PRIMORSKI DNEVNIK
POSEDAJ NISO ZNANE NOBENE PODROBNOSTI O VSEBINI
Na češko-sovjetski meji so se pričeli razgovori med predstavništvi partij SZ in ČSSR
Prisotni obe delegaciji polnoštevilno - Kraj sestanka Černa nad Tiso močno zastražen - Omiljena polemika «Pravde»
sfrDP^AGA- 29’ ~~ Danes so se ob 10. uri zjutraj pričeli dvo-ranski razgovori med člani prezidija češkoslovaškega central-v sa komiteja in sovjetskega centralnega komiteja. Razgovori so T Poslopju kino dvorane v malem obmejnem kraju Cerna nad . i°> ki je komaj kakih dobrih sto metrov oddaljen od meje
is _ovJetsko zvezo. Obe delegaci- -----------------
vil neke vesti «iz dobro obveščenih krogov*', tla so se razgovori' pričeli ob 10. uri nekoliko kasneje, kot so predvideli. Dopisnik poroča, da se je konferenca pričela na neobičajen način, češ da so sovjetski predstavniki ostro obtožili češkoslovaške, da so sporočili kraj zasedanja, ki bi moral ostati po predhodnih razgovorih tajen. Nezaželeno sporočilo, naj bi objavi' neki bratislavski list, izkazalo pa se je, d/, noben slovaški list ni nič podobnega objavil.
Praška televizija je zvečer objavila krajše poročilo o prihodu sovjetske delegacije nt postajo. Na kratkem filmu je viden prihod vlaka in kako iz vlaka izstopa Brež-njev ter drugi sovjetski voditelji, katere pričakuje šestnajst češkoslovaških predstavnikov.
Praški radio je zvečer ponovil, da pričakujejo uradno poročilo o razgovorih in izraža upanje za pozitivno rešitev vprašanj, čeprav «se ne more pričakovati, da bi prišlo do kompromisa glede vseh bistvenih zadev*.
Položaj v Pragi in na Češkoslovaškem na splošno je normalen in brez nervoze. Dubček in Svoboda sta zavrnila pobudo nekaterih mladincev da bi danes ob 12. uri za pet minut prekinili z delom po vsej državi in na tak način demonstrirali podporo partijskemu vodstvu, zamujen čas pa bi kasneje nadoknadili, tako da bi delali uro več. Zahvalila sta se sicer mladincem za pobudo, vendar sta dodala, da je sedaj potreben mir in se ne sme narediti ničesar, da bi se razgrelo že tako napevu javno mnenje.
Predsednik skupščine Smrkovsky je pred razgovori izjavil, da pričakuje, da bodo lahko sporočili dobre vesti, nato pa je zelo odločno obsodil morebitne osebe, češ da bi predstavljalo izdajo ravnanje, ki bi šlo na škodo zaupanju, ki ga je izreklo ljudstvo. Smrkovsky se očitno nanaša na nekatere člane CK in pravi, da predsedstvo partije ne predstavlja samo partije temveč vse ljudstvo in da nima druge izbire, kot da potrdi svoja stališča o razvoju socializma, po drugi plati pa morajo partijski voditelji narediti vse, da ohranijo prijateljstvo in zavezništvo z ostalimi komunističnimi državami in še zlasti s Sovjetsko zvezo.
Moskovska «Pravda» je danes prenehala z ostrejšimi napadi na češkoslovaško partijo, vendar pa objavlja uvodnik, v katerem z naslovom ((koristno sodelovanje« opisuje gospodarske vezi med SZ in CSSR. List pravi, da dobavlja Sovjetska zveza Češkoslovaški skoro ves potreben petrolej, 80 odstotkov železa, 63 odstotkov sintetičnega gu mija in 42 barvnih kovin. Sovjetska zveza dobavlja dve tretjini zi ta in sodeluje s tehnično - gospodarsko pomočjo pri gradnji nekaterih pomembnih industrijskih objektov. Tako sedaj grade velik metalurški kombinat, čistilnico petroleja, več industrijskih naprav in prvo češkoslovaško atomsko centralo. Sedanji petletni načrt predvideva do 1970 leta obsežno povečanje dobav in to predvsem sovjetskih rud in izdelkov sovjetske industrije, za kar deluje štirinajst dvostranskih komisij. Za CSSR je bilo pomembno, da so lahko v SZ kupili civilna letala, velike traktorje in ostale stroje za kmetijstvo in gradbeništvo.
ti Prebivata vsaka v svojem vla-"■ Praški radio je sporočil, da ‘mogel objaviti nobenega u-«dnega sporočila o poteku raz-* vorov in da bodo objavili sa-. ? skupno uradno sporočilo ob »ključku, kar se bo zgodilo morda še to noč, morda pa ju-lj ,ZJUtraj»- Kasneje pa so izda-*ratko poročilo, da se bodo ^govori nadaljevali tudi po-
^Sovjetski predstavniki so se iz v jSkve odpeljali včeraj z letalom *raj Uzgorod, kasneje pa So se 'dakom odpeljali v CSSR.
Cerna nad Tiso je močno Ju“trazen in so postavili dva kor-šča ' Zunani‘ kordon policistov spu-Pa t vas samo domačine, vendar in tei?eljit0 nadzorujejo vsa vozila dru • terje. V kraju samem pa je stai -k°rdon okrog železniške po-grafa ^ okrog poslopja kinemato-
tetetIos.lovaška tiskovna agencija ietska -ie sporočil?, da se s sovin. e strani razgovorov udeležuje-nid gnne!'alni tajnik CK KP SZ Leo-rad Brežn-i°v- člani političnega u-ppT Veronov, Kosigin, Mazurov, ŠpiJ1?’ Podgorni, Suslov, Šeljepin,
kandidata Demičev in Mše-Ho^mr tajnika CK Katuščev in Po-
«eneraK°il0VMŠk^ <?felelgac-Vi pa S°,:
mi tajnik Dubček, elani pred-KniaVa Barbirek, Bilak, černik, ItoKriegel, Piller, Rigo, Smr-dati v’ Spaček in Svestka, kandi-Sedn t pek' Menard in Simon, pred-Jab'k centralne nadzorne komisije fennki-, Prisoten je tudi predsednik Centi',e Svoboda, čeprav ni član pralnega komiteja.
Iti f‘na nad Tiso je manjši kraj, ča^a 2500 prebivalcev in je isto-šče “ Pomembno železniško križi-vaškia pr°gi. ki povezuje češkoslo-kih „ J sovjetsko Ukrajino. Je ka-in kilometrov od meje s SZ z j?ray toliko oddaljen od meje trsi« 2arsko. Enajsi članov centima komiteja KP ČSSR je vče-tarn etalom prispe'o v Košiče, od v čp?a so se z vlakom odpeljali s	. Številni tuji dopisniki so
v ta
s , številni tuji dopisn kraj °Jlm‘ avtomobili prišli Sovjh11? so med potjo opazili enote v>C ,tsae armade, ki so še vedno
skeBa*10 ,°d Ziline. V bližini sovjet-$0\
ličii^1*^ armade postavili parabo-
sovj^^laka so pionirski oddelki
Posja Anteno, s katero so verjetno to, 111 brezžično telefonsko zve-
<n Pyinarji nimajo pravega posla \ sezng0 ug'bajo, zakaj manjkata P'at)a rtl“ sovjetske delegacije dva •p p , Pn*ltičnega urada Kirilenko
V	Mo,i!anski' vendar pa novinarji Potm menijo, da gre za dokaj
V	p, n ukrep in da so pustili <>b od‘ana vodstva v Moskvi, da lata r.0tnosti ostalih članov oprav-*a izr6rirtIla*ne P°s*p Gre namreč Predan primer, kt so vsi člani dveh :Ja BK KP SZ odšli z izjemo Petij0 t države, k a- se še ni pri-
PQ tj vsej sovjetski zgodovini. Pftj ijj nekaterih neuradnih vesteh Sestanu.a današnjem dopoldanskem
((■Piraivda)) piše, da ima na tak način CSSR dvakrat opravka s trdnim in solidnim tržiščem, ko uvaža potrebno blago in ko izvaža svoje izdelke in zato kritizira pisanje češkoslovaškega ti-slka, češ da ne daje prave pažnje temu sodelovanju.
Madžarski list «Magyar hirlap* pa nadaljuje s kampanjo o zaskrbljenosti zaradi razvoja v CSSR in v tej zvezi podčrtuje, da jih ta razvoj še zlasti zanima, ker gre za bližnjo državo, ker so desetletja obstajali tesni stiki med obema delavskima gitbanjima in se je ustvarilo prijateljsko ozračje med obema državama po ((odstranitvi zaprek« in končno ker živita v obeh državah češka odnosno madžarska manjšina.
Izredno ostro obtožuje češkoslovaško poljsko glasilo ministrstva
za obramibo «Zolnierz Wolnosci», ki pravi, da so bili češkoslovaški’ komunisti premehki in da niso zavrnili ((reakcionarnega in protisocialističnega vdora«. List pravi, da so Nemci v drugi svetovni vojni’ Izvedli najostrejši napad prav iz Slovaške in da so sedanji revizionisti iz istega testa, kot so bili odgovorni za Muenhenski sporazum.
V noči med nedeljo in ponedeljkom so v Vzhodni Nemčiji opazili močno premikanje sovjetskih čet.. Zaprli so promet na avtocesti Nuemberg-Berlln. Kasneje so prišle vesti iz zapadnih krogov, da gre za premik Okrog 75 tisoč mož, kar predstavlja približno četrtino vseh sovjetskih čet v VZh. Nemčiji. Podobne vesti prihajajo tudi iz Varšave o premikih sovjetskih čet na področju južno od prestolnice.
Odmevi razgovorov v Jugoslaviji
BEOGRAD, 29. — Jugoslovanska javnost z zanimanjem pričakuje vesti o rezultatih sestanka češkoslovaških in sovjetskih voditeljev z iskrenim upanjem, da bo češkoslovaškemu vodstvu uspelo prepričati sovjetske voditelje, da je njihova bojazen o pravilnosti socialistične poti, ki jo je zbrala Češkoslovaška, neosnovana ali jih vsaj pripraviti do tega, da bodo malo bolj popustljivi v svojih zahtevah.
V Beogradu so se danes v novinarskih krogih, ki se sicer sklicujejo na vesti iz dobro obveščenih krogov, pojavile ponovno vesti, da bo predsednik republike maršal Tito na vabilo Dubčka odpotoval v Prago. Po teh vesteh bi Tito že jutri odpotoval v Prago. Podobne vesti so se razširile pred kratkim in so se kasneje pokazale kot preu-ranjene.
Ni dvoma da bo po sestanku češkoslovaških voditeljev s sovjetskimi voditelji prišlo do sestanka z voditelji ostalih socialističnih držav udeležencev varšavskega sestanka. Kaže, pa, da bo neposred-no po razgovorih s sovjetskimi voditelji, ki se bodo zaradi zavzetosti češkoslovaških voditeljev z drugimi obveznosti verjetno končali najkasneje že jutri dopoldne.
TOKRAT POSVEČEN BORBI V VIETNAMU
V Sofiji se je pričel XI. mladinski festival
15 tisoč mladincev iz 142 dežel ■ Bolgarska policija na grob način zavrnita večjo skupino češkoslovaških mladincev, ki so na festival prišli peš ■ Izgnali mladega pro - kitajsko usmerjenega Italijana
SOPI A, 28.
Okrog 15 tisoč
udeležencev devetega mladinskega festivala iz 142 dežel je danes korakalo po glavnih ulicah bolgarske prestolmce. Mladinci so pogosto nosili narodne noše, številna dekleta pa so bila v mini krilih.
Povorko je otvorilo 50 motociklistov, nato je sledila godba ter grb tega in vseh osmih predhodnih festivalov. Prva je bila delegacija Osvobodilne fronte Južnega in Severnega Vietnama, nato pa so sledile ostale delegacije po a-becednem redu. Nista prisotni Kitajska in Albanija, Alžir pa je u-radno izjavil, da ne bo sodeloval, vendar so bili med povorko vidni alžirski delegati.
Prevladovala so gesla o Vietnamu, vidna pa so bila tudi najrazličnejša gesla. Tako je bilo mnogo slik Che Guevare, iz Zapadne-
■■ mi m 111111111 n ■■ mn mini im m iitiimi n im m n m m um................................................................................................................................................n.......Milimi..........................................................
VČERAJ JE BILA OBJAVLJENA ENCIKLIKA «HUMANAE VITAE ^
Papež je odločno prepovedal vsakršnega kontracepcijskega
uporabo
sredstva
Enciklika je že naletela na dokaj hude kritike tako v Italiji kot drugod po svetu
VATIKAN, 29. — Danes je bila objavljena papeževa enciklika, ki se po začetnih dveh besedah, kot je to v navadi, imenuje «Humanae vitae«. Enciklika razpravlja o urejevanju rojstev. Glavni smisel tega dokumenta papeža Pavla VI. je v njegovi 11. točki, kjer je izrecno rečeno, da ni v nobenem primeru dovoljeno nobeno kontracepcijsko sredstvo. Dovoljeno je samo računanje na naravno fiziološko ne-rodovitnost, ugotovljeno po metodi, ki sta jo odkrila prof. Ogi-no in Knaus.
