Konec zadnjega je zgrajen iz razburljivih, pretresljivih dogodkov na Štajerskem. Pred zmagovito Titovo vojsko bežijo, največ v ^rilu in maju, s Hitlerjevimi nacisti izdajalci morilci slovensk^a ljud- stva, da bi ušh pravični kazni. Borbena pot ilegalca „Ivana", partizana „Jurija", pisatelja Mateja Savora se je končala leta 1945, v osvobojenem Celju, kjer je kot gospodarski strokovnjak nekaj časa vršil posle. Za JA zmagovalko je upravljal vojaška skladišča prema- gane nemške vojske do odhoda iz intendanture kot invalid NOB. Naj živo pričevanje v Šavorinih romanih o revoluciji in borbi vzbuja v čitalcih ponos in ljubezen do naše domovine, ki je dala neizmerne žrtve. Njegovi spisi naj motive časa in oseb približajo mladim na čusn'en - emotiven način, da bi ponosni in srečni gradili novo življenje. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v Ptuju v okviru ptujskih kulturnih srečanj bo v petek, 6.9. 1974, gostovalo v Ptuju Prešernovo gledališče iz Kranja. Predstavili nam bodo Ukano, ki jo je po literarni predlogi Toneta Svetine dramatiziral Janez Pavše. Delo zajema tematiko NOB in prikazuje boje med partizani in gestapovci na Gorenjskem. Z njim so gostovali že po vsej Sloveniji. Občinstvo jih je povsod z navdušenjem sprejelo. Upamo, da bo ptujsko gledališko občinstvo napolnilo dvorano gledališča do zadnjega sedeža in dalo ansamblu priznanje, ki si ga za svojo igro zasluži. GM RODILE SO: Ivanka Hrga, Sakušak 3 — Klav- dijo; Stanislava Marinič, Senešci 54 — Damjana; Ana Cafuta, Gruškovje 13 — deklico: Justina Zoreč, Nova vas 60 - Mirana; Ivanka Urbanja, Desternik 25 - Nevenko; Mirjana 'Jankovič, Prešernova 6 - Sašo; Ana Rižnar, Kicar 104 - dečka; Terezija Krajnc, Ljubstava 31 - Romana, Marija Bratuša^ Formin 31 — Ziatka; Marija Radolič, Gerečja vas n. h. — Alenko; Ana Vojsk, Desternik 20 — Stanislava; Veronika Mohorko, Ca- fova 1 - Rudolfa; Jelka Horvat, Strelci 10 - Matevža; Silva Hamer- šak, Spuhlja 132 - Renato; Magda Strgar, Štuki 20 - Dušana; Marija Suhač, Vitomarci 25 - Micko; Leopoidina Korez, Medvece 14 — dečka; Albina Hrženjak, Medribnik 6 — Roberta; Ivanka Mlakar, Slove- nja vas 5 4 — Leo«__.....^, . POROKE: Stanislav Praprotnik, Sagadinova 7 in Milena Potočnik, Sp. Hajdina, Stritarjeva pot 1; Ivan Korez, Miklošičeva 10 in Marija Horvat. Miklošičeva 10; Franc Golob, Med- vece 2 3 in Milka Zafošnik, Zg. Jablane 2 3; Drago Pavlinek, Nova vas pri Ptuju 98 in Marija Bezjak, Nova vas pri Ptuju 98. ^ UMRLI SO: Franc Zakelšek, Dobrina 39, Že- tale, roj. 1928., umrl 27. 8. 1974.; Mihael Petrovič, Sedlašek 98, roj. 1910., umrl 23. 8. 1974.; Silvester Letonja, Krepmljeva 6, roj. 1958., umrl 29. 8. 1974.; Terezija Cvetko, Čufarjeva 5, roj. 1899., umrla 30. 8. 1974. 12 stran TEDNIK — ČETRTEK, 5. septembra 197, Dominik CLUŠIČ spomini na ptujske zapore V PTUJ JE PRISPEL SAM OTTO LURKER General SS-policije Lurker je prišel v Ptuj nepričakovano. Znašel se je v zaporni sprejemni pisarni, ko sem bil tam slučajno sam. Pripeljal ga je Herman Stoessel, tedaj šef ptujske gestapovske izpostave. Navzoč pa je bil tudi deželni svetnik Bauer. Prisotnim sem moral poročati o številu jetnikov v zaporu. Stoessel je vprašal za Jermana, ki je odšel s hišnimi delavci po hrano v mesto. Ker ni bilo jetničarja, sem moral z njimi do zapornih celic in jim zapovrstjo odklepati vrata. Lurker je kar zadovoljen gledal prenapolnjene ceUce z jetniki z ranami in podplutbami od gestapovskih udarcev. Pregled vseh šestnajstih celic so opraviU naglo,. Zato so potrebovah le dobre pol ure. Najbolj dolgo so se pomudih pri cehci štev. 8, kjer sta bila zaprta politična osumljenca Miha Anžel iz Žabjaka pri Ptuju, študent agronomije in Kari Hrenič, mlad delavec iz Štukov pri Ptuju. Stoessel je tedaj, ko sem odprl vrata cehce, dejal Lurkerju: ,,To sta tista dva!" To so bile edine besede, ki sem jih slišal ob sicer nemem ogledu vseh cehe. Ko smo se vračah po pregledu iz pritličja po stopnišču navzgor v pisarno, je nasproti prisopihal debeh jetničar Jerman. Rokoval seje s šefom gestapa in deželnim svetnikom, ki sta ga nato predstavila zloglasnemu generalu Lurkerju. Tedaj je bil pri nas šele na začetku svoje zloglasne poti. Lurker se je hotel z menoj in Jermanom pogovoriti, zato je namignil, da so drugi odkorakah v zaporno prisarno. Nama pa je pred njo postavil nekaj vprašanj. Od kdaj služiva v zaporu, od kod sva doma in kaj sva po narodnosti. Ko sem dejal, da sem Slovenec iz celjskega okraja, me je popravil, da sem Spodnještajerc, ,,kajti Slovenci so bili vedno le Štajerci, ki so jim vsihh po prvi svetovni vojni jugoslovansko državo. Tej nasilni tvorbi je Hitler napravil koi^ec. Odslej bo lepa zelena Spodnej štajerska za vedno nemška, kakor je bila pred tem. Sovražne slovenske navlake se moramo očediti in opustiti ime Slovenec. Ostati pa je potrebno domovini zvesti Štajerc v nemški državi. Štajerc je član naše skupnosti in naš kamerad. Štajerc koraka z nami proti skupnemu sovražniku, proti slovenstvu, jugoslovanstvu in panslavizmu ter komunizmu". Nazadnje nama je dejal, ko je