Časnikarjem je v vatikanski tiskovni dvorani predstavil encikliko msgr. Ferdinando Lambruschini, znani teolog in moralist, ki je tudi član komisije, ki jo je papež imenoval prav za študij tega problema. Lambruschini je med drugim govoril o tem, kako je prišlo do omenjene enciklike. Povedal je, da je bila komisija, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem, razdeljena na štiri glavne skupine. V prvi skupini so bili teologi in so jo sestavljali seveda predvsem svetni in redovni duhovniki, pa tudi laiki. V drugi Skupini so bili zdravniki ter znanstvenik. Tretjo skupino so sestavljali demografski strokovnjaki. V četrti Skupini pa so bili zakonci, večinoma zdravniki. Prva skupina je imela nekako prvenstvo nad ostalimi tremi ter vodilno vlogo, medtem ko so druge tri skupine Imele bolj informativno in svetovalno nalogo. Lambruschini je povedal, da teologa niso bili povsem soglasni glede tega, kaj naj predlagajo. Manjšina je bila soglasna, da ostane pri starem nauku, medtem ko večina ni bila enotna pri poskusih, da bi razložila, kako daleč naj bi šla sprememba tega nauka. To nesoglasje je bilo, po trditvi Lambruschlnija, dokaj globoko. Lamibruschinii je tudi dejal, da papeževa enciklika mogoče ne bo pri vseh zelo lahko sprejeta, toda papeževa odločitev prav nič ne popušča pred popularnostjo in je akt velikega poguma ter zgled popolne jasnosti. Papeževa odločitev sicer ni nezmotljiva, vendar pa v vpra-
ra VQ “.obravnavali samo nekate-r,2Pravasania protokola, dejansko poldne so mPn^a pričeli šele
dopisnik jugoslovanske ti-„i| a8encije TANJUG je obja-
"""llllllliiiiiniiiiiin^ m || iiiiiniii^iiiiiiig^iiiiiiiiiniiiniiiiM || iiHiiiilllll tl llllll lili llllllllll MIHI lllllllll II llllll II Ulili llllllllllll lili IIIII llllllltlll II lllll IIIIII1N
Solgo in megleno poročilo rumorja
Zasedanje vsedržavnega sveta KD ° odnosih v stranki in do KPI
Zasedanje se bo nadaljevalo do konca meseca
^renl[Se.državMrgaelsveta KD^na tos®žtio Je Prebral danes izredno .-.Poročilo tajnik stranke črPleteiiJire za tipično poročilo v h,-6** te«? s'ogu, tako da je iz > de' 0 'luščiti resnično vse-
pa gre v bistvu za praznih stališč, da bi
pilite
V do jeseni odločitev,
n« .oist'
Potrli gre namreč za zaplete lCaHja “je odnose sil, ko je do žv« iz V<u?lna v vodstvu sestav (»'“'e »j.*5 pripadnikov tako na
ilh“i«vcev <?te'1skev> »‘roje- 30 Fan
ba Scelhirui.n 10 pripadnikov biv 2(? Je 4ftnib centristov. V manjšini la Jredsio Predstavnikov levice in ki' {^jarfsw,mkov skupine Taviani-kQ “rez je torej levica v stran-ba doV«- lne besede, medtem i4„,je r/JPfpa v vodstvu. Vendar Vsa	odnos sil še bolj
e,h v,' saj nobena struia ni no-
ho;
2ato“0tnogena.
'ičn^Zgovori°1J kot govori odločil-ilrJPh stn ri med predstavniki raz-eto: aanes J(’ d,° katerih je že pri-tJievaij p'd ki se bodo jutri na-e& <Hie Predvideva se, da se bo Deu saj tB avleklo do konca mese-»;*set ir. dosedaj vpisanih kakih JaJnik Qrnikov.
5iv“r pričLriank® ftumor je svoj vP°stj ».el z obrazložitvijo ve-‘JUutike levega centra in
ugotovil, da ne obstaja nobena druga možnost kot obnoviti to politiko. Ne obstaja nobena možnost, da bi se spremenila zavezništva: ni niti možno misliti na stike med KD in skrajno desnico, z liberalci jih ostro ločijo razliitia stališča o preosnovi družbe, še vedno pa ostane in bo ostala ostra polemika s komunistično ideologijo. Nato je analiziral volilne izide.
Glede komunistov je dejal, da gre predvsem za protestarne glasove in ponovno ostro iizaprl« do komunistov, češ da ne gre za slučajen odnos, temveč za globoke ideološke razlike. Zato je tudi glede sodelovanja v okviru levega centra prišel do zaključka, da mora predstavljati jasno politično podobo in da ne gre toliko za stvari, ki je treba narediti, kot za politični okvir, v katerem je KPI v opoziciji in bo ostala v opoziciji. V tej zvezi je podrobno orisal postopek pri sestavljanju enobarvne vlade. Obravnaval je tudi mednarodna vprašanja, kjer je ponovil znano formulo o atlantskem zavezništvu.
V Milanu so uslužbenci rdečega križa zasedli poslopje, v katerem je pokrajinski sedež ustanove. Do incidentov pa je prišlo v Rimu pred sedežem CRI, kjer stavkajoči niso pustili uradnikov v poslop-
je in je intervenirala policija, je stavkajoče razgnala.
Načrt za rešitev spora med Nigerijo in Biafro
LAGOS, 29. — Glasnik nigerijske zvezne vojske je danes izjavil, da so zvezne sile zasedle mesto Ahoada, enega od zadnjih važnih središč, ki je bil še v rokah Bia-franov.
Notranja minister Biafire Christo-pher Mojakvo je danes na tiskovni konferenci, ki je bila v Londonu, predstavil nov načrt za rešitev spora med Nigerijo in Biafro. Načrt temelji na treh točkah: 1. takojšnja prekinitev bojev; 2. ukinitev ekonomskega bloka, ki ga je Nigerija uvedla proti Biafri; 3. umik vojaških enot na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom državljanske vojne, da bi dovolili beguncem povratek v svoje domove.
Minister je tudi dejal, da je njegova vlada pripravljena na pogajanja, da pa ne bo sprejela pogojev, ki bi jih hotela zvezna vlada vsiliti,
šanju urejevanja rojstev ne ostaja na pol poti in ne dopušča, da bi se ustvarjalo kakršno koli mnenje, ki bi bilo v nasprotju s tem, za kar se je Izrekel papež. Tu je Lambruschini mimogrede omenil ((tiste, ki so neprevidno v zadnjih časih mislili, čeprav v dobri veri, da lahko učijo, da je dovoljeno zatekati se k umetnim kontracepcijskim posegom za urejevanje rojstev in so se dosledno s tem ravnali tudi v pastoralnih navodilih ter pri spovedovanju. Sedaj se bodo morali premisliti ter dati zgled popolne pritrditve nauku enciklike.«
Nato je msgr. Lambruschini govoril o problemu »pilule«, čeprav v encikliki ni nikjer omenjena, je dejal, je vendar Izključeno, da bi bila pilula dovoljena.
O papeževi encikliki se je že takoj pojavilo precej komentarjev. Socialistično glasilo «Avanti!» se postavlja na negativno stališče, in to ne toliko zaradi tega, ker «bo enciklika dala nove hrane tisti tipični dvojnosti protirefbrmistične-ga katolicizma«, temveč zaradi tega, ker se enciklika obrača tudi na javne oblasti. Ta poziv dobiva za Italijo posebno važnost in je v njem vprašanje kontrole rojstev združeno s politiko družine in boja proti pornografiji. «Vso svobodo — piše socialistično glasilo — imajo Italijani, ki hočejo živeti po naukih katoliške cerkve, prav tako pa so svobodni drugi, da se ne vežejo z zakoni sprejemanja teh naukov.« List nadaljuje, da ne bi bilo koristno ne za demokracijo ln tudi ne za moralo, če bi na tem področju prišlo do spopadov. «Mi ne bomo prvi — končuje list — dvignili zastave nestrpnosti, vendar pa se tudi ne bomo umaknili s črte nepopustljivosti obrambe svobode vseh, s črte, na katero nas vežejo naša načela, naša tradicija, sile, ki nas podpirajo, ljudske, delavske, kmečke sile, katerih moralna višina je zapisana v zgodovini naše dežele.«
Londonski «Evening Standard« pravi, da bodo mnoge osebe papeževo odločitev sprejele z nejevoljo. List piše, da bodo verjetno v mnogih delih sveta encikliko ignorirali, medtem ko se bodo enciklike držali prav v manj razvitih deželah in bo ufcinek na življenjski standard, ki je že tako nevarno nizek, lahko imel še hujše posledice. Tako se bo razlika med bogatimi in ubogimi deželami neizogibno povečala. Pavel VI. je, ne da bi hotel, postavil najbolj negativno in morda najbolj nevarno doktrino tega stoletja, zaključuje list.
Desmond Albrow, ravnatelj katoliškega lista ((Catholik Herald« pravi v svojem komentarju, da bo sporočilo o encikliki povzročilo pri mnogih ljudeh krizo vesti. Razne angleške organizacije dajejo tudi negativne ocene o encikliki.
Pariški «Le Monde« posveča encikliki ((Humanae vitae« svoj današnji uvodnik. Kot značilnost navaja članek v začetku, da je papež sam imenoval komisijo, ki naj preštudira problem, odločil pa se je za tezo manjšine. Potem se list sprašuje, kakšna bo reakcija številnih škofov in duhovnikov v Južni Ameriki, ki so se že več let ukvarjali z vzgojnimi ln praktičnimi programi za urejevanje rojstev, zlasti v Čilu, kjer so povsod ustanovljene posvetovalnice in kjer kampanjo za kontrolo rojstev podpira država in jo odobravajo številni škofje. Nadalje se list sprašuje, kako bo reagirala katoliška univerza v Lou-valnu In kardinal Suenens, katerih desetletni napori v okviru vzgo-
je krščanskih zakoncev so doživeli tako neodobravanje. Na koncu pa pravi list, da bo papežev «ne» gotovo slabo sprejet pn protestantih, ki so že nekaj časa stali na zelo liberalnem stališču, prepuščajoč staršem njih svobodo v odgovornosti.
Westminstrski pomožni škof Patrick Casey, ki je v angleški katoliški hierarhiji takoj za kardinalom Heenanam, je danes zvečer v intervjuju po televiziji izjavil, da bo papeževa enciklika povzročila mnogo razočaranja. Ugleden katoliški eksponent britanskega parlamenta konservativec St. John-Stevas je dejal, da enciklika lahko zahteva poslušnost katoličanov, ne more pa zahtevati, da jo njihov razum odobri.
Anglikanski škof iz Rochestera je časnikarjem izjavil, da smatra papeževo odločitev za ((pogubno in tragično zmoto z daljnosežnimi posledicami ne samo za družinsko življenje«. Anglikanski škof iz Ri-pona v severni Angliji John Moor-man pa je dejal, da se mu ne zdi, da bi enciklika predstavljala hud korak nazaj, kolikor zadeva razgovor med obema cerkvama.
Pariški katoliški list «La croix» pa papeževo enoikliko vseskozi odobrava, čeprav pravi v začetku, da bodo mnogi rekli: «Ta zakon je trd.« Tudi holandski škof iz Haarlema Zwartkruis je izjavil, da morajo verniki s spoštovanjem sprejeti odločitev najvišje znanstvene avtoritete cerkve ter ji zvesto slediti.
ga Berlina pa so prinesli nič manj kot sliko Trockega.
Danes je bila v okviru festivala tiskovna konferenca, na kateri je spregovorilo devet ameriških dezerterjev, ki so dejali, da se ne strinjajo s politiko ameriške vlade in da njena politika vojne povzroča po vsem svetu sovraštvo do ZDA.
Sinoči okoli 19. ure se je na jugoslovansko-bolgarskem prehodu pri Dimitrovogradu turistom in drugim ljudem pounjala nenavadna in žalostna podoba. Neka skupina 20 mladih Cehoslovakov, ki je skoraj pred mesecem dni peš odšla iz svoje države na 1700 km dolgo pot, je bila zelo grobo vrnjena z bolgarske meje. Mejne bolgarske oblasti vstopa tem mladincem niso dovolile najprej zato, ker da so ((ohlapno oblečeni«. Mladinci so bili v kratkih hlačah in majicah, nekateri z nekoliko daljšimi lasmi, nekateri tudi neobriti. Mladi Cehoslovaki so se brez protesta vrnili na jugoslovansko ozemlje, se preoblekli v športne obleke in ponovno poskusili prestopiti mejo. Vendar se bolgarski obmejni organi niso hoteli z njimi pogovarjati ter so jim ukazali, naj se vrnejo na jugoslovansko stran. Mladinci so v znamenje protesta posedli po betonskih robnikih pred bolgarsko carinarnico. Tedaj so jih bolgarski obmejni organi s silo tudi s pendreki, odpodili na jugoslovansko ozemlje.
Treba je reči, da so bolgarske obmejne oblasti zadnje dni nasploh nekoliko ostreje ravnale z mladinci, ki so peš ali z avtosto-pom potovali na mladinski festival, ki jim niso dovolili odpotovati v Bolgarijo, so bili trije Madžari, nekaj deset zahodnih Nemcev, Francozov, Angležev, Belgijcev, Italijanov in Avstrijcev. Vsi ti mladinci so bili ali neprimerno oblečeni — po merilih bolgarskih obmejnih organov — ali pa niso mogli pokazati sredstev, od katerih bi živeli za časa bivanja v Bolgariji. Ravnanje bolgarskih obmejnih oblasti pa je bilo s Ceho-slojjkl kljub temu precej ostrejše. Edino Cehoslovake so med drugimi tudi pretepali in jih zavrnili v največjem številu. Češkoslovaški mladinci menijo, da je tako ravnanje rezultat ozračja, ki vlada v odnosih med Bolgarijo In Češkoslovaško.
Mladi Cehoslovaki se niso vrnili domov in so še vedno pod šotori
na jugoslovanski strani meje. Gre za skupino kakih trideset mladincev. ki so poslali telegram mednarodnemu festivalskemu odboru, v katerem protestirajo proti krivičnemu in nečloveškemu postopanju bolgarske policije in zahtevajo, da oabor intervenira.
Mladim Cehoslovakom pomagajo jugoslovanske organizacije in je centralni komite srbskih komunistov poskrbel za menzo in za drugo pomoč. Vendar mladeniči niso hoteli oditi v hotel in so raje kljub slabemu vremenu ostali pod šotori.
Iz Sofije so izgnali 35-letnega občinskega stražnika iz Reggio E-miiije, ki je nosil v gumbnici sliko Maoja in je imel s seboj različne »kitajske« publikacije. Stražnik Giuseppe Antoni je prispel s svojim avtomobilom v Sofijo ln včeraj diskutiral z nekaterimi Francozi. Povabilo ga je več Bolgarov, ki pa so se izkazali za agente policije. Spremili so ga najprej n* komisariat, nato pa v hotel, kjer so mu zaplenili Izvod tednika «B-spresso«, legitimacijo združenja Italija-Kitajska, neko knjigo kitajskega avtorja in naslove bolgarskih državljanov. Nato so ga takoj izgnali in je moral ob dveh ponoči zapustiti Bolgarijo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin n iiiini„Mmi im,luni,,m,n,m,iiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiil
DEBATA V JUGOSLOVANSKI ZVEZNI SKUPŠČINI
Razpravlja se o vprašanju zakona o odgovornosti zveznih funkcionarjev
Kritične pripombe o raznih negativnih pojavih v gospodarski politiki
BEOGRAD, 29. — Odbor organizacijsko - političnega sveta zvezne skupščine za uresničenje pravic državljanov je dal danes pobudo za sprejem zakona o odgovornosti zveznih funkcionarjev. Zakon bi se nanašal na člane zveznega izvršnega sveta in zvezne funkcionarje v vseh organih uprave, organizacijah in ustanovah, ki opravljajo posle za zvezno upravo.
V	razpravi o predlogu je posebno mesto zavzelo vprašanje, kdo bi bil pristojen za sprožitev postopka po potrditvi odgovornosti zveznih funkcionarjev. Ideja je, da se poleg ustavnega in rednih sodišč, ki bi za to bila pristojna, razširi v tem pogledu vloga komisije za družbeni nadzor zvezne skupščine, oziroma da se ustanovi posebno skupščinsko telo, ki bi na podlagi vlog in pritožb državljanov proučevalo postopek. Razpoloženje poslancev je, da se čimprej pirpravijo teze novega zakona in da se v teh tezah izhaja od že v rimskem pravu znanega načela «actio popula-ris», tj. pravice državljanov, da sprožijo postopek o določanju odgovornosti funkcionarjev od najvišjih do najnižjih.
V	zveznem in gospodarskem svetu zvezne skupščine je bila danes živahna razprava o stanju gospodarstva in gospodarski politiki. U-vod za to je bilo poročilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta Kira Gligorova o gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih letošnjega leta. V tem poročilu je Gligorov poleg pozitivnih tendenc (dinamične prilagoditve proizvodnje po povpraševanju, povečanja potrošnje, osebnih dohodkih, produktivnosti dela, povečanja deviznega dotoka od turizma) opozoril tudi na nekatere resne probleme, med drugim na povečanje zunanjetrgovinskega deficila (izvoz po prvem polletju se je zmanjšal za 6 odst., medtem ko je uvoz ostal na lansokletnem nivoju), na vprašanje zaposlenosti, ki je še vedno resno, čeprav je bilo do kraja junija zaposlenih okrog 20.000 novih delavcev v primerjavi z enako dobo lani in pa na slabo likvidnost, to je na pomanjkanje sredstev, s katerimi se borijo nekatera podjetja.
V	razpravi na ločenih sejah je padlo več kritičnih pripomb, posebno na račun zunanjetrgovinske politike (da se mnoge stvari po ne-
potrebnem uvažajo) in na monopolizem zunanjetrgovinskih podjetij in bank. Zahtevala se je sprememba zunanjetrgovinskega in deviznega režima in večja elastičnost bank v dodeljevanju kreditov. Prikazale so se težave v kmetijstvu (posebno zaradi otežkočenega izvoza mesa in goved); opozorili so na težko stanje v tekstilni industriji. V zvezi z nekaterimi težavami zunanjetrgovinskih odnosov je eden izmed poslancev predlagal, da se je treba držati načela: poljub za poljub, zob za zob. Na pripombe poslancev so odgovorili člani zveznega izvršnega sveta Granfil, Grličko in Kiro Gligorov, ki je med drugim dejal, da se problemi ne morejo reševati na račun stabilizacije s povečanim dajanjem kreditov, to je z inflacijo, ki bi rodila samo nove težje
probleme.
Na kraju sta sveta ocenila, da so sklepi, ki jih je zvezni izvršni svet prevzel v svoje pristojnosti, prispevali k uresničenju namenov gospodarske politike.
RIM, 29. — Vodstvo KPI je na svoji zadnji seji obravnavalo razvoj mednarodnega položaja v zvezi s češkoslovaškimi dogodki ln v zvezi z različnimi stališči, do katerih je prišlo v mednarodnem delavskem gibanju. Na seji so potrdili stališče, kj ga je glede razvoja v CSSR zavzelo vodstvo partije in so podčrtali nujnost, da se različna stališča vskladijo s pomočjo odprtih razprav v polnem spoštovanju avtonomije vsake partije.
Vodstvo KPI je tudi s to novo izjavo odkrito podprlo Dubčka ln vodstvo KP CSSR, kot je to naredilo ob vsaki možni priložnosti.
Vietnamska FNO je avtentičen predstavnik Južnega Vietnama
PARIZ, 29. — Delegacija Hanoja na pariških pogajanjih je danes zavrnila domnevo o dialogu med Vietnamsko demokr. republiko in sedanjo sajgonsko vlado. Na tiskovni konferenci je glasnik hanojske delegacije Nguyen Thanah Le odgovoril na ameriška tolmačenja, po katerih naj bi njegova vlada v zadnjih tednih nekoliko spremenila svoje stališče glede politične rešitve vprašanja Južnega Vietnama. ((Kljub ameriškim obrekovanjem, je dejal Thanah Le, ostaja ljudska osvobodilna fronta slejkoprej avtentičen predstavnik južnoviet-namskega ljudstva. Fronta je organizacija, ki vodi boj proti ameriškemu napadu in ki združuje druge zaveznike, kot na primer demokratično nacionalno zvezo za mir.« V odgovor na pripombe Averella Har-rimana o 14. seji pogajanj — Har-riman je podčrtal, da v nekem novejšem memorandumu Hanoj ni več vztrajal na izvajanju političnega programa fronte narodne osvoboditvi po povratku k miru — je glasnik izjavil, da «ima fronta politični program, ki je v skladu z željami in pričakovanji južnoviet-namskega ljudstva ter v skladu s konkretnim položajem v Vietnamu in s ženevskimi sporazumi«.
Glede intervjuja, ki ga je imel minister Xuan Thuy na avstrijski televiziji — ta intervju so nekateri razlagali, kot da Hanoj Wa-shingtonu predlaga takojšnjo o-svoboditev vseh ameriških pilotov v Severnem Vietnamu v zameno za prenehanje letalskih napadov — je glasnik dejal, da ni v tem ničesar novega in ničesar določenega. «Sele tedaj, ko se bodo bombardiranja in druga ameriška vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu brez pogojev prenehala, bosta lahko obe strani začeli pretresati vprašanja, ki ju zanimajo,« Je zaključil glasnik.
V Vietnamu so čete fronte narodne osvoboditve okrepile svojo dejavnost na raznih področjih.
Danes so objavili uradno poročilo preiskovalne komisije o incidentu, ko so v preteklem mesecu ameriška letala ponoči napadla in potopila neko ameriško topniško ladjo ter zadela še dve orugi zavezniški ladji. Poročilo pravi da je bilo pri tem ubitih vsaj sedem avstralskih in ameriških mornarjev. Poročilo komisije ugotavlja, da je šlo za vrsto pomot, tako da so ladje nekatere znake radarja sprejel? kot nasprotna letala ter začela proti njim streljati.
..........................
Minister Natali o kampaniji
za večjo varnost na cestah
RIM, 29. — Italijanski minister za javna dela Natala je danes na tiskovni konferenci orisal pomen in namene kampanje za varnost na cestah poletja 1968.
V začetku je minister dejal, da števila nesreč ter pomisleki, ki se ob njih porajajo, postavljajo v prvo vrsto problem večje in globlje cestne vzgoje državljanov, avtomobilistov in pešcev, ki bo toliko bolj učinkovita, kolikor bo avtomobil pomenil modernem človeku sredstvo za delo in zabavo, ne pa simbol nasilstva, ugleda In osvoboditve od malih nevšečnosti, ki jih povzroča visoko organizirana civilizacija.
Natali je podal tudi nekaj števil o porastku motorizacije in nesreč v zadnjih desetih letih. Leta 1958 — je dejal — je bilo v Italiji 5.438.511 motornih vozil; v istem letu je prišlo do 201.236 prometnih nesreč s 7.137 mrtvimi in 153.710 ranjenimi. V manj kot desetih letih se je število vozil več kot podvojilo: leta 1967 je namreč v državi krožilo 11.703.800 motornih vozil. V istem letu je število nesreč poraslo na 306.134: 9.175 oseb je zgubilo življenje, 214.303 pa je bilo
Minister je dodal, da na podlag'| da W°moralaVza °to polkrbeti'
ekonomskega položaja, v katerem je bila država pred tako imenovanim ((ekonomskim čudežem«, nihče ni mogel predvidevati tako velike ga povečanja prometa ter pripraviti primerne ukrepe za izboljšanje cestnega omrežja, za vzgojo avtomobilistov in pešcev in za večjo varnost vozil. Zaradi naravnost silovitega razvoja družbe je postala rešitev teh problemov nujna, saj je položaj, ki se je do pred nedavnim zdel znosen, postal dram ati čen. Za hitro in stvarno rešitev problemov, ki so povezani s prometom, — je dejal minister — je treba sredstev in skupnih naporov, kajti sama kompanja za varnost na cestah, ki je sicer važen in pozitiven faktor, ne more prek meja in učinkovitosti propagandne in vzgojne dejavnosti.
Minister za javna dela je nato poudaril potrebo po izboljšanju varnosti na naših cestah ter po znatnejših finančnih sredstvih v ta namen. Počrtal je tudi princip, po katerem bo moral vsakdo, ki se poslužuje cest, sorazmerno prispevati k plačevanju infrastruktur, ker
lotna narodna skupnost brez vsakršnih razločkov.
Natali je nato govoril o temeljnem problemu: problemu vzgoje ljudi, ki se poslužujejo cest. Problem ne zadeva samo avtomobilistov, pač pa tudi pešce. V letu 1966 je pri prometnih nesrečah zgu bilo življenje 2.427 pešcev, 41.160 pa je bilo ranjenih. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo — je dajal Natali — da so približno 45 odst. teh nesreč povzročili pešci sami.
V tej zvezi je ministrstvo za javno vzgojo naročilo šolskim skrbništvom, naj učitelji seznanjajo učence s problemom. Vztrajali bomo — je še rekel Natali - da bo postala cestna vzgoja obvezna učna snov.
Na tiskovini konferenci Je minister Natali nagradil zmagovalce časnikarskega natečaja, ki ga j« razpisalo ministrstvo za javna dela za lanskoletno kampanjo za varnost na cestah. Nagrade je prejelo štirinajst časnikarjev, trije publl cisti in pet časopisov.
V JUGOVZHODNI AZIJI 5KUSAJ0 OMEJITI IZBRUH PREBIVALSTVA
Preskromen obrok riža
SINGAPUR, julija. — Pred glavnim filmom predvajajo reklamne filme. Eden izmed njih prikazuje dvorišče revne hiše; tam stoji oče, v katerega silijo otroci in moledujejo, naj jim da denar za sladkorčke. Oče obrača žepe — nič ne kane iz njih. Naslednji prizor nas preseli v posvetovalnico za kontracepcijo. Ta film predvajajo v kinematografih v revnejših mestnih četrtih in po manjših krajih Malezije in Sin-gapura in z njim propagirajo planiranje družine. Kampanjo za načrtovanje družine so začeli v obeh deželah že pred leti.
Mnogi narodi na Zahodu z visokim življenjskim standardom praktično izumirajo zaradi nizkega prirastka prebivalstva. Starši se zadovolje z enim otrokom ali kvečjemu z dvema. V teh krajih pa so tako maloštevilne družine redke in zaradi tega se mednarodne organizacije že leta na delu; njihova naloga je namreč pomagati milijonom Azijcev, da pridejo do svojega rednega obroka riža. Ta obrok pa je čedalje bolj pičel.
Vlade Indije, Malezije, Singa-pura in nekatere druge dežele so si vzele k srcu ta poziv in sl prizadevajo z družinskim planiranjem omejiti «eksplozijo» naravnega prirastka prebivalstva, tako da bi lahko zagotovili drugim potrebni obrok.
Ubadajo se s številnimi težavami — tehničnimi, finančnimi, prosvetnimi, socialnimi. Nič ne pomagajo statistični podatki, po katerih je v Kambodži, Maleziji ali na Filipinih pismenih 80 ali več odstotkov prebivalcev. Kakor Je namreč rekel neki strokovnjak: konja lahko pripeljemo do napajališča, ne moremo pa ga prisiliti, da pije.
Zato nastane vprašanje, koliko se lahko obnese družinsko planiranje in ali jim bo zares uspelo omejiti demografski izbruh. Vsakim tisoč prebivalcem ondotnega področja se pridruži vsako leto 30 novih prebivalcev. To ustvarja nevarnost za prenaseljeno Tajsko, Singapur, Malezijo, čeprav še ne za Kambodžo in Laos.
Nedavno je bil v Kuala Lum-puru seminar, na katerem je u-prava za nacionalno družinsko planiranje dokazovala, da bi Malezijci na splošno rajši imeli
manjše družine. Te pa so kiljulb temu številne. Statistiki so na seminarju poudarjali, da je kakih 70 odstotkov poročenih žensk za planiranje družine, 66 odstotkov pa bi jih rado kaj več vedelo o tem. Podatke so zbrali v letih 1966 in 1967. Ti podatki povedo tudi, da so mlajše ženske (od 15 do 24 let) za manjše družine, medtem ko si starejše ženske želijo imeti večjo družino.
Pri tem igra veliko vlogo situi-ranoet družine, čim bogatejša Je družina, tem manj zaželeni so o-troci. Statistični podatki kažejo, da sl družine z manj kot 30 ameriških dolarjev mesečnih dohodkov željo številnejšo družino, več kot pet otrok, tiste, ki imajo mesečnih dohodkov nad 160 dolarjev, pa ne želijo Imeti več kot štiri otroke.
Tako oblasti kakor tudi razne uprave pa se zavedajo, da stvar še m urejena, če po že ustanovljenih centrih brezplačno delijo nasvete z ustreznimi kontracepcijskimi sredstvi vred. Tu je še vrsta stvari, ki otežujejo omejevanje rojstev. Ena med njimi je nacionalna sestava prebivalstva.