zaključil svoj nagovor: „Sta me razumela? Ah se strinjata z menoj? " Jerman je hitro pritrdil z glasnimi besedami, tako, da meni ni bilo potrebno spregovoriti laži, ki bi jo moral, sicer bi mi slaba predla. Jermanove laskave besede so Lurkerja spodbudile, da nama je povedal še nekaj iz svojega življenja. Spominjam se, daje poudaril, da je bil jetniški paznik, kakor sva midva. Služboval je trdnjavski kaznilnici v Landsbergu ob Lechu, ko je tam prestajal zaporno kazen Adolf Hitler leta 1924. V kaznilnici je Hitler napisal knjigo Mein Kampf. Kot paznik se je povezal z jetnikom Hitlerjem, mu vtihotapljal papir za pisanje in odnašal, kar je napisal, na varno. Pomagal mu je tudi drugače, da je dobival v ječo, kar je želel. Po prestani kazni sta se s Hitlerjem še sestajala in Lurker je bil sprejet v nacionalsociaUstično stranko. Nazadnje nama je zabičal, kako se morava obnašati do nemških sovražnikov - političnih jetnikov. Dejal je, da bo riajbrž že čez pol leta premagan boljševizem in vsa Spodnje štajerska bo očiščena sovražnikov. Ko je Lurker kmalu za tem zapustil ptujske zapore, sem premišljeval o njegovem fanatičnem nacističnem prepričanju, ki ga je privedlo v vrsto največjih zločincev Hitlerjevega rajha. ŠE DRUGI TALCI Še pred Satlerjem in Klepačem so Nemci ustreUh trgovskega vajenca Jožeta Trška iz Ptuja, zaposlenega pri trgovcu Senčarju. Bilje skojevec in je zbiral orožje. Padel je 10. avgusta 1941 pri Miklavžu na Dravskem polju. Tedaj je okupator ustrelil drugo skupino talcev, v severnovzhodni Sloveniji. Padlo je šest talcev. Prvih deset talcev so Nemci ustrehh 30. julija v Dobravi pri Brežicah. Tršek ni bil Ptujčan. Doma je bil iz revirjev, v Ptuj pa se je prišel učit za trgovskega pomočnika. Lurker je zapore v Ptuju obiskal 5. septembra. Drugi dan sem bil še do jutra v službi, dokler ni prispel na delo drugi paznik. Predno je izteklo mojih 24 delovnih ur, sem odvedel na dvorišče k umivanju jetnika iz osme cehce - Anžela in Hreniča.' Anžel mi je med brisanjem obraza povedal, da sta bila s Hreničem zashšana in da jima je Kouba, tedaj še pomočnik Stoessla dejal, da ju bodo v kratkem poslaU v koncentracijsko taborišče. Prosil me je, naj mu posodim britev, da bi se pred odhodom obril. ^ Dalje prihodnjič DR. FRAN BRUMEN: Zanimivosti o alergijah (Prevod iz nemščine) Ker so obolenja, ki slonijo na osnovah alergičnih dogajanj, dokaj številna ter zelo pomembna in imajo velik zdravstveni, še posebno pa socialni pomen, je prav, da spozna- mo tudi to poglavje novejše medici- ne. V roke mi je pri^a majhna brošurica, napisana v nemškem jeziku „Allerlei ueber Al lergie - Interessantes und Wissens\verts' (av- torja dr. med. V. Ruppert in dr. med. W. Jorde). To je knjižica, ki jo deUjo zahodnonemšici zdravniki svo- jim bolnikom. Prevedel jo bom po načeUh prostega in smiselnega pre- voda, da bo vsebina pravilno zajeta in dtt bo kolikor mogoče ohranjena pravilnost slovenskega jezika, ki mi leži prav toliko pri srcu, kot pravilnost vsebine. Začne takole lepo po domače: Kadar je zdravnikova čakalnica do zadnjega sedeža zasedena, takrat sta med dvajsetimi bobiiki dva alergika. Statistike vsekakor tako dokazujejo. V vsakodnevni praksi pa jih je verjetno včasih več, včasih manj. Skoraj gotovo pa je, da je spomladi zasedenih več sedežev med čakajočimi z bolniki, ki pripadajo k pomembni skupini senske mrzlice. Iz objavljenih podatkov v tuzem- stvu in v inozemstvu je razvidno, da po vseh civiliziranih deželah število teh obolenj stahio narašča. To si lahko pojasnimo tudi z dejstvom, da naše visokocivilizirano življenje s svojo nenasitnostjo vedno znova spravlja v promet materiale in snovi, ki na človekovem organizmu sproža- jo bolezenske reakcije. Pa tudi razši rjene in izpopolnjene diagno- stične zmogljivosti novega časa pripomagajo pri odkrivanju alergič- nih obolenj. Ta sestavek naj pojasni nekatere pojme, ki so za prizadete spoznanja vredni in potrebni. Tudi ostah članj bolnikove družine se naj podrobneje seznanijo z vsebino. Kdor se hoče ukvarjati s številnj, mi oblikami alergičnih obolenj, ^ mora zavedati, da še dolgo ne bodo absolutno znanstveno pojasnjeni vsi mehanizmi, ki so na delu pri teh obolenjih. Cela armada zdravnikov iz . celega sveta se je posvetila raziskavam tega problema na znan- stvenem področju in v praktičnem življenju. (Posebno še v zvezi s presaditvami tujih organov v novej- šem času). Posamezni narodi števil- nih dežel nudijo bogata sredstva v podporo raziskavam astmatičnih in ostahh alergičnih obolenj. Zaintere- sirani laiki-bolniki delujejo v poseb- nih zdmženjih iz roke v roko s številnimi strokovnjaki. V združeni repubhki Nemčiji že od leta 1900 dalje deluje tako združenje alergikov in astmatikov, Njegov naslov „Allergiker und Asth- matikerbund e. V. Koeln 80, Vi- scherigstrass-e 23 - BRD". (Naslov za slučaj, če bi se ta ali oni želel obrniti na izkušeno ustanovo.) Pojasnila nekaterih strokovnih pojmov, ki so potrebni za razumeva- nje vsebine. ALGE so nižje stopnje v vlagi uspevajo čih rast Un. ALERGIJA je nefiziološka - spremenjena