Polovico malezijskega prebivalstva sestavljajo Malajci, v glavnem muslimani, 45 odstotkov Je Kitajcev, druga pa so Indijci, Pakistanci itd. Tl se boje, da bo Kitajcev kmalu največ v deželi, in zato se muslimanski kler In skrajne desničarske politične stranke sploh ne ogrevajo za družinsko planiranje. Na drugi strani pa so si čezmorski Kitajci zmeraj prizadevali ustvarjati čim številnejše močne skupnosti v novih domovinah. Malajski Kitajci, državljani federacije, pri tem niso nobena izjema.
V Singapuru je stvar drugačna. Tam je večina prebivalstva republike Kitajcev, ki so v boljšem materialnem in socialnem položaju in — so za družinsko planiranje. V zadnjih dveh letih se je zmanjšal prirastek od 30 na 1000 prebivalcev. To pomeni, da so ((singapurske žene navdušeno sprejele družinsko planiranje«, kakor Je rečeno v nekem uradnem poročilu.
K uspehu kampanje, v kateri naj bi se skrčil prirastek na 2,2 odstotka, je pripomogla tudi zavest o tem, da je republika ozemeljsko utesnjena: ni prostora,
kamor bj se širila, razen proti morju, pa še v tej smeri so že skoraj Izkoristili terene, ki jih je mogoče nasuti. Razen tega je nemogoče ohraniti sedanjo blaginjo samo pri sedanjem številu prebivalstva. Tisk in radio razglašata, da je že v dosedanjih okoliščinah več kot 40.000 brezposelnih in da bi se to število le še povečalo, če bi se povečale družine.
V Singapuru pride en zdravnik na tisoče prebivalcev in poleg mreže posvetovalnic so tudi ti zdravniki pripomogli, da je družinsko planiranje prodrlo v zavest ljudi kot zelo pomembna nacionalna naloga.
Način modernega življenja se čedalje bolj uveljavlja tako v Maleziji kot v Singapuru, saj so za to vse možnosti. Po statističnih podatkih pride na vsakega prebivalca teh dveh dežel povprečno 330 ameriških dolarjev na leto. Čeprav ne dobi v roke vsak toliko, je njegov standard vendar toliko boljši kot v sosednih deželah. Zato film, ki prikazuje očeta, kako obrača prazne žepe, zbuja v ljudeh strah in — prispeva k planiranju družine.
An na M a,gnani ponovno pred filmsko kamero. Tokrat nastopu v filmu «11 segreto di Santa Vittoria* skupno s Patrizio Valturri in Antonyjem Quinnom (na sliki)
llllllllllllllllll||l||||J||t||J||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,l||||||||ll||||l,||l|,|||||,l,|,l|||||||||,|||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||,||,|||,,r,,|t|||,|,,|,jnl,|||11|,m||||,||m|,|||||||||||||||m|||||||||||||
KRI NA ITALIJANSKIH CESTAH
DRAGO PLAČANA LJUBEZEN DO GORA
Trije Benečani mrtvi med vzponom na «Cir»
Četrti hudo ranjen v bocenski bolnišnici
BOČEN, 29. — Trije alpinisti so včeraj izgubili življenje med navezo na ne preveč zahtevnem vzponu «Rudi Ferria«, ki pelje na «Pic-oolo Cir». Navezo je vodil 34-Ietni duhovnik Glovanni Bianchi, za njim pa so šli 22-letai Francesco Scar-pa, 25-letni Lulgi Vamiel in 22-letni Maurizio Maddalena, vsi iz Benetk.
Kako je prišlo do nesreče je tež-I ko reči. Dejstvo je, da so strmo-
glavili v globino. Na melišču so ob- slall tovornjak, v katerega so na-
ležall prvi trije mrtvi, Maddalena, pa čeprav je bil hudo ranjen, je opozoril turiste na nesrečo. Medtem ko so Maddaleno odpeljali v bocensko bolnišnico, kjer se je njegovo stanje danes nekoliko izboljšalo, so proti večeru prenesli trupla treh nesrečnih alpinistov v dolino in jih položili v mrtvašnioo Val Gardene. Danes so jih odpeljali v Benetke, kjer bo pogreb.
33-letna Rosalba Vena Iz Urblna, kjer študira angleščino, je med izletom na hrib Titan v republiki San Marino padla v globino in se ubila. Vzroke nesreče še niso ugotovili.
Karabinjerji, člani gorske reševalne službe in prostovoljci že od sobote iščejo 36-letiiega Lodovica Rivetto iz Brescie, ki se je sam odpravil na Paganelio, ki je le nekaj kilometrov od Tridenta. Rivetta, ki je bil z brati na dopustu v An-dalu, se je v soboto popoldne odpravil na pot s psom. Z žičnico je prišel do vrha Paganelle (2125 m) In krožil okoli. Neki turist ga Je zadnjič videl okoli 17. ure. Kmalu zatem ni bilo o njem nobenega sledu več. Pri iskanju pogrešanega sodeluje helikopter, medtem ko se reševalci poslužujejo tudi psov.
Prejšnjo noč je umrla v bolnišnici Chamonlxa 42-letna Teresa Seveso iz Milana, ki je 25. julija med vzponom na ledenik Argentiere (Mont Blanc) padla v prepad.
že tretjič v desetih dneh je morala reševalna skupina, ki jo sestavljajo znani «scoiattoli» v gore, da pomaga alpinistom v stiski. Tokrat gre za dva nemška plezalca katerima je med vzponom na strmi steni najvišjega vrha Tre Cime di Lavaredo spodrsnilo. Na srečo je vrv ublažila njun padec. Nemca, baje ima prvi zlomljeno nogo, drugi pa zlomljeno roko, sedaj visita na vrvi in ne moreta drugega kot čakati na pomoč. Skupina ((veveric«, katerim so se pridružili gasilci, je že nocoj odšla iz Cortine d’Ampezzo, jutri ob zori pa bo začela z reševanjem, ki se bo zaradi težko dostopne stene zavleklo ves dan. Na srečo je vreme ugodno.
tožili dokumente, istočasno pa so uvedili preiskavo, da ugofove, kdo je te važne papirje vrgel v smeti.
Zopet nov ples. Tokrat so tega «preiskusili» v Viareggiu in ga imenovali «yum — yum». Kaj naj bi to pomenilo verjetno ne vedo niti člani florentinskega orkestra, ki so ples krstili. Za ples tokrat ne bo dovolj samo dekle, temveč bo treba imeti pri sebi tudi zračnico kolesa, ki si ga plesalca ovijeta oko-,	li telesa in se nato lahko po mili volji zvijata v ritmu glasbe
iiiuiijiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiini(iiiiiiooi»iiu»»o|i»io|i»o|ooo|lllllllllllllllflflf>1(l'”"0"11.ii„w.,lill,lllllllltl‘"...........................................................................................................................................iiiiimn
KJOBENHAVEN, 29.	— Bivši
danski desetar je včeraj slučajno odkril v smetišnici nedaleč od Aar-husa precejšnje število vojaških dokumentov, ki pripadajo NATO. Nekateri so imeli celo pečat «tajni in strogo zaupni«. Na kraj so po-
LA PAZ, 2. — Bolivijska varnostna služba je zanikala vest, da so agenti CIA prenesli truplo Ernesta Che Guevare v ZDA. Javljajo, da bo poveljstvo bolivijskih oboroženih sil objavilo poročilo, v katerem bo potrdilo, da so truplo Guevare upepelili, pepel pa pokopali v ((nekem« bolivijskem kraju.

Štirje potniki zgoreli
med trčenjem avtobusa in fiata 600
ALESSANDRIA, 29. — Zopet kri na italijanskih cestah. Najhujša nesreča se je pripetila v predmestju Alessandrie, kjer je na križišču prišlo do silovitega trčenja med avtobusom, ki si, je Izsiljeval prednost, in fiatom 600, v katerem sta bila dva brata namenjena v družbi njunih dveh bratrancev v neki obmorski kraj. Malo vozilo se Je vžgalo in vsi potniki, v starosti od 20 do 36 let, so živi zgoreli.
Nekaj kilometrov od Ferrare se je včeraj pripetila nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in tri ranjene. Med mrtvimi je 42-letnl mož, ki se je zjutraj poročil in svak, medtem ko se je njegova žena le ranila. Vsi so se vračali s poročnega kosila, ko je avto zaneslo s ceste, kjer je treščil najprej v drevo in nato ob zid hiše, kjer je zgorel.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiii
NOBELOV NAGRAJENEC ZA KEMIJO
Atomski znanstvenik Hahn umri za kapjo
Unflge ^ gl pela Iliče
s
!S*
glab ha ^ Afi7/iri>,W(<o
ZADNJI OBISK IN KOLESELJ IZ CEDILIKE
Dve izvirni novosti založbe «Borec»
Bil je pobudnik miru in za prepoved atomskega orožja
BONN, 29. — Profesor Otto Hahn, navsko. Po odkritju novega elemen-ki ga imajo za očeta nemške nu- ta so vse države začele proučevati klearne znanosti, je včeraj v sta-1 možnost uporabe tega na vojnem rosti 89 let podlegel srčni kapi. polju. Angleške okupacijske sile so Znanstvenika so pred tedni sprejeli internirale Hahna, kateremu so 1945. zaradi poškodbe hrbtenice v bolniš-, leta podelili Nobelovo nagrado za nico, kjer so ga morali zdraviti tu- j kemijo. Hahn je bi. prepričan podi za pljučnico.	j budnik miru in je 1957. leta podpi-
Otto Hahn, ki je dobil Nobelovo' sal v. Goettingu skupno s 17 znan-nagrado za kemijo, je spadal med stveniki znano izjavo o prepovedi največje poznavalce atoma m sve- atomskega orožja.
tu in je pripadal skupini znanstvenikov, ki so bili za izključno miroljubno uporabo nuklearne sile.
Hahn se je rodi'• 1879. leta v Frankfurtu. Bil je učenec filozofa Zinckeja v Marburgi,. kasneje Ram-saya v Londonu in končno Rutherforda v Montrealu. Vsi ti so pripomogli, da se je Halvi posvetil molekularni kemiji in ko je imel 26 let, se je po nasvetih lorda Rutherforda začel ukvarjati z radiokemijo. Znanstvenik je med drugim odkril nov radioaktivni element znan kot radiothor. Med 1930. in 1939. letom se je Hahn z Lise Leitnerjevo ukvarjal z raziskovanjem istih elementov, ki sta jih proučevala Curie v Parizu in Fermi v Rimu.
Radiothor je Hahn odkril z novim sodelavcem Strassmunom. Lise Leit-ner se je morala namreč zaradi židovskega porekla zateči im Skandi-
ITALIJANSKI LJUBITELJ TUJE LASTNINE
«Samotni ropar» v francoskem zaporu
Gre za Horsta Fantazzinija, ki so ga v Bologni obsodili na 8 let ječe
MILAN, 29. — Tri mesece so italijanski policijski organi zaman Iskali Horsta Fantazzinija, ki je bil osumljen številnih ropov po Emiliji ln Lombardiji. Sedaj pa je prišla vest, da so ((samotnega roparja«, kot so ga imenovali v policijskih krogih, spravili za zapahe v Franclji.
Fantazzinl Je pred dnevi prišel v družbi mlade Nemke, s katero se Je nastanil v campingu, v St. Tro-pez, v petek pa Je že poskusil z ropom v banki. S samokresom v rokah Je prisilil tri uradnike in dva klienta k zidu ter odnesel lz blagajne 2000 novih frankov (približno 250.000 lir) in zbežal. Uradniki so z okna banke sprožili alarm ln Fantazzinl je padel v roke policajem. Pri njem so našli ponarejene dokumente, sam pa se je izdajal za Jugoslovanskega begunca. Toda resnica Je kmalu prišla na dan. Italijanska policija je namreč poslala tudi francoski tiralico s prstnimi odtisi in sliko Fantazzi-
nija, ki ni mogel več zanikati dejstva. ((Samotnega roparja« so poslali v Draguignan, kjer je sedež sodišča. Dva italijanska funkcionarja sta hotela, čeprav neuradno, govoriti z njim, toda Fantazzinl ni pristal. Sedaj bodo italijanske sodne oblasti zaprosile francoske za uradno zasliševanje. Zahtevo bo podpisal glavni tožilec bolonjskega sodišča, ki je Fantazzinija obsodilo zaradi ropa na 8 let zapora.
FARMINGDALE (New York), 29. — Sinoči sta nad Long Islandom trčili dve turistični letali, ki sta v plamenih padli v gozd, s čimer sta zanetila požar. Vseh osem oseb, ki jih je bilo v dvo in enomotornem letalu, je umrlo. Gasilcem se še ni posrečilo pogasiti požara v gozdu.
CAPi KENNEDY, 29 - Danes so javili, da je kakih 40 km od Recife v Braziliji strmoglavilo na tla ameriško vojaško transportno letalo. Domnevajo, da je vseh deset članov posadke «Globemasterja» našlo smrt.
KLJUB PREDPISANEMU ZNAKU NA MORSKI GLADINI
Lovila sta ribe z bombami in ubila podvodnega ribiča
Dogodek se je pripetil pred očmi očeta umrlega mladeniča
CATANIA, 29. — Dva brata, ki se bavita z ribolovom z nedovoljenimi sredstvi sta tokrat zakrivila smrt mladega podvodnega ribiča in sta že v rokah sodnih organov.
Včeraj se je 27-letni Glovanni Scoppelllti, ki je bil zaposlen pri občini Rlposto, odpravil na morje nedaleč od mesta, kjer stanuje. Mladenič sl je nadel masko, si privezal na hrbet posodi s kisikom in splaval v globino, na površju pa je pustil plavajočo signalno bojo. Medtem ko je njegov oče, 64-letnl karabinjer v pokoju Concetto, opazoval Glbvannija z nabrežja, je videl dva ribiča s čolnom, ki sta kakih 20 m od boje, pod katero je bil njegov sin, gledala pod vodo z ogledali. Nepričakovano pa se je z gladine dvignil močan curek vode, kar Je bil dokaz, da sta ribiča vrgla v globino bombo.
Bivši karabinjer Je začel glasno kričati in opozoril ribiča, da je njegov sin v globini. Ribiča sta šele
tudi mladeniča, katerega sta s pomočjo kavlja dvignila na površje in nato še v čoln. Truplo mladeniča, ki je bil verjetno že mrtev, sta ribiča odpeljala do bližnjega samotnega zalivčka in se nato oddaljila.
Scoppelllti je zadevo prijavil karabinjerskim organom, ki so s pomočjo agentov finančne straže začeli iskati kriminalna ribiča. Njun čoln so našli v pristanu P.iposta, tri ure po dogodku pa so aretirali 59-letnega Leonarda Cavallara, medtem ko se Je njegov 49-letni brat Angelo sam javil pozno ponoči preiskovalnim organom.
Brata Cavallaro sta že znana policijskim organom, da se bavita z ribolovom z nedovoljenimi sredstvi. Oba nosita znake njunega protizakonitega posla: Angelo je slep na enem očesu, Leonardo pa je brez roke kot posledica eksplozije med ribolovom z bombami.
Truplo nesrečnega podvodnega
tedaj opazila plavajoči signal in ribiča so odpeljali v mrtvašnico
v Mascaii, kjer bo sodni zdravnik napravil obdukcijo,
Velik požar pri Makarski
MAKARSKA, 29. — Velik požar, kakršnega ne pomnijo, je uanes v manj kot v pičli uri uničil del borovega gozda v neposredni bližini otroške bolnišnice pri Makarski. Pri gašenju požara je sodelovalo poleg gasilcev in vojakov okrog 3000 prebivalcev Makarske in turistov. Gasilcem je pomagala okol-nost, da je veter v kritičnem trenutku, ko je grozilo, da bodo plameni zajeli paviljone otroške bolnišnice, spremenil smer, kar je omogočilo, da se požar lokalizira. Okrog 200 otrok, ki so na zdravljenju v bolnišnici so pravočasno prenesli v bližnje okrevališče, kjer bodo ostali do jutri, ko se bodo vrnili y svoje paviljone.
Hahn je napisal nekaj znanstvenih del, bil je profesor na nemških in tujih univerzah ter je bil tudi nosilec francoskega odlikovanja Častne legije. Zanimivo je. da je berlinski zavod za nuklearna vprašanja nosil njegovo ime.
Matevža Haceta slovenskim bralcem ni treba posebej predstavljati, saj ga poznamo kot dobro znanega partizanskega komisarja in kot vse bolj uveljavljajočega se slovenskega pisatelja. Hace je izdal že vrsto knjig, med katerimi naj omenimo predvsem «Komisarjeve zapiske», s katerimi je pravzaprav vstopil v slovensko književnost, pa knjigo «Korenine se trgajo», zbirko črtic s partizansko tematiko «Ljudje na prelomnich ter knjigo najboljših novel in črtic z naslovom «Ljubezen in orožje«. Hace se je lotil tudi sodobne snovi, vendar je ostal najboljši in najbolj originalen v svojih novelah in črticah s partizansko tematiko. Kot je zapisal Marijan Kramberger, uredniK. ene izmed Hacetovih novelističnih zbirk, odlikujejo Hacetove novele s partizansko tematiko predvsem topel odnos do človeka, preprosta in iskrena beseda, pa resnično upodabljanje partizanstva ne pa idealiziranje ali propagandistično pisanje. Prav zaradi teh odlik svojih sicer kratkih in preprostih zgodb si je Hace pridobil dosti bralcev in se uvrstil med originalne literarne obdelovalce partizanske tematike.
Pri zavodu Borec je izšla njegova nova knjiga kratkih črtic in novel zajetih iz osvobodilnega boja, knjiga s naslovom ZADNJI OBISK. Ta knjiga vsebuje 23 črtic in kratkih novel, ki so vse zajete iz osvobodilnega boja, razen dveh, ki segata tudi v povojni čas. Tudi v teh svojih spisih obravnava pisatelj drobne dogodke iz vojnega časa, pri Černe" je vsebinsko kar se da pester in raznolik. V svojih črticah in novelah obravnava pisatelj usode malih ljudi v partizanih, tragične usode kurirjev, borcev, ki doživljajo v partizanih trpljenje in ljubezen in tragično končajo. V eni izmed zgodb, ki je zbirki dala tuai naslov, prikazuje zadnji obisk partizana pri svojem dekletu. Podoben motiv je obdelal v črtici o dveh prijateljih, ki ju je vojni čas ločil, pa eden pade nedaleč od doma. Spet druge so zgodbe o ljubezni v partizanih, v zadnji noveli pa resigni-rano prikazuje partizana, ki je po vojni posta! funkcionar pa se odloči, da se vrne m kmetijo. Ha-cetu v vseh teh črticah in novelah ne gre za prikazovanje zunanjih dogodkov ali celo vojnih spopadov. Gre mu predvsem za prikaz usode ljudi, njih tragična srečanja in doživetja, za prikaz partizanstva z mtirnno človeške strani, za osebne tragedije ljudi v usodnem času. Hacetovo prikazovanje tragike časa ni torej niti malo deklaratorno uti abstraktno. V vrsti drobnih zgodb, s prikazom usod najrazličnejših ljudi, njihovih osebnih težav in tragedij nam naslika usodni čas vojne in daje tako svojevrstno podobo časa in ljudi v njem.
Hacetovo pripovedovanje je tudi v tej knjigi tako kot v ostalih
.—■ ■■ ■ -tt.r	■ ...(((■• *.	m,.....
spisih. Njegove črtice in noveU 1 so sicer tematsko zaokrožene vtf dar kratke. Pisatelj obravnava * j njih drobne dogodke, slika pr0° s zaprav epizode, toda iz vsega sM j paj se rojeva pred bralcem sI*W j razmer, ki je vendar ne samo d° l volj prepričljiva, temveč tudi P& < stična. Portreti ljudi, ki se na11 i kažejo v Hacetovi knjigi, so ds s volj živi, moti ms le preselil i enostavnost, preprostost teh zgodb; ■ neka naivnost, ki preveva vse P ' sanje. Pisatelj slika pravzapifj c tako preproste dogodke, da lt > htevnejšega bralca ne zadovdf : Pa tudi njegove analize usod $ di in razmer času ostajajo P' , vrhu in niso poglobljene. V čad ( zasledimo tudi idealiziranje juv° c kov, ko obenem loč: dobre in $ , be ljudi, bele in črne, in ko $ j jita na eni strani delavec in kVj* ?
na drugi strani pa intelektualk To apriorno izhodišče Hacetovi *
pisanju gotovo ni v prid, kak0' . mu prevelika preprostost zgodb j vsem nepoglobljeniv pisanjem & j mo znižuje kvaliteto. Ne vef° c kdaj so nastale črtice te knji/, j Toda zdi se, da v njih pisatelj/] t napravil kakega koiaka naprej’ v
--1----- -----£7“	-------
svojem pisanju in da so bile On j gove partizanske črtice «Lju°f,, s
na prelomnich bolje, efektne? l in bolj zrelo napisane. Res je P k di sicer, da smo danes pri preSl J janju partizanske literature v W z terijih strožji, res je sicer, m 1 imajo tudi tovrstne ljudske pa? c zanske črtice svoji širok krog b* t cev, toda črtice iz zbirke 2ad^ p obisk stroge estetske kritike r 1 vzdrže. Toda ker so napisove} r značilno Hacetovo neposrednost.. c s toplim odnosom do človekuv ker prikazujejo partizanstvo t 1
timno človekovega stališča, na 1
čin, kakršen v naši partizart literaturi ni pogos,. smemo *
ni /juyu.'i . smemu "t ,
nove knjige Matevži Haceta, kV * šibkosti, zaradi vsega tega in t
radi literarne dokumentarnosti> * ^ jo predstavlja njegova knji? vseeno veseli.
t

Povsem nekaj drugega pa P/! stavijo originalna pesnitev s Šmita KOLESELJ V/, CEDILKI t pesnitev prav tako ubrana j/ t partizansko teno, toda umetnij 1 dognana in izpovedna zrela pe5fl 1 lev, ki nas pretrese.	J <
Pesnika Jožeta Šmita tudi '< treba posebej predstavljati, * I
opozorimo samo na njegove PeSf. ške zbirke, ki jih ni tako
Poleg vrste mladinskih del in f?, vodov je izdal perniške s:biP} j Srce v besedi, Dvojni cvet, 'J petlika, Lirična postila in kot V; , njo, zbirko z naslovom Liriko sa. Morda bi ob te* zadnji d
povedali nekaj besea, kajti
selj iz cedilike pomeni morda
polnitev ali nadaljevanje
rt
i
pesniške zbirke. V liriki časa'
___........:	li f
Šmit objavil vrsto pesmi, ki. odmev zadnje vojne in ki P°?f
’
nijo odsev pesnikovih doživel času, ko je bil mobilizirana0, nemški vojski v Fianciji, k<f' bil ujetnik v Angli i in partij Pesnitev «Koleselj iz cedilika’j zajeta prav tako iz vojnega
in sp dnhlcn tn^n npsnilrnnih O „
j i
i
in se dotika tako pesnikovih vetij deloma v nemški vOl!, predvsem pa v sklopu borcev 5 izmed prekomorskih brigad. L je Šmit bolj razumski pesnik ^ pa čustven zanesenjak, kot j^jji
dno skop in krhek v svojih ml.
i nom
vedih, usmerjen v svoj svet in večkrat skoraj baladi pretresljiv, tak se r:am kaže
v svoji najnovejši stvaritvi■ ‘ j
prost, krhek, usmerjen v sebe^
notranji svet ljudi okoli njega, j. patetičen, toda baladen, del0’.
liričen iv obenem epski, vse>£. pa izviren. Pesnitev je posve° ^
Romantika še vedno prevladuje tudi v novih modnih zbirkah, ki so jih pred dnevi prikazale priznane italijanske modne hiše. Na sliki je izredno okusna obleka za popoldanske in večerne priložnosti, okrašena z volani ob izrezu vrata in na rokavih. Obleka je iz enobarvne svile, lahko jo pa napravimo tudi iz živopisane tkanine, ki je letos tako v modi. (Ente Ital lano della Moda)
štajerskim fantom, pesnikovi? A jakom in soborcem ki so bil} biliziranci v nemški vojski, i1 a tere so dezertirali, k so se P°‘ t borili v partizanskih brigad*!* nato padli po Dalmaciji in rij tik preden so prišli v svojo domovino štajersko, po katePj vsa vojna leta na tujem hrepey Ta motiv je tudi tema ae?
c J
pesnitve, ki je ne samo vsem"!
- -
originalna in pretresljiva, te^j tudi oblikovno svež.i in doceldj, kaj novega v slovenski litetOP) zlasti poeziji. Ni zato prevoj
7nniŠPmn dn	čmUnlld h
zapišemo, da pomen Šmitov?!j snitev umetniško zrelo in pfrtj Ijivo umetniško stvaritev ob
nalni in zreli obdelavi parttia?it motivike. Vsak zahtevnejši
nn 'nirtv/il	____ ___f___
bo moral to gotovo priznati’, J imamo takih izvirnih umetndj izpovedi o vojni in partizd1* pravzaprav zelo malo.
Sl. **
V NEMŠČINI IN ANGLEŠ^
V Jugoslaviji nov dnevnik /a turiste
r
nik «Express Kurier. v netnš^
BEOGRAD, 29. — V začel 14, julija izhajati nov^i
angleščini. Namenjen je tujiij^
stom in objavlja dnevne me'
ne in domtee novice ter sy
dogodke
stila.
in razna turistična
PRttoCRSKI DNEVNIK
IZ EGIPTOVSKEGA NOTRANJEGA RAZVOJA
i so za felahe zopet nastopili stari časi?
Trnova pot aktivistov socialistične unije na podeželju Primer Huseina in vsemoč podeželskih kulakov - Izigravanje zakonov - Vzdušje pred junijsko vojno in po njej
če
Jrtv'’ °t>i4ajno pravijo takole. , 0SJ6 so poslali muftiji.« Nekoč jv >®el muftija ‘SJi svečenik — a Pomilostiti.
muslimanski pravico obsojen-
Afera Kamšiš«, do katerega Je Sai h z umor°m revnega kmete, lPt„ a Huseina, in je pred dvema
umorom revnega kmete, Huseina, in vznemirila . 'red lastnin
ie obenem tudi pretresla vso
^'totna vznemirila egiptovsko vas, kor < Vred la*tnlnske odnose, ka-
^Ptovsko javnost, se je zdaj kar Sotli*10 končala pred vrhovnim bo k01 ^ržawne varnosti. Veči-afe ?”tožencev’ ki so v om®nj«ni vsp!? blIi udeleženi, so oprostili,
owri-j,e bil° od 17 d0 21’ štiri so n*6 |1 ' na različne kazni, vendar ?'°čin 11 ne,P°sredne Povzročitelje
ročhV6ga ma-1a leta 1966 s® spo-)[, ’ da je v mali vasi Kamšiš, nahaja v območju nilske Vj ,e’ bil ubit Šalah Husein, atoti-no]itf?cia,1stične unije. Bil je znan 2a l delavec, ki se je uporno 2ak ettla* za dosledno uveljavitev °na o agrarni reformi. Seveda
Padu*11 bt)ju ni mo?el 0lSn'lt! SP°' Ji_ u z močno veleposestniško dru-
Pom ®	še z'asti z njenim
^eiavarjem Salahom El Fikijem.
je pravzaprav to se
(W . JRm Salah< družina
>odo Pravi j
Vse -V .a Je bila lastnica domala
Pravi"^Vala nad cel° vasJ0,
Je v bd1flovalne zemlje. Imela pa spgu,, ab tudi domala ves odbor b()r ’®ti4ne zveze ter upravni od-krn adruse. Šalah Husein je od-j«. ai'slkaj, med drugim tudi, da r6m, Uzlna El Flki prekupčevala z i,. JO. Pa tudi je, namesto dovo-kolikor jih predstavlja
Štebih '
SC fedan0V
piPtum agraml maksimum v E-
UJ® zakon in
t!S0(T ", bila v resnici lastnica nad n; (j . todanov zemlje. Pretež-dei, u. , z®mlje. to se pravi oni voije ' e Presegal od zakona doba v0 Površino zasebne zemlje, bipJ bavidez bil last ljudi, ki so
^sein '°ni pri E1 FakUu. Salah vioo ' Pa se je bojeval za pra-brisii l°' da bl vsi resnl kmetje Ja p do svojega kosa zemlje, zato tudi „ta' neprijeten, kasneje pa kako ®Var®n. Morali so se ga ne-D bresti, pa so ga ubili.
t°vSkjPod°bnih umorov je v egtp-
^alah u aseb Prlsl° že Pre,J' toda v {^ Husein je bil umorjen prav sebrin ko J® bito ozračje še po-8ova Pa'poto. Spričo tega Je nje-Dlozilo rt sproži(la pravcato eks-\ w' ^blasti so uvedle preiskavo Iti (j01j Je bilo razvidno iz gradiva ni, J^mentov, ki so bili objavlje-Ziraio 'l0vlto, da je zločin organi-Pa ^ družina El Fikija, opravili ®a njeni plačanci.