reakcija organizma, ki pomeni nagnjenje k preobčutljivost- ni reakciji na določene tuie .snovi. ALERGENI so antigeni". Sledi 1. nadaljevanje. jEDNIK — Četrtek, 5. septembra 1974 stran 13 umrl pod kolesi vagonov V četrtek, 29. avgusta je ob desetih dopoldne izgubil življenje Slavko Letonja, 16-letni vajenec v mariborski tekstilni tovarni, stanujoč v Krempljevi ulici v Ptuju. Ko je kompozicija desetih vagonov odrinila izpred ptujske postaje v smeri Kidričevo, so pred tem zadnja dva vagona odklopili, da bi jih pozneje ločili na stranski tir. Ker pa je ravno v območju, kjer so zapornice, rahel padec proge proti postaji, sta zadnja dva vagona takoj za tem, ko je strojevodja vlak ustavil, začela rahlo drseti nazaj proti postaji. Pri tem je nastala med ostalimi osmimi vagoni odprtina 1 do 1,5 m. Le to je hotel S. [;etonja izkoristiti, obše 1 je zapornice in skočil prek tračnic med vagoni. V istem trenutku je lokomotiva sunkom.a porinila vseh osem vagonov nazaj, pri tem pa sta leva odbijača stisnila pokojnega' Slavka. Pri priči je padel pod tire, kjer so vagoni njegovo truplo še razpolovili. P^^^. ^ Ozmec Tragično preminulega niso dolgo indentificirali, kajti pri sebi ni imel nobenega dokumenta. Njegov obraz je bil nepoškodovan, zato so hodile k pokritemu truplu matere, očetje v strahu, da ni to njihov sin. - OM - KONEC JE LETNIH POČITNIC Moj prvi članek po po- čitnicah naj bo moj pozdrav vsem učencem in pionirjem osnovnih šol. Dejala bom: ,,Začelo se je spet šolsko delo." Sedaj, ko smo se poslovili od lepih in sončnih počitnic, nas čakajo nove velike naloge, ki jih bomo morali vestno izpolnjevati, če želi-'^ mo biti veseli svojega uspeha. Naše počitniško veselje je. kar hitro minilo. Mislim, da je večina učencev preživela lepfe počitnice. Spomniti pa se moramo tudi na tiste, kateri te možnosti niso imeli iz katerikoli razlogov. Mislim, da so si tudi oni s tihim upanjem v srcu zaželeli, naj bodo naslednje počit- nice boljše. Mnogi od mladih dopisnikov se bodo verjetno oglasili z dopisom v „Tedniku", vsak s svojim dožive- tjem v poletnih počitnicah. O, to bo zanimivo prebrati, kako je kdo preživel svoj ,,letni dopust". Ko sem v Tedniku v zadnjem dopisu pred počitnjcami vam, učen- ci, zaželela lepe počitnice, tako vam sedaj vsem skupaj na začetku novega šolskega leta, želim mnogo lepih uspehov v šolskih klopeh. Merlin Kolar,, predsednica PO OS ,,T. Žnidarič Ptuj ČETRTEK, 5. septembra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 — Za vas in vaš dom; 16.50 - Gospodinjam v pomoč; 17.00 - Mladi pred kongresom ZSMS; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 6. septembra: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 - Ekonomsko-pro- pagandna oddaja; 16.40 - Pi onirski radijski studio. 17.00 - Zgodovina slovenskega narodnega gledališča, I. del; 17.30 - Na srednjem valu I 198,5 metra. SOBOTA, 7. septembra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poročila in obvestila; 16.15 - Rezerviran čas; 17.00 - KS in komunalna samouprava; 17.15 - Za vas in vaš dom; 17.40 — Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Glasba za konec tedna. NEDELJA, 8. septembra: 11.00 - Odmevi tedna; 11.15 - Obvestila in reklame. 11.30 - Idejno-politič- na naravnanost vzgoje in izobraževa- nja; 11.40 - Odmevi na VI. ptujski festival DZG; 11.45 - Kmetijska oddaja; 12.00 - Čestitke poslušal- cev. I PONEDELJEK, 9. septembra: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.16 - Šport in glasba iz naše fonoteke; 16.45 - Vedro v novi teden; 17.00 — Praznik Tovarne avtoopreme Ptuj; 17.15 — Ekonomsko-propagandna oddaja; 17.35 - Festivalske melo- dije. TOREK, 10. septembra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poročila in obvestila; 16.15 - Za vas in vaš dom; 16.45 — Posnetki gostovanja ansambla Avsenik v Ptuju. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. 30 KM VODOVODA V OPLOTNICI Te dni zaključujejo v Oplotnici zadnja dela pri gradnji 30 kilo- metrov dolgega vodovodnega omrež- ja, ki bo oskrbovalo s kvalitetno pitno vodo velik del prebivalcev krajevne skupnosti. Za gradnjo tega pre potreb nega vodovoda so se izrekli že pred leti, vendar je njegova gradnja vsled velikih razsežnosti in finančnih potreb potekala nekoliko dalj časa. Veliki prizadevnosti prebivalcev krajevne skupnosti se je zahvaliti, da bodo prebivalci te dni slavih enega svojih največjih uspehov zadnjih^ nekaj let. Za gradnjo vodovodnega omrežja je prispevala vsaka hiša po 5000 dinarjev, krajani pa so zraven tega opravili skupno še nad 7000 ur prostovoljnega dela. Razen prispevkov krajanov so za gradnjo vodovoda prispevale tudi nekatere delovne organizacije in Skupščina občine SI ov. Bistrica. V. Horvat F.B. Vojna in zločini Nato so celico zapustih. Zopet smo imeU novo snov za premišljevanje. V moji glavi sta dozorevah dve spoznanji, da je verjetno, da bo kmalu izbruhnila vojna tudi med navideznima zaveznikoma Stahnom in Hitlerjem in utrdilo se je prepričanje, da pri njih ne pridemo več na beli dan. Nemški nacizem si je v svoji prepotentnosti domišl jal, da je tako močan, di bo podjarmil, ali vsaj spravil pod svoj vpliv merodajni del sveta. Hitlerjevi računi so bili preprosti kot on sam. On in StaUn sta sovražila Vodilne sUe zahodnega sveta. Obema se je zdelo, da to dejstvo zadostuje za začasno zavezništvo. Oba pa sta se pravtako sovražila tudi med seboj, drug drugega sta hotela prelisičiti. Z napadom na interese Anglije je izzval vojno, v kateri je videl dva glavna cilja, potrditi zavezništvo na vzhodu in hitro uničiti Zahodni odpor« da bi vsekakor imel v ognju še tretje manjše železo. V svoji perfidnosti docela pokvarjen, se je nadejal, da bo zahodni svet potegnil z njim, čim bo imperialistično vojno ideološko prepleskal z napadom na komuni- stično matico. Zgodovina je dokazala, da so vse špekulacije zrasle v premajhni glavi. Tokrat sem bil opreznejši s takimi svojim mislimi in zaključki. Nisem vedel, kako bi taka razmišljanja sprejeli ostaU tovariši. Živčna napetost je bila tako na robu izbruha, da bi zadostovala le majhna iskra za požar. Končno so bile vse res le zgolj domneve in nedokazljiva gledanja v nejasno bodočnost, ki ni nudila vsem enake podobe. Kolikor glav, toliko misli, je veljalo vselej in povsod. Končno je v tem pestrost in ves čar individualnega mišljenja. Hudo in dolgčas bi bilo na svetu, če bi vsi o vsem mislili enako. Ubogi A. ]e bil razočaran. Morda je bil celo užaljen. Jemal je pač zavezništvo pošteno, verjetno celo iskreno. Kako neba? Verjel je besedam, svečano podpisanim, kolikokrat natiskanim in neštetokrat izrečenim in proslav- ljenim. Ni videl perfidije, ki je že od vsega začetka čemela v ozadju, kot sokol v kletki, preden plane v lov. Ni vedeL da tudi laže, kdor trga pogodbe kot kose ničvrednega papirja. Tovariša A. nisem poznal, nisem ga videl ne prej ne slej. A prav gotovo je misli iskreno, nekoUko naivno, bil je poštenjak . . . Žrtev majhnega človeka ob čereh velike politike. Ponovno je prišel k meni. Toda sedaj ne več na posvet. Sam je skoval načrte. Povedal je, da mu Nemci očividno ne verjamejo, da je on res komunist. To da jim hoče dokazati. V prazen lonček je podtaknil košček papirja. Na njem je napisal ženi, naj mu obenem s hrano pošlje tudi še časopise in brošurice, ki bodo izpričale resnico njegove pripadnosti'- jasno in nedvoumno. Bil je pač trdno zavervan, da si bo na tak način pomagal, ali vsaj olajšal stališče. Ni se mi zdelo primerno o vsem z njim v taki situaciji podrobneje razpravljati. Še enkrat sem mu povedal, da pač mislim tako, kot sem mu že obrazložil. Posvaril sem ga resno in- obenem prijateljsko, da naj opusti take namene .. . Nič ni zaleglo. Že naslednjega dne je z značilno zakasnitvijo prejel svoje kosilo. Priložen je bil časopis in v njem vložena nekakšna brošurica. Bil je je zelo vesel in ponosen nanjo, češ sedaj pa so videli, da je res. Pozneje sem tovariša Andriča zgrešil. Cez nekaj mesecev pa sem izvedel, daje med prvimi končal na gestapovskem morišču v Mariboru. Dalje prihodnjič. 14 stran tednik — Četrtek, 5. septembra 197^ Ptujski atleti nadaljujejo z uspehi v petek in soboto je bilo v Ljubljani in Novem mestu republi- ško prvenstvo v atletiki za posameznike kategorije starejših in mlajših mladincev. V Ljubljani je tekmovalo okoli 100 atletov, v Novem mestu pa jih je bilo čez 230 iz vseh večjih slovenskih klubov in društev. Ptujčani so se odrezali zelo dobro, saj so osvojUi kar 13 medalj od tega 6 zlatih, 5 srebrnih in 2 bronasti. Miki Prstec je zmagal v teku na 400 m in v teku na 400 m z ovirami. V skoku v daljino je bil drugi, v teku na 200 m pa tretji. Zlato kolajno si je pritekel tudi Milan Žohar v teku na 800 m, dočim je dobil na 400 m srebrno. Dobro je startal tudi Črto Solina, ki je osvojil dve srebrni kolajni, in sicer v teku na 3000 m in 5000 m. Moška štafeta Ptuja 4 x 400 m v postavi Dušan Koren, Miran Kerin, Milan Žohar in Miki Prstec je prav tako osvojila republiški naslov. Že znana ptujska tekačica Tatjana Butolen je zmagala v teku na 100 m, na 200 m pa je bila tretja. Bronasto odličje v teku na 100 m je sprejela tudi Marija Vič ar. Tudi ženska štafeta v postavi sestri Vičar, Irena Petek in Butolenova so v kategoriji 4 X 100 m osvojile prvo mesto. Ista postava Ptuja je tekla tudi v štafeti 4 X 400 m in osvojila drugo mesto ter sprejela srebrno odličje. Vlasta Mramor je v metu kopja z 32,56 m osvojila srebrno kolajno. Marjanca Vrabl, ki je letos trenirala nekoliko manj, je v teku na 800 m osvojila četrto mesto s časom 2:27,1 kar je dokaj spodbuden rezultat. V soboto pa čaka ptujske atlete ponovno večje tekmovanje na Ravnah, kjer tekmujejo še reprezen- tance Gorice, Trbovelj, Murske Sobote, Velenja, Kamne Gorice in domačini. OP Start medobčinske nogometne lige „SKUPINA A" V SEZONI 1974/75 v nedeljo, 1. 9. 1974, je ponovno startala medobčinska nogometna liga Ptuj. Bivša občinska liga se je preimenovala, ker v tej ptujski ligi nastopajo tudi ekipe iz sosednjih občin. Prvo kolo skupine A je že končano, skupina B pa starta v nedeljo, 8. 9. 1974, ko bo na sporedu tudi že drugo kolo skupine A. Rezultati A skupine: 1. kolo 1. 9. 1974 Rogoznica-Videm 6;i Grajena-Markovci 7:s Ge rečja vas-Makole 3:0 Ptuj-Skorba 3:i Kidričevo-Lovrenc 1:1 Hajdina-Stojnci 9:3 Lestvica po I. kolu: Prvo kolo je bilo izrazito tekmovalno, saj so se že na samem začetku prvenstva spoprijeli favoriti med seboj. Obeta se nam zelo dober nogomet, želimo pa predvsem, da bi bile tekme fair in da zmaga tisti, ki je boljšL Pari II. kola skupine A: Videm-Stojnci Skorba- Kidričevo Rogoznica—Grajena Lovrenc-Hajdina Pari skupine B I. kolo 8. 9. 1974 ob 10. uri: Vičanci B-Apače l.eskovec-Dornava Draženci- Dravinja Zlatoličje-Zavrč Dvajseto srečanje strelcev Ptuja, Maribora in Varaždina V nedeljo, 1. sept. dopoldne je bil na ptujskem strelišču tradicionalen strelski troboj med Ptujem, Maribo- rom in Varazdinom z MK orožjem. Srečanje je bilo jubilejno. Ze, dvajsetič so se pomerili najboljši strelci in strelke navedenih občin za prehodni pokal. Udeležence je pozdravil predsed- nik obč. strelske zveze Lojze Koželj, ki je v kratkem nagovoru med ostalim povedal sledeče: „V letih 1954 in 1955 je v tedanjem okraju Ptuj strelski šport dosegel zavidljiv razmah. Strelska organizacija je postala ena najmočnejših in najak- tivnejših športnih organizacij. Z^a- jeno je bilo strelišče za vojaško, pozneje pa še za M K (malokalibe- rsko) puško. Izvedena so bila številna tekmovanja,^ med njimi v letu 1955 prvo srečanje s strelci Maribora in Varaždina. Na predlog predstavnikov tega srečanja je bil sprejet sklep, da srečanje postane tradictonalno in se izvede vsako leto v enem izmed teh mest po dogovorjenem vrstnem redu. Dvaj- seto srečanje Je letos bilo v Ptuju. Bilo je odlično organizirano in pohvalno izvedeno. Vsi udeleženci so prejeli spominske zastavice. REZULTATI: Člani, pištola: 1. Varaždin 962 kr.; 2. Ptuj 929 kr.; 3. Maribor 906 kr.. Člani, puška: 1. Maribor 949 kr.; 2. Ptuj 938 kr.; 3. Varaždin 883 kr. Mladinci, puška: 1. Pt uj 973 kr. 2- Varaždin 824 kr.; 3. Mariboi 833 kr. Ženske, puška: 1. Maribor 975 kr.; 2. Ptuj 939; 3. Varaždin 921 kr. Skupni plasman: 1. Ptuj 3679 kr.; 2. Maribor 3663 kr.; 3. Varaždin 3600 kr. Ptujski strelci so v zadnjih štirih srečanjih dosegli že tretjo zmago. Pr ihodnje leto bo srečanje > Varaždinu. A. K. MOTOKROS Odlična vožnja šegula V nedeljo je bila mednarodna dirka v Savskem Marofu ob nastopu tekmovalcev iz Bolgarije, Madžar- ske, Avstrije, SSSR, obeh nemških republik, Dancev in domačih tekmovalcev, skupno 31 tekmoval- cev. Zmagovalec dirke za nagrado Marofa je postal Aleksej Kiribin - ZSSR, sledijo Nikolaj Efimov - ZSSR, Laszlo Cruni — Madžarska, Milko Vesenjak, Peter ŠEGULA, Leno Šoštarič. Boris Fras vsi Jugoslavija. Tekmovarje si je ogledalo nad 2.000 gledalcev, ki so videli odlično vožnjo najboljših motokrosistov, med njimi Ptujčanov Vesenjaka, Šegula in Frasa, ki so se tokrat v mednarodni konkurenci visoko uvrstili. Langerholc in Slana odlična V Domžalah je bila v nedeljo dirka za republiško prvenstvo v kartingu, na kateri so nastopili najboljši jugoslovanski tekmovalcL Nastop Ptujčanov je bil uspešen ter je njihova uvrstitev naslednja: kategorija 100 ccm: Zmagal je Turk - Vrhnika, Langerholc, Ptuj, Knez, Postojna, Korošec se je uvrstil na 6. mesto, Bolcer na 12. mesto in Prosenjak na 14. mesto, v kategoriji 125 ccm. je zmagal Lavrič-Moste, Smerdel-Moste, Slana-Ptuj, Pislak je bil 5., Domiter 8. in Kranjc 13. Ekipno: Moste 105 točk, Vr hnikž 98 točk in Ptuj 97 točk. 1500 gledalcev je bUo priča pravemu plesu avtomobilčkov na asfaltu, saj je skozi vso dirko deževalo in so morali tekmovalci pokazati vse svoje sposobnosti, da so se obdržali na stezi. ___„______..._1____ anc Varljiv smerokaz v Slov. Bistrici Težko sije zamisliti, daje lahko v središču mesta na pomembni cesti, kot je povezava med Mariborom in Ljubljano, smerokaz tako zane- marjen. Vrh tega to traja že nekaj let. V tem času pa je bilo veliko voznikov motornih vozil, med njimi največ tujcev, ki so spregledali že dotrajani smerokaz, pa so to ugo- tovili šele ob prihodu do IMPOLA, ki je več kot kilometer oddaljen od prave smeri za Ljubljano in kjer se konča asfaltna cesta. Neprostovoljna vožnja po Slov. Bistrici gotovo ni pritegnila takšnega obiskovalca, da bi za več dni ostal v tem mestu, še posebno, če je bil namenjen na letovanje ob morju. Največ takšnih primerov je bilo v nočnem času, ko je že tako neuporabne smerokaze težko videti- Potnikom skozi Slov. Bistrico bi torej morali primerno omogočiti orientacijo na cestah, če jim že ne znamo pokazati obstoječih zname- nitosti. V. H. POMURSKA ZALOŽBA bo oktobra izdala zanimivo knjigo KROJENJE Knjiga obsega 400 strani večjega formata, v njej je nad 350 skic in risb NAROČILNICA Nepreklicno naročam en izvod knjige KROJENJE Naročnino 150,00 din bom poravnal(a) takoj, po pov- zetju, v treh zaporednih obrokih po 50,00 din, po pre- jemu računa. Priimek in ime:................................................................................................,........ Bivališče (kraj, ulica) ......................................................... Pošta:..........................................................................................,............................................ Zaposlen(a) pri: ........................................,................................................................. Izpolnjeno naročilnico pošljite POMURSKI ZAL02BI, 69000 Murska Sobota, Kocljeva 7 Datum: ....................................................Podpis: ........,..........................,.................... j-ednik — Četrtek, 5. septembra 1974 stran 15 Zodjič sen van v dveh nadaljeva- njih opisa moje pustolofske vtise no zapise z Jadranskega rnorja. Gnes nio serijo tistih dogodifščin prekino- )i no jo nadalevali drugi tjeden, zaj pa mo poglednoli, kaj nan je napisa Vohloč iz Ormoža, ki nan se že precik dugo neje nič melda. Po poglednimo kaj piše: Spoštovoni prleški Lujs! Po dugen cajti se ti drgoč oglošan iz Ormoža. Novic je dosti no ti jih itak nemo moga fsen opisati. Najpret sta na vrsti naši dve cesti do Miklovža no Tomoša. Nekak smo začeli prakticirati, da zaj najpret potegnemo asfalt do pokopalisa te pa kunec. Jas pa le mislin, da živi boj potrebuvlemo asfalt kak mrtvi, če glih je na drugI stroni joko lepo, če skrbimo tudi za njivo večnega počitka. Zodjič sen sreča na cesti Or mož-Miklovž ene^a možokara, k je na rami nekšno železno štengo nesa. Pita sen ga, če nosi televizijsko anteno. Reka mi je, da to neje nibena antena pac pa ostonek pecikla, ki se mu je na cesti sama jama vkup fsipa. Nič Ijojša tudi neje cesta prta Tomoši. Ce se pelaš z avtobusen,^ dobiš že na ormoški postaji vrečko za kozlaje, saj si pb tistih jamah na cesti v avtobusi več v lufti kak na sedeži no dobiš občutek, da si astronavt v breztežnen stonji. Če maš gepis v čelustih, te boš tisto umetno prežvekovalno mašino že v Lešnici zguba. To ovokrot sen enkrat pita bekmohara, gdo de na toti cesti asfalt pa mi je reka, da leta dva taužnt, saj zaj niti šajtrj nema no v ftjrtošjači šoder raznosa. Malo boj pozno ti jovlan, da nan je prireditef Ormož poje no pleše dobro uspela, samo tisti humo/istični program je bija boj kilavi Culi smo store vice, ki majo že dugo brodo. Tudi pri izbiri najlepše udeleženke neke neje bilo vredik, saj bi mogla dobiti prvo mesto številka 7, ki se je meni no tudi drugin najbolj dopola. Letos smo izbirali najlepše kopalke, drugo leto pa mo izbirali najlepše no najbolj kosmote moške noge, ki do mogle biti opremljene z maksi mini gatami ali pa kopalkami. Jas bi se prijava pa man prevejki platfus. Mislin, da boš se prijava tudi ti. Tejko za ^es. Tebe lepo pozdrovlan, tvoji Mici pa pošilan enega puseka. Srečno, Vohloč iz Or moža ZDRAVO VOHLOČ Najpret začnima tan kak si ti pismo zaključa. Za pozdrove se ti praf lepo zahvaluvlen, opozarjam pa te, da ti nemaš moji ženi kaj nibenih pusekof za pošilati, saj se ti lehko zgodi, da ti drugič, gdo mo v Ormož priša z mesarskin nožon malo pod kožo pogledna. Saj veš, da smo Prleki vun s hujdiča. Lepo si mi opisa tisto storijo s cestami, samo kejko jas ven, v ormoški občini zelo pridno ceste asfaltirate no vinske ceste avtostrade gradite. Malo še potrpte pa ta prišli na vrsto tudi cesti do Miklovža no Tomoša. Jas sen bija na tisti vaši Ormoški noči, ki je pela plesala no po polnoči kozla drla okoli bazena no v parki. Tisti humoristi se resen neso najboj izkazali no so store vice odovali. Veš kaj, glovno je, da so dnare pobrali te pa je za njih vseeno, smo se mi ob jihovih štosih jokali ali smejoli. Tiste lepotice so se meni fse po vrsti dopale enih por pa je med njimi resen blo malo navzkriž naretih no so ble boj za „mist" kak pa za „miss". Mist provimo tisti robi, ki je za odpod. Tista bikova pečenka je v Ormoži resen dobra bila. Jas sen hteja bikova jajca kupiti pa jih neso meli, saj pre neje bija bik pac pa junec. Če te drugo leto zbirali najlepše no^ te mo se jas čista zagvisno prijava. Malo sen resen že šajtravi, noge man na iks narete, kosmote pa man kak majmun v Afriki. Tejko za gnes no srečno do drugega tjedna, gdo mo objavli pismo France ka iz Haloz no nadaluvali z obmorskimi dogodivšči- Srečno, vaš Lujs NEDELJA, 8. SEPTEMBRA: 4.30 - 8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 FJ>; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.07 Radijska igra; 8.46 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Se pomnite, tovariši; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Iz naših krajev; 11.00 Poročila; 11.20 - 14.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob 12.00 - 12.15 V nedeljo opoldne; 13.00 Poročila; 13.15 - 13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska; 14.25 Lahka glasba; 14.50 EP; 15.00 V nedelo popoldne; 15.10 Reportaža; 15.30 Operne melodije; 16.00 Zabavna glasba; 16.30 - 18.25 Športno popoldne; vmes ob 17.00 Poročila; 18.25 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Serenadni večer; 24.00 Poročila- PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA; 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Orkester Hollywood Bowl Symphony; 16.00 - 17.00 Vrtiljak; — vmes ob 16.45 Moda za vas; 17.00 Poročila; 17-10 ,,Grožnjan 74"; 18.00 Poročila; 18.15 Iz pop. albumov; 18.45 Kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 1.9.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Štirje kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. TOREK, 10. SEPTEMBRA; 14.00 Poročila; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 » tesbeni intermezzo; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Zveneča imena; 18.00 Poročila - aktualnosti; 18.15 Zabavni ansambli; 18.30 V torek nasvidenje; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Beneški fantje; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska igra; 21.21 Melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Iz oper, ki jih redko slišimo; 24.00 Poročila. SREDA, 11. SEPTEMBRA; 14.00 Poročila; 14.10 Slovenske narodne; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.44 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Glas- beni drobiž; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Poročila; 17-10 ^erni koncert; 18.00 Poročila - Aktual- nosti; 18.20 Zvoki današnjih dni; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester; 22.00 Poro- čila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila- ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA: 14,00 Poročila; 14.10 Slovenski oktet; 14.30 Ansambel Jožeta Privška; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.44 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30> lasbeni intermezzo; 15.40 V plesnem ritmu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17-10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila - Aktualnosti; 18.15 Tipke in godala; 18.35 Kasete in gramofonske plošče; 18.50 Človek in zdravje; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Skladbi Karlheinza Stockhausna; 24.00 Poročila. PETEK, 13. SEPTEMBRA; 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Orkester Dunajske državne opere; 16.00 Vrtiljak; vmes ob 16.05 Poročila; 17.10 Z opernih in koncertnih odrov; 18.00 Poročila - Aktualnosti; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Veseli hmeljarji; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stop-pops 15; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni koncert; 24.00 Poročila. SOBOTA, 14. SEPTEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugosla- viji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Paleta melodij; 16.00 Vrti- Uak; 16.40 Majhni ansambli; 17.00 Poročila; 1 7.1Q Instrumenti v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbena parada ,,Tri srca"; 2 1.00 Za prijetno razvedrilo; 21.15 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 2 3.00 Poro- čila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila- PRIPOROČA GLEDE NA NASTOP HLADNIH DNI TAKOJŠNJO NABAVO PREMOGA. Potrošni ki! NABAVITE SI PREMOG NAJKASNEJE do KONCA SEPTEMBRA! PREMOGA, BO z NASTOPOM ZIMSKIH dni MOCNO PRIMANJKOVALO! naroČila sprejemamo osebno ali po telefonu, poslovalnice: — »gramat« na rogozniški 4, telefon: 77-312, — »breg«, zadružni trg 9, telefon: 77-161, — »kurivo«, kidričevo, telefon: 79-644. hkrati podjetje »les« obvešča cenjene potrošnike, da pro- daja v poslovalnici »gramat« na rogozniški 4 v ptuju ce- ment iz uvoza po znižani ceni. znižanje v višini 35 vo velja dokler traja zaloga. IJ stran! tednik — Četrtek, 5. septembra 197^ NEDELJA, 8. septembra: 9.00 V kipečem loncu; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Proslava 30 letnice delovanja vrhovnega štaba NOVJ, CK KPJ in predsednika Tita na Visu; 12.15 Mozaik; 12.20 Otroška matineja; 13.15 Poročila; 15.25 Goriški oktet in ansambel SI avka Žnidaršiča; 15.55 Evropsko prven- stvo v atletiki; 18.40 Propagandna oddaja; 18.45 Poročila; 1850 Moda za vas; 19.00 Znamenite pustolov- ščine; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Ci kcak; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Tedenski zunanjepolitični komen- tar; 20.25 3-2-1; 20.35 Včer z Mijo Al eksičem; 21.20 Šibenik; 21.50 Športni pregled; 22.20 TV dnevnik; 22.45 Svetovno prvenstvo v vesla- nju. PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli; 9.30 TV v šoli; 14.10 T v v šoli;* 15.30 T V v šoli; 16.45 Madžarski TVD; 17.50 Obzornik; 18.05 Mozaik; 18.10 Bolgarski otroški spored: Lutkina vila; 19.00 Bolgarija; 19.27 Tiri, tiri; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3- 2-1; 20.35 Nadaljevanje beograjskega večera; S tujim obrazom; 22.00 Trakijska svatba; 22.45 T V dnev- nik ;. TOREK, 10. SEPTEMBRA: 8.10 T V v šoli; 9.36 T V v šoli; 10.05 T V v šoli (do 11.10); 14.10 TV v šoli; 15.35 TV v šoli; 16.03 TV v šoli; 16.50 Madžarski TVD; 18.20 Obzornik; 18.36.Pet pedi; 19.00 Mozaik; 19.05 Čl ovek na krasu; 19.25 Dunajski komorni orkester; 19.45 Barvna risanka; 19.59 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Barvna propagandna reportaža; 20.30 3-2-1; 20.40 Fotografi NOB; 21.05 VVhiteoaki z Jalne; 21-55 T V dnevnik. SREDA, 11. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli; 10.50 TV v šoli; 15.30 TV v šoli; 16.45 Madžarski TVD; 19.10 Obzornik; 18.25 Družina smola; 18.55 Mozaik; 19.00 Zabav- no glasbena oddaja; 19.20 Smetar, ki je uspel; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 Propagandna reportaža v barvah; 20.30 3-2-1; 20.40 Medna- rodni festival športnih in turističnih filmov; 22.30 TV dnevnik. ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli; 9.35 Fr ancoščina; 14.10 TV v šoli; 15.35 Francoščina; 16.45 Madžarski TVD; 18.15 Obzornik; 18.30 Svet v vojni; 19.20 Mozaik; 19.25 Mino Reitano; 19.45 Barvna risanka; 20.00 T V dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Kam in kako na oddih; 20.40 J. Mach: Mavrica; 21.25 Četrtkovi razgledi; 21.5 5 Glasbeni nokturno; 22.10 TV dnevnik. P^TEK, 13. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli; 10.50 Angleščina; 14.10 TV v šoli; 15.45 Angleščina; 16.45 Madžarski TVD; 18.05 Obzornik; 18.20 Avioni; 18.50 Mozaik; 18.55 Revija folklore; 19.25 T V kažipot 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar 20.30 3-2-1; 20.40 Gr bavec; 22.35 TV dnevnik SOBOTA, 14. septembra: 9.30 TV v šoli; 10.35 TV v šoli; 12.00 T V v šoli; 14.00 Državno prvenstvo v tenisu; 15.000 Balkansko prven- stvo v gimnastiki; 16.05 Nogomet zvezda-Vojvodina; 18.00 Obzornik; 18.15 Disneyev svet; 19.05 Moda za vas; 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah; 19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.30 3-2-1; 20.40 Roža Montreuxa; 21.30 Barvna propagan- dna oddaja; 21.35 Columbo; 22.45 T V dnevnik. ZAHVALA Ob nenadni bridki izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame in babice Roze Lipavšek posestnice iz Zg. Hajdine se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iz- rečeno sožalje, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na nje- ni zadnji poti ter obsuli njen grob z venci in cvetjem. Prisrčna hvala g. župniku iz Hajdine za spremstvo in tudi pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala govornikoma za ganljive in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Perutnini Ptuj, Sigmi in TAP-u. Hajdinskim gasilcem se zahvaljujemo za spremstvo in izkazano čast ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: mož Janez, sinovi Janez, Lojze, Anton in Franci, hčerki Katica in Marjana z družinami. HIŠO V HAJDOŠAH 40 prodam. Oglasite se pri Strnadu, Hajdoše 43/a (za črpalko). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Vzamem tudi ček. Elizabeta Šabeder, Gabernik 10, p. JuršincL PRODAM hidravlično dvigalo 10 ton, zaganjač za deutz in železni okvir in kiper kason (dolžina 4,20) z zadnjo prečno cevjo. Konrad Tašner, Ob železnici 9, Pt uj. PRODAM osebni avto AMI 8 break, letnik 1971, registriran do avgusta 1975. Franc Kramberger, Ciglence 23, p. Sp. Duplek. FANT išče opremljeno sobo v Ptuju. Milan Imirovic, Carting bar Ptuj, teL 7 7-866, po 18. uri. FANT IN DEKLE iščeta garsonjero ali prazno sobo in kuhinjo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. PRODAM globok otroški voziček ter moške in ženske zimske plašče za večjo postavo. Ot ilija Koren: Potrčeva 35. PRODAM motorno vodovodno črpalko. Draženci 18/a ob Selški cesti. PRODAM domač kvinton po 6 din za liter. Drago Zavec, Maistrova 10, Ptuj. PRODAM garažo v Gregorčičevem drevoredu 8. Naslov v upravil. SPREJMEM DVA VAJENCA za prodajalno mesa. Pogoj je končana osemletka. Mesarija Ivan Planinšek, Kidrič evo. 00000000000 SLOVENSKA BISTRICA dne 4. in 5. 9.: Ameriški barvni kinemaskopski fUm - komedija „KRALJ, DAMA, FANT", pred- stava dnevno ob 20. uri. LJUTOMER dne 4. in 5. 9.: am. krim. barv. film „ZANKA ZA DVOSTRAN- SKEGA AGENTA", ob 20. uri; dne 7. 9.: am. barv. film „SAMSOM IN DALILA", ob 20. uri in 8. 9. ob 15.30, 17.45 in 20. uri, cene vstopnicam zvišane za din 1.-; dne 11. 9.: it. barvni film „GENERAL IN VOJAK" ob 20. uri. PRODAM električni štedilnik in hladUnik po zelo ugodni ceni. Ogled je možen vsak dan od 15. ure dalje. Novak, Gr egorčičev dr. 11, Ptuj. POCENI prodam domač kvinton. Fr ano Rihtarič, Zamušani 48, p. Gorišnica. POHIŠTVO za dnevno sobo pro- dam. Dobrijevič, Bevkova 3, Ptuj. POSESTVO, 1,86 ha vseh kultur in zidano hišo v Sakušaku 16 pri Juršincih prodam. Zglasite se v Dragoviču 5, p. Juršinci. HIŠO, dograjeno ali nedograjeno, kupim v Ptuju ali v bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi. HIŠO z nekaj zemlje ali manjše posestvo v bližnji okolici Ptuja kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi lista. PRODAM osebni avto fiat 110 . R. Gorup, Ptuj, Potrčea 40. SPREJMEM DVA VAJENCA za prodajalno mesa. Pogoj je kon- čana osemletka. Mesarja Ivan Planinšek, Kidričevo. Upravni odbor Oš »Martin Korescc Podlehnik RAZPISUJE prosto delovno mesto snažilke. Nastop službe 1. oktobra 1974. Pogoj: končana 8 letna osnovna šola in poskusno delo 3 me- sece. Prijave, kolkovane s kolekom 2 din in prilo- ženim dokazilom o izobrazbi poslati v roku 15 dni od objave razpisa. tednik izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. P- 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. ~ Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska ul. 14.