Pa morda umor Salaha v®ndarle ne prestopil me-Hamšiš, če bd iz različnih E?ipta ne prihajala poro-
		
■UilimilllllliiiliillillilllliiiiiniiHilit
"°narejene
^etnine
F&SPP«™* preučevanju del
p' ■'- ui i ulii',is v s irutvu viijcir\
.'Jel sla izjavil, da je polovica
k 1
flamskega slikarja Remic britanski strokovnjak
fcHjjSS šSfe \SSt
lazila s vkda se o tem ni še ki si<ud’. ndobrila pa je kredit, da v,se m,,,? strokovnjakov obiskala dobnoiSn?3e ter s pomočjo najso-i tnbrakrt1mef°d ugotovila, katera tern n,,« tova dela 50 prava in ka-
Pnnarejena.
čila o podobnih umorih. V samem Kamšlšu so odkrili, da sta vtem bila ubita še dva kmeta. E-glptovski tisk je objavil kopico poročil o prekupčevanju z zemljo, o nespoštovanju agrarnih zakonov, zlasti zakona o minimalnem zaslužku dninarjev, o neusmiljenem izkoriščanju siromašnih kmetov, ki so jih izžemali egiptovski kulaki. «Afera Kamšiš« se je iznenada spremenila v nacionalni primer, hkrati pa je sprožila neogiben in nepomirljiv boj proti ostankom tlačanskih odnosov v egiptovski vasi.
Obenem s preiskavo v Kamšlšu so ustanovili tudi vrhovno komisijo za odpravo fevdalnih odnosov. Predsedoval ji je takratni prvi podpredsednik ZAR, maršal Amer. U-stanovili so se podkomisije za različna okrožja in klopčič se je začel odvijati. Seznam zločinov in kršitev zakona o agrarni reformi je postajal čedalje obsežnejši. Po podatkih, ki so jih tedaj objavili, so «odkrili» približno 25.000 fedanov zemlje, ki bi morala biti v agrarnem skladu, pa so jo posestniki obdržali s pomočjo različnih malverzacij.
Na vasi se je pojavila vojaška policija. Na desetine kulakov so zaprli, lastnino več stotin bogatih družin pa so postavili pod upravo. Bogataške palače in dvorce so spremenili v kulturne in otroške domove, članom družih teh zemljiških posestnikov so prepovedali prihajati v «njihove» vasi. Na desetine in desetine odborov socialistične unije in zadružnih upravnih odborov so razpustili, ker so bili le orodje v rokah veleposestnikov.
Revni egiptovski kmet, že zelo izčrpan, se je začel spraševati, ali je v resnic; prišel Konec za bogate izkoriščevalce. Dvomil je v to, saj je lahko ugotovil, kako je v primeru Kamšiša, postavimo, branilo El Fikija nič manj kot dvanajst odvetnikov, ko so organi oblasti začeli raziskovati umor Salaha Huseina. Neki oficir pa je, da bi kmete prepričal, kako se nekaj vendarle spreminja, Salaha El Fikija na lastno odgovornost uklenil v lisice in ga vodil uklonjenega skozi vas. Kmeti so zares začeli verjeti. Preiskava je tekla naprej; dosjč pa se Je čedalje bolj polnil.
Prišla Je Junijska vojna, ki ji je sledila Večmesečna' razprava," po kateri poiti naj tod krenil poraženi egipt. Nekateri so bili za radikalne socialne in politične spremembe, drugi pa so menili, da je narodna enotnost v tem trenutku važnejša od socialnih vprašanj. To drugo mnenje je zmagalo. Takoj po vojni so ukinili nadzorstvo nad lastnino bogatih zemljiškoposestniških družin. Tega pa niso pojasnili s potrebo po narodni enotnosti. Kot so ,poudarjali, je šlo pri tem za to, da je Amerjeva komisija za boj proti fevdalnim odnosom ravnala samovoljno in je kršila obstoječe zakone. Kazalo je tudi, da so nekateri ljudje okrog Amerja postavljali pod upravo tista posestva, kot je to njim bilo všeč.
Tako se je razprava proti obtožencem afere Kamšiš začela v povsem spremenjenem ozračju. Nanjo pa Je bilo treba čakati dve leti. Poglavar družine El Fikl, Salah, si je, kot že povedano, priskrbel najboljše odvetnike. Na obravnavi, ki je potekala neopaženo, Je obramba prešla v napad. Na koncu sojenja že ni bilo več jasno, ali ni za «afero Kamšiš« morda še najbolj kriv sam umorjeni Salah
Husein. Zakaj, rezultat obravnave Je bil ta, da je Salah El Fiiki nedolžen in se je ravnal po zakonu. Tako on kot še mnogi drugi obtoženci so bili izpuščeni na svobodo. Eden od obtožencev je bil obsojen na 25 let prisilnega dela, ker je bilo ugotovljeno, da je bila krogla, ki je usmrtila Salaha Huseina, iz njegove puške. Vrhovno sodišče državne varnosti pravega morilca pa ni odkrilo. Nek drugi obtoženec je bil obsojen na tri leta zapora, ker so pri njem našli revolver, za katerega ni imel dovoljenja, še dva pa sta bila obsojena na leto dni zapora.
Muftijl, pa ni bil poslan noben dosje, to se pravi, da na smrt ni bil obsojen nihče, čeprav bi do tega brkone prišlo, če bi ne posegla vmes junijska vojna.
Pred kratkim so vsi časopisi poročali o odprtju direktne letalske zveze Moskva — VVashington. Na sliki vidimo dve simpatični ruski «hostess», Natašo Ajvtnovo in Nojo Agejevo (od leve), v družbi z
ameriško kolegico, Lois Olivari
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||llll||||||||||||||||||ll||inilIllll|||Hll|||||||||||||||H1lllllllllll|||||||||||||||||||||||||l||||||||ii|||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA
Zasedba tovarn po proletariatu ter pojav delavskih svetov
Ustanovitev fašističnega gibanja - Mussolinijeva demagogija ni premotila delavskega razreda - Razmere med italijansko levico - Fašistični poraz na prvih parlamentarnih volitvah - Fašizem proti proletariatu in teror oboroženih tolp
v.
Prav med demobilizirana je Mussolini našel največji odziv, ko je marca 1. 1919 v Milanu ustanovil svoj prvi «Fascio» (naziv, ki pomeni snop palic s sekiricami, simbol rimljanske pravice, znak kvestorjeve, to se pravi policijske oblasti). Nič čudnega, saj je šlo za bistrega kmečkega fanta, ki je bil maki korajžen, se povzpel do podoficirja, prejel odlikovanje, pa se 4JU ni dalo več, da bi se posvetil nedelovanju polja. Pa še vsi oficirji, bivši študenti, ki niso dovršni študija, kako naj ti sedaj' študirajo? S tega vidika je kaj lahko razumeti Mussolinijev klic: Same interventisti imamo pravico do revolucije.
In prav ti so septembra 1. 1919 sledili D'Annunziu, ko se je odpravil na svoj pohon na Reko ter jo s pomočjo upornih vojakov in oficirjev neke divizije zasedel. D’Annunzio je bil Mussolinijev tekmec, s pohodom na Reko mu je bil dal zgled za pohod na Rim. Uvedel je pozdrav z dvigom roke, ki ga je nato prevzel fašizem.
Ustanovljeni cFascio« naj bi predstavljal novo gibanje. Njegov «duce» — videli smo, da so si nacionalisti želeli in pričakovali svojega močnega moža že pred vojno — je smernice povečini dajal sam. Zahteval je »integracijo Italije* z Reko in Dalmacijo. Iz nastajajoče Zveze narodov, ki je za mnoge na Zahodu pomenila rešitev vsega zla, se je «norčeval», češ da predstavlja «una fregata*, prevaro bogatih držav na račun malih, mislil pa je le na »proletarsko* Italijo, ostale male države je pa hotel sam prevarati, tako, postavimo, prav Jugoslavijo.
r°čila’ U.15, 14.15, 20.15 Po-nia vin l * Koledar - 7.30 Jutra-skih ha a " 11.35 Šopek sloven-pies.rru - 12.00 1/ slov. folklora vs.fi?nafik: «Rratika» - 12.30 Po želi»kgar nek»i 13-30 Glasba nia . jS*V- 14.45 Dejstva in mne-' 17,2ri ,’V Pacchivrijev ansambel .17,35 p?' Italijanščina po radiu rik . glasba za vaš transistor-HoriCp " " Zbor «L. Bratuš* iz Post L-* Bolčina - 18.15 Umet-18.30 vrfcevnost in prireditve lB-55 sv?n,certisti naše dežele s®e Wsl°v orkester - 19.10 Plo-
kadio Trst A
j.«—*.vuusai n* prireditve * lB-55 sv?n,certisti naše dežele -tce ei'sl°v orkester - 19.10 Plo-G°0nori.Val- 203J" Šport - 20.35
.12.05
■^Paust*
Trst
Gui Russo Safred - 12.25 ^PditKi ran " 14 10 Program za
7.30 Koper ?°-l5 p J:3-1!; 12.30. 15.00, 17.00, 5a 9 00°n a ' 8-l° Jutranja glas-fpgreha Popevke 9.30 Solisti iz *V-3Q pi 10.00 Pod senčnikom -
i«;s»'VK)?rs'.p.r.
M 15-10 Počitniški
‘ebje . Za prijetno razpolo-?Per('trW'W Prenos RL 16.30 Iz '	17.30 Popoldan
stran
svetu - 14.30 14.4,. Za prijetno raz-
is in ii,, m— yrtj_
TOREK, 30. JULIJA 1968
ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 10.05 in 11.30 Ure glasbe 12.45 Kontrapunkt - 13.20 Adriano Celentano -14.45 Neapeljske pesmi - 16.00 Program za mladino - 19.00 Radijska priredba - 20.15 Falstaff - 22.40 Češke narodne pesmi.
II.	program
7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz 10.40 Pevci - 11.45 Plošča za poletje -
13.00	Glasbeno-govorni program -14.04 Juke box - 15.15 Pianist Arthur Rubinstein - 16.00 Plošča za poletje - 16.35 Popoldanski spored
-	18.20 Poljudna enciklopedija -
19.00	Motivi - 20.0' Glasbeno-govorni spored 21.1-J Radijska priredba - 22.40 Jazz.
III.	program
10.00 Glasba za klavičembalo -10.20 Simfonije Antona Bruckner-ja - 11.05 Antologija interpretov -
13.00	Recital pianist-. Tamasa Va; sarvja 14 55 Sodobni skladatelji
-	15.33 »Fidclio* 17.15 Simf koncert - 18.15 bahka glasba - 19.15 Vsakovečerni koncert.
Filodifuiija
,v glasK-ga sv®ta .. ,,,, ML. 13 00 Tretja r?.'00 m nta.P.ske ljudske pesmi -
8.50 J. 11.00
Glas'Cz20.30
23.35
Prenos RL’
-	^ lahko noč
l%al'°na,ni Program
13-00, 15.00, 20.00 Po-
8.00 Operna glasba -Brahms, R Schumann Simf. koncert ■ 13.30 Antologija interpretov 15.30 Lahka glasba -Meloaije 8.33 Glasba z vsega sveta.
Slovenija
7.00, 8.00, 11 00, 14.00, 20.30 Po-
ročila - 8.25 Informativna oddaja
-	9.08 Operna matineja - 10.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas -10.30 Orkester Marty Gold - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13 00 Na današnji dan -13.10 «Noč na Kleku* iz Boitove opere «Mefistofeles» - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Iz kraja v kraj - 14.30 Pripoiočajo vam... -15.05 Koncert za oddih in zabavo
-	16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Iz naših studiov -19.50 Na mednarodnih križpotjih -20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Lidija Kodrič - 21.00 Maksim Gorki: Jegor Buličov - 21.58 Lepe melodije - 22.15 Patada popevk -23.15 Jugoslovanska glasba - 24.05 Literarni nokturno
Ital. televizija
18.00	Program za mladino - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik
-	21.00 Goldoni: «1 vecchio biz-zarro» - 22.45 Petnajst minut z Lando Fiorini - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik ■ 21.15 Mladina Evrope ■ 22.15 Cia > mamina — quiz.
Jug. televizija
21.00 in 23.35 Poročila ■ 19.20 Risanke 19.40 25 s Perom Dimi trijevičem 19.05 Znanstvena fan tastika v filmu 21 40 Juarez — film - 23.10 Moški zbor iz Ribnice.
Prva fašistična gesla so bila kot nekakšen kupček zrnja za vrabce, z njim je lovil delavstvo, sam pa se je še vedno imel za socialista in je zahteval progresivno obdavčenje, nadzorstvo nad industrijo, obvezno zavarovanje itd. Bil pa je za nacionalni sindikalizem, proti vmešavanju države. Nadalje je bil za odpravo monarhije, senata, za novo ustavo.
Ne bi pisal o itaiijanski levici, o socialistih. Vendar je treba nekaj nakazati. Levi socialisti so se že imenovali komunisti, svoj vzor so videli v Sovjetih. Desni socialisti s a bili za' parlament, za »demokratične* rešitve, linija socialnih demokratov, reformistov, je bila že pred vojno močna prav pri socialistih, izvoljenih v rimski parlament. Center, ki je bil najobsežnejši (tu so bili sindikati), je z besedami pozdravljal III. internacionalo, ponavljal revolucionarne fraze, nihal pa je med levico in desnico. Skratka, množica teh preprostih proletarcev, ki so šele po vojni pomnožili vrste proletariata, je živela v prepričanju, da je kapitalizem v razsulu in da je treba samo še počakati, da prevzamejo oblast.
Prve pariamentai ne volitve 10. novembra 1. 1919 so za ustanovitelja fašizma predstavljale naravnost sramoten poraz Mussolini je v Milanu dobil le 1064, vsi njegovi kandidati 45'K), proti 17.000 socialističnih in 74.U00 katoliških glasov. Vrančkl niso nasedli kupčku zrnja in že štirinajst dni po volitvah je Mussolini zapisal, da fašizem ne bo napadel socialistov razen v primeru, dn bi hoteli uvesti diktaturo proletariata. Bila pa je že na vidiku nova metamor foza, ki je kmalu prišla.
Fašizem proti proletariatu. Sredi 1. 1920 je Združene države zajela kratkotrajna gospodarska kriza, ki je našla svoj odmev tudi v Evropi. Njeno ozadje je predstavljala hiperprodukcija potresnih dobrin v Ameriki, ki pa so v Italiji še manjkaie. Polet: 1. 1920 se je pa pripetilo nekaj, kar bi lahko pomenilo uvod v revolucijo: delavci so zasedli tovarne. Pobudo je dal časopis »Ordine Nuovo*. ki ga je urejal — in tudi sam vanj mnogo pisal — Antonio Gram-sci. S tem v zvezi se je zgodilo nekaj čudnega, vlada, ki ji je spet načeloval Giolitti, ni ob tej priložnosti niti mignila s prstom. Ne policija ne vojska nista nikjer množično nastopili, skrbeli sta le za red. Mussolini pa je napravil svojo zadnjo »socialistično potezico* s tem, da se je z zasedbo tovarn strinjal. Ali kaj, ko je delavcem, ki so upravljali tovarne, zmanjkalo denarja, ker so banke imele odprte račune le za lastnike. Brez denarju ni bilo surovin, v upravah samih pa je bilo čutiti pomajkanje sposobnih ljudi. Skratka, po Giolittijevem posredovanju je prišlo do pogajanj med delavci in lastniki ter do ustanovitve delavsKih svetov, ki naj bi bili posvetovalni organi in branili pravice demvcev pred gospodarji.
Gospodarji, kapitalisti, so bili besni, ker jih vlada in policija nista branili. In tako se je zgodilo, da so — ko so iskali nekoga, ki bi jim zvesteje služil — odkrili v Mussoliniju in njegovih fašistih one, ki bi bili pripravljeni to storiti, vzpostaviti namreč «red in varnost*.
Drugo, kar je vplivalo na du-čeja, je bilo odpuščanje iz podjetij zlasti nekvalificiranih delavcev. V ozadju teh odpustov je stalo vprašanje obdavčenja vojnih dobičkov, ki ga kapitalisti niso hoteli sprejeti na svoja ramena, češ
delali smo in reševali domovino. Odpuščeni delavci sc imeli edino možnost zaposlitve na velikih kmetijah gornje Italije na veleposestvih Padske: nižine, kjer so imeli nadzorstvo socialistični in katoliški sindikati. Seveda so gospodarji hoteli potegniti iz tega svojo korist, tako da uo skušali odpustiti dražje plačane delavce in so za nižjo plačo zaposlovali prišleke. Naval je bil tolikšen, da je nadzorstvo sindikatov bilo močno
otežkočeno. Fašizem je najprej začel napadati sindikate in delavske zbornice, seveia - izgovorom, da branijo uboge prišleke. Mussolini je na vso moč ropotal v svojem «H Popolo*, vtem ko so oboroženi oddelki fašistov začeli z nasiljem. V tem ozračju su se tudi rodili oni spački, in to ze 1. 1920, ki so kasneje postali znan! kot »fašistični sindikati*.
IVO JUVANČIČ
(Nadaljevanje sledi)
iiitmiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHMiuiimatiiuiiiiiiiiumimuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Obisk pri otrocih v Nabrežini in Dragi
Kot vsako leto srno tudi letos obiskali počitniške kolonije v bližini Trsta, kjer letujejo naši otroci. Najprej smo se pojavili v koloniji SLOKAD v Dragi, kjer v lepo preurejeni stavbi letuje 73 deklic. Največ jih ie iz dolinske občine.
Deklice so odpotovale 2. julija in se bodo vrnile na svoje domove jutri, nakar jih bodo nadomestili dečki. Čeprav niso deklice na letovišču pri morju, je uprava kolonije poskrbela, da se vsako sredo in petek odpeljajo z avtobusom v Sesljan. Ob lepem vremenu hodijo deklice na razne izlete, do sedaj so bil" v jami pri Bri-ščikih, v Botaču,- Gradežu, v Ogleju ter v štivanu ob izlivu reke Timave Ob slabem vremenu, ko morajo ostati doma imajo razne prireditve, igre in kino. 11. t.m. so imel ■ svoj «festival pesmi*. V nedeljo, 21. t.m., so deklice pripravile lepo in prisrčno prireditev, pri kateri so prisostvovali vsi starši Na dan sv. Cirila in Metoda so proti večeru pripravile kres te* ob njem deklamirale in prepevale slovenske pesmi.
2a oskrbo otrok je prvih 15 dni bila kot upravnica g. Ljuba Smot-lak, sedaj pa je to mesto prevzela g. Ana Rončeli, kateri pomagajo
4 vzgojiteljice in pomožno osebje.
V Nabrežini v prostorih osnovne šole letuje letos v organizaciji SDD drugih 74 deklic z natega ozemlja. Ko smo se pojavili zjutraj na vse zgodaj, je bil pred kolonijo velik živžav. Deklice so se namreč pripravljale na zajtrk ter nestrpno čakale posebni avtobus, ki jih vsako jutro odpelje v Sesljan. Ko smo vprašali kopališčnika Srečka, ki je že 8 leto v tej koloniji, ali so se deklice naučile plavanja, nam je odgovoril, da so skoraj vse pridne plavalke. Deklice pa so nam rekle, da je škoda, ker je kolonije kmalu konec. Tudi one se bodo vrnile jutri zjutraj domov.
Tudi v koloniji v Nabrežini ostanejo otroci ob slabem vremenu v šoli ter imajo na sporedu razne igre. Kot smo že omenili, gredo deklice vsako jutro na kopanje, popoldne pa na krajše izlete po borovem gozdiču. Upravnica te kolonije Je ga. Magda Pahor, ki nam je zelo prijazno povedala, da so vse deklice pridne, zdrave in da imajo zelo dober tek. Tudi v tej koloniji so poleg upravnice in kopališčnika še 3 vzgojiteljice in pomožno osebje, ki skrbno pazijo na deklice. Vse deklice kličejo staršem in prijateljem: na svidenje jutri!
M. M.
iP^gglljp
Otroci v Nabrežini
■IliT"'
IVAN REGENT:
SPOMINI
Mislim, da nas Je kakšnih deset dni po prihodu jugoslovanske armade v Trst povabil tovariš Boris Kraigher na sejo, na kateri je povedal, da je nujno potrebno pripraviti volitve za konstituanto, ki bi izvolila izvršni svet za vodstvo Trsta in njegove okolice. Volitve naj tile čez dva dni. Ker se na seji ni nihče oglasil k besedi, sem se oglasil jaz in povedal, da Je Trst veliko mesto, da je tržaška okolica tudi velika In da v dveh dneh pa tudi v desetih dneh ni mogoče resno pripraviti volitev za konstituanto. Ker sta tovariš Kraigher in tovariš Kidrič vztrajala, češ da so volitve nujne, sem se moral proti svojemu prepričanju vdati. Konstituanta je bila v gledališču Politeama Rossetti, ki so ga delegati napolnili do zadnjega kotička. Temu zborovanju, ki sem ga otvoril v slovenskem in italijanskem jeziku, je predsedoval tovariš Giuseppe Piemontese, govoril pa je na njem poleg drugih tudi tovariš Dušan Kveder, ki je bil tedaj komandant mesta Trst. Konstituanta je izglasovala resolucijo, ki je zahtevala Trst, Gorico in vso Primorsko za Jugoslavijo, ter izvolila izvršni svet, ki je imel petem nekaj sej v dvorani tržaškega občinskega sveta. Na eni teh sej so mi kot članu izvršnega sveta izročili resor socialnega skrbstva.
V trenutKih zmage revolucije in v dneh velikih dogodkov se zgodijo tudi stvari, zaradi katerih si človek kasneje za man beli glavo, kdo jih je povzročil. Nekoč je moja tajnica tovarišica Deffarjeva prišla k meni, ko sem bil na kosilu, in me začudena vprašala, kako to, da mirno sedim pri kosilu, ko je ves Trst na ulicah in pričakuje rdečo armado. Presenečen sem jo vprašal: «Kakšno rdečo armado?« Nadaljevala je: «Vsa cesta od Trsta do Opčin in ivse tržaške ulice, kjer bo šla rdeča armada, so polne ljudi in mladih deklet, ki imajo cvetje v rokah!« Ker si ni dala dopovedati, da to ni mogoče in da rdeča armada ne bo prišla v Trst, sem hitro pojedel, nato sva vzela avto in se odpeljala po Ul. Carducci, ki je bila polna ljudi, med katerimi je bilo res veliko mladih deklet s cvetjem v rokah. Pri kavami Fabris sem se ustavil in vprašal ljudi, koga čakajo. Znanec mi je odgovoril: «Kaj prav nič ne več, da pride rdeča armada, ki je že na Opčinah?« S tajnico sva se potem odpeljala na Opčine. Vas je bila vsa okrašena in polna transparentov. Sel sem na občinski komite KP in vprašal, zakaj so izobešene zastave. Tudi tu so se začudili, kako to, da ne vem, da prihaja rdeča armada, ki da je že v Sežani. S tovarišico Deffarjevo sva se peljala potem v Sežano, ki je bila tudi vsa okrašena. Tudi tu sem šel na občinski komite KP	in	vprašal,	čemu vsa okrasitev.
Zopet so se začudili,	kako	to,	da nič	ne vem, da prihaja
rdeča armada, ki da je že v Postojni. Nato sva se podala še do Štorij (do bloka),	to je	do	najbližje vasi na poti Sežana-Postojna. Tam ni	bilo	več	zastav.	Vendar sva ustavila
neko tovarišico, ki je prihajala iz postojnske smeri, ter jo vprašala, če je rdeča armada že v Postojni. Povedala je, da je še ni, da pa bo kmalu prišla, ker je že v Ljubljani, in da jo v Postojni že pričakujejo. Sele tedaj se je tovarišica Deffarjeva malo zamislila in se vprašala, kdo neki je sprožil vest o prihodu rdeče armade, o kateri so se v Rojanu na sestanku AFZ že prejšnji večer pogovarjale in tudi dogovorile, kako jo bodo sprejele. Na poti iz Štorij proti Trstu nama ni preostalo drugega, kot prepričevati krajevne partijske voditelje in ljudi, da rdeče armade ne bo, ker nima v Trstu kaj početi. Tisoči in tisoči ljudi, med njimi tudi mnogo zelo pametnih, se ni znalo vprašati, kaj ima rdeča armada opraviti v Trstu. Sele proti večeru so se ljudje žalostno razšli. Nikdar nisem mogel izvedeti, kdo je zanesel med ljudi vest o prihodu rdeče armade.
Nekega dne sem dobil iz Rima od tovariša Togliattija pismo, v katerem mi je sporočil, da me Komunistična partija Italije želi kandidirati za poslanca, in me prosil, da kandidaturo sprejmem. Odgovoril sem mu, da sem že član Komunistične partije Jugoslavije in da mora predlog glede moje kandidature odobriti Komunistična partija Jugoslavije, osebno pa da nimam namena kandidirati. Gez nekaj časa Je prišel k meni neki Togliattijev sodelavec in mi povedal, da Komunistična partija Italije želi, da bi sprejel kandidaturo za poslanca, istočasno mi je pojasnil, da bi me kandidirali v okrožju, kjer bi bil zanesljivo izvoljen. Tudi temu tovarišu sem povedal, da ne maram kandidirati in da tudi ne morem kandidirati za italijanski parlament, ker bi taka kandidatura prejudicirala moje stališče do tržaškega vprašanja. Tovariš me je skušal prepričati, da je Trst italijanski in da Jugoslavija nima kaj iskati v njem. Odgovoril sem mu, da se zelo čudim komunistu, ki misli, da socialistična Jugoslavija nima kaj opraviti v Trstu, ker to pomeni, da si ne želi, da bi se socialistična oblast razširila čim globlje v Italijo. Moje be sede niso nič zalegle. Gez nekaj dni me je tovariš Togliatti brzojavno povabil v Rim. Tja sva odpotovala s tovarišem Borisom Kraigherjem. Najprej sva šla do Vidma. Tu sva dobila avto in dva tovariša, ki sta znala šofirati. Severna Italija je bila takrat še vsa razbita, ceste pa težko prehodne vendar smo pozno zvečer le prišli v Bologno. Bolonjski tovariši nama niso mogli nuditi za prenočišče nič drugega kor sobo v norišnici. Drugi dan navsezgodaj sva se peljala preko prelaza Futta v Rim. Tovariša Togliattija se m dalo pre pričati, da je dolžnost komunistov čim bolj teritorialno razširiti socialistično oblast. Kljub temu je sklical sejo izvršneg i komiteja CK KP Italije, na kateri smo sprejeli resolucijo o sodelovanju med italijansko in jugoslovansko komunistično partijo.
Kmalu potem, ko je jugoslovanska armada zapustila Trsi so začeli itaiijanski nacionalisti in italijanski neofašisti izz vati v Trstu slovenski živelj in komuniste. Nekega dne, r-spominjam se več natanko, kdaj jo to bilo, je bila kolesarsl i dirka po Italiji. Pri tej dirki sta bila Primorska s Trstom i i Gorico izpuščeni iz tekmovalnega programa, kijub temu p i so se nahujskani italijanski kolesarji pripeljan do Trst-Ničesar se jim ni zgodilo ne v Gorici ne v Monialconu, kljti i temu se je v Trstu raznesla vest. da so komunisti in Sloveni . pri Monfalconu napadli kolesarje, enega da so celo ubi’', nekaj kolesarjev pa ranili. Tržaška neofašistična drhal Je, ci; bi se maščevala za baje ubitega kolesarja, od podpori ang6 ameriške policije razbila nekaj šip v izložbenih oknih slo venskih trgovin, ranila osebje trgovin m začela demonstri rati po mestu. Zvečer je sicer delavstvo začelo s protidemon stracijo, toda tista anglo-ameriknnska policija, ki je dovolito fašistom, da so razbijali šipe in pretepali naše ljudi, ne da bi imeli za to kakršen koli vzrok, kajti vzrok so si sami izmi slili, je nastopila proti delavcem skrajno brutalno in nasilno
< Nartnnevar.ii- sledi)

miiiMiiiHt n iiiiiii mu tiiiiiiiiiiiniiiiiit
in v I)r<t£i
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob vsej diplomatski sposobnosti se boste tež ko izmazali iz zagate. Pazite, da vas ponos ne zavede v težko situacijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na srečo vam bodo zvesti tovariši pomagali, kajti sicer bi s težave- izpeljali nalogo. Moralno ste na višku.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne izkoristite svojega položaja, da bi vam pozneje ne očital; neznačajno-sti. Vsekakor bodite zadovoljni z družinskimi razmerami.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Primerno vzdušje za odločnejše sklepe, posebno ker boste imeli ob strani dobre prijatelje. Soglasje z ljubljeno o-sebo
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite do skrajnosti svoj praktični duh. Odločen sklep bo poenostavil vse domače zapletljaje. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dopustite, da bi nekdo pa čeprav vaš prijatelj, izkoriščal vaš privilegiran položaj. Ne bodite bubosumni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Brez dvo-na bosfe zmagali, ker ste na boljšem kot vaši tekmeci. Kljub temu ne bodi L preveč zaverovani vase in v svojo mo<.
ŠKORPIJON (od 24 10 do 22.11.) Zelo delaven in hkrati ploden dan Vse vam bo šlo gladko od rok. Če se kje zatakne, se posvetujte raje / domačimi Kot s tujci
STRELEC (od 2>.il do 20.12.) Ideje niso napačne io bi vam kori stile, a se trenutno re dajo izvesti. Ne nasedajte zlobnim jezikom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojimi pretenziiarri ne boste kori stili nikomur, niti sebi. Predstojniki jih ne bodo vzoli v poštev. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Raz položeni boste in delo vam bo šlo od rok. Več velikodušnosti vam ne bi škodovalo. Več odkritosrčnosti v družini.
RIBI (od 20.2. d<> 20.3.) Preveč ste zahtevni in malo se ozirate na dejanske možnosti. To se odraža tudi v vaših poslovnih in družinskih odnosih.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,7, najnižja 18,7, ob 19. uri 24,6 stopinje, zračni tlak 1017 pada, veter zahodnik 5 km na uro, vlaga 55 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temper, morja 22,6 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 30. julija
KRILAN
Sonce vzide ob 5.46 In zatone o® 20.36 — Dolžina dneva 14.50 — L« na vzide ob 11.07 in zatone ob 225“
Jutri .SREDA, 31. julija
IGNAC
PO HLADNIH IN DEŽEVNIH DNEH, LEPA IN SONČNA NEDELJA
Množično izseljevanje Tržačanov v okolico, Furlanijo in Jugoslavijo
Skozi mejne P^enaTržaškeniz Jugoslavijo je v nedeljo potovalo v obeh smereh nad 256.000 ljudi - Najbolj obiskani so bili seveda kopališki kraji
Sonce, ki je po dnevih in dnevih I kislega vremena z dežjem, kratko-trajnimi razvedritvami in hladom ponovno zagorelo na nebu, je zvabilo predvčerajšnjim Tržačane na ceste, ki peljejo iz mesta v bližnjo in oddaljenejšo okolico.
Sodeč po podatkih s katerimi razpolagamo je še vedno bližnja Istra, ki najbolj privlači našega meščana. Po trditvah očividcev se je kolona vozil, ki so bila namenjena v Koper, Izolo, Umag i.i še dlje, vila od predora pri Žavljah do mejnega bloka. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na drugih mejnih blokih.
V naslednjih odstavkih posredujemo nekaj uradnih podatkov o gibanju turistov čez razne bloke Tržaškega ozemlja.
Železniški blok na Opčinah — vstop: 91 italijanskih državljanov in 637 tujih, izstop: 124 italijanskih državljanov ter 1.695 tujih.
Za ostale bloke veljajo naslednji podatki (prva številka se nanaša na italijanske državljane, druga pa na tuje.
Fernetiči — vstor 22.727 — 19 tisoč 388, izstop: 23.580 — 18.890.
Pesek -- vstop: 6.974 — 15.478, izstop: 7.852 — 14.593.
Škofije - vstop 25.979 — 15.037, izstop: 30.131 — 17.869.
Šentjernej — vstop: 12.980 — 5 tisoč 414, izstop: 11.826 — 5.478.
Sodeč po teh podatkih je šlo v Jugoslavijo skozi razne bloke 73.513 italijanskih državljanov, iz Jugoslavije pa jih je prišlo v Italijo 68.742. Kaj pomeni razlika med obema številkama, ni mogoče ugibati: morda gre za Tržačane, ki so se vrnili domov šele včeraj, ali pa gre tudi za druge italijanske državljane, ki so potovali v Jugoslavijo, kjer se nameravajo zadrzar dlje časa. Skupno je predvčerajšnjim potovalo čez mejo 142.255 italijanskih državljanov. Ker je v istem dnevu potovalo čez mejo 114.479 tujih državljanov, je znašal skupni prehod meje v obe smeri 256.744 oseb.
To, ponavljamo, so uradni podatki, ki nam jih je posredoval sektor obmejne policije Vrvež, ki je bil na cestah, pa je morda dajal vtis še večjega prometa Tako so nekateri menili, da je bil prehod čez blok pri Škofijah še bolj množičen. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi kriterij s katerim pristojni organi ocenjujejo število ljudi, ki potujejo čez mejo z osebnimi avtomobili: razumljivo je, da se ne more preštevati vseh oseb, temveč se navadno pomnoži število avtomobilov z določenim količnikom.
Vzemimo primer šentjernejskega bloka. Po podatkih krajevnih organov je šlo predvčerjšnjim skozi ta blok okoli 15.000 vozil. Če se računa, da sta v vsakem vozilu po dve osebi, bi motalo število potnikov znašati 30.000. V resnici jih je šlo skoraj 36.000, se pravi več kot po dve osebi -a vsako vozilo.
Predvcerajšnj; dan brez dvoma še ni bil rekorden. Največji promet bo nastal sredi avgusta ob priliki velikošmarnskil' praznikov. Zato se lahko že sedaj z bojaznijo sprašujemo, kako bo tedaj tekel promet čez obmejne bloke. Predvčerajšnjim s je okoli 11. ure dopoldne vila pred blokom na Pesku dolga kolona vozil, ki je segala v smeri proti Bazovici do okrepčevalnice pri borovem gozdičku. Potniki so morali čakati na prehod dobro uro. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi drugod: na šentjernejskem bloku so morali čakati na prehod do tričetrt ure, ali pa še več.
Položaj, ki nastaji in se bo še poslabšal v prihodnjih dneh narekuje, da se zadevna služba čimbolj poenostavi in predvsem bi bilo trend modernizirati razne bloke. Nekaj je bilo v preteklosti že opravljeno, toda dejanski stanje odločno zahteva ponovne izboljšave.
Predvčerajšnji dan pa ni prinesel s seboj samo množičnega odtoka Tržačanov v bližnje in oddaljenejše kraje v Jugoslaviji. Številni izletniki so se odpeljali v Furlanijo, v Kami jo in še dlje: na morje in v gorske letoviščurske kraje. Zelo privabna točka je bilo letališče v Avianu, kjer je bil tradicionalni letalski miting.
Tržaška prometna policija je u-spešno preizkusila novi sistem prometa na obalni cesti, na državni cesti št. 202 in na pokrajinski cesti Sesljan — Nabrežina — Prosek. Ko je na kateri izmed teh cest promet zašel v težave zaradi visokega priliva avtomobilistov, so policijski agenti, ki so jih obveščali po radiu, preusmerjali potnike na druge razpoložljive ceste. Tu ali tam je sicer prišlo do prometnih nesreč, toda budnost prometne policije in novi ukrepi so zelo ublažili zle posledice naraščajočega prometa. Ta akcija policijskih organov spada seveda v kampanjo zt- varnost prometa, ki je sedaj v teku po vsej Italiji.
Lepo vreme je seveda izvabilo Tržačane tudi na domače plaže (kolikor se lahko gcvori o plažah na našem ozemljul. Kopališča so bila povsod prepolna po morju pa so švigah motorni čolni z vodnimi smučarji v veliko veselje mladih in odraslih.
Na kraju naj še omenimo, da se je lahko srečavalo tržaške turiste v najoddaljenejših krajih našega bližnjega in oddaljenejšega zaledja: od Postojne do Ljubljane, Kranjske gore, Vršiča in soške doline. Mnogi so pohiteii tudi v gore, kljub še
KRATKI CIKLUS OPERET
VESELA VDO VA IN MA YA NA GRADU SV. JUSTA
Nastopi vsedržavni ansambel Operete iz Budimpešte
Z Lebarjevo eVeselo vdovo» se danes začne kratki ciklus operet na gradu Sv. Justa. To je tradicija, ki jo Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova hoče spoštovati tudi zaradi tega, ker vsedržavni ansambel operete iz Budimpešte štejejo zdaj za najboljšega v Evropi. Madžari so se tokrat še posebno pripravili za nastop v Trstu in bodo tekst izvajali v italijanščini. Lahko trdimo, da bo predstava odlična in nepozaben u žitek za ljubitelje te zvrsti. Ansambel šteje skupno nad 150 članov.
Predstava se bo začela ob 21. uri, v četrtek in v petek pa bo na sporedu opereta - revija «Maya», ki jo bodo prvič izvajali v Italiji. Rezervacije sprejema «Biglietteria centralen (Pasaža Protti štev. 2, tel. 36372), prodaja vstopnic od 20. ure naprej pri blabajni na gradu. Za «Mayo» se rezervacije sprejemajo od jutri dopoldne naprej. S trga Goldoni bo pred predstavo in po predstavi vozil avtobus.
«Veselo vdovou bodo seveda ponovili jutri zvečer.
Medtem ko Tržačani bežijo iz mesta, si tujci privoščijo izlet po morju
lllllllllllllllllllllllll||MIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtl|it|iti|||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||1||||||||1|||||||||||||||||||||||||||||||||v||||||||||||||||)||||||
V PRETEKLIH DNEH NA JAVNEM ZASEDANJU V RIMU
Računski dvor odobril obračun deželne uprave za leto 1967
Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva odobril letošnji proračun
Računski dvor je odobril na javnem zasedanju v Rimu lanski obračun avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine, ki ga je predložit deželni odbor. Odobreni obračun bo sedaj računski dvor vrnil predsedniku deželnega odbora skupno s prepisom zadevnega sklepa. Izvirni sklep pa bo računski dvor, skupno s pripombami in ocenami o upravnem poslovanju deželne uprave, poslal predsedniku deželnega sveta, ki ga bo predložil v obravnavo skupščini.
Lanski obračun je sestavil deželni odbornik za finance Tripani preteklega aprila in ga je deželni odbor odobril 21. maja. Deželni svet bo začel razpravljat: o lanskem obračunu prihodnjo jesen, ko bo začel razpravljati tudi o proračunu za prihodnje leto, teko da bodo i-meli svetovalci možnost, da se seznanijo o finančni politiki in naložbah deželne uprave.
Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA pa je na svoji zadnji seji soglasno sprejel prvi proračun ustaneve za letošnje leto. Kot smo že svoj čas pisali, je bil upravni svet uradno umeščen preteklega aprila. Za predsednika je bil imenovan komptur Lucca, hkrati pa je ustanova dobila svoj ustrezni sedež ter generalnega ravnatelja v osebi dr Bellavite in tako začela s svojim delovanjem. Predsednik ustanove je v svojem
poročilu govoril predvsem o velikih vprašanjih kmetijstva v naši deželi, zlasti v _ pogledu deželnega razvojnega načrta, s katerim si je deželna uprava zadala nalogo, da se izravnajo dohodki v kmetijstvu z dohodki drugih produktivnih dejavnosti.
Postavke letošnjega proračuna, je dejal predsednik, so odraz dveh glavnih poti, ki si jih je začrtala ustanova: posegi za gradnjo struktur, ki naj okrepijo dejavnost na vsem kmetijskem področju, ter posegi za strokovno in tehnično u-sposabljanje kmetov in za njihovo uveljavitev na socialnem in zadružnem področju.
Ko je govoril o teh dveh osnovnih nalogah, je predsednik v prvi vrsti poudaril, da mora ustanova dati pobudo za sestavo področnih načrtov za ovrednotenje kmetijskih krajev, ki imajo pogoje za gospodarski in socialni razvoj. Pri tem je omenil zlasti hribovite in griča-ste kraje, kjer kmetje živijo v težkih pogojih
Osnova vseh omenjenih ukrepov in pobud pa mora biti ta, da se omogoči ustanovitev družinskih kmetijskih posestev, ter da se jim zagotovi učinkovitost z dobrimi zadružnimi napravami
Predsednik ustanove je izrazil prepričanje, da bodo kmetje z zadovoljstvom sprejeli pobudo o ustanovitvi središč za pospeševanje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD 19. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA NA UNIVERZI
kmetijstva. Poleg tega pa bo ustanova skrbela tudi za raziskovanje tržišča, prispevala bo pri vrednotenju naravnih bogastev, ki bodo omogočila tudi večji turistični razvoj, ter podvzela še druge pobude, kih jih predvidevajo pravila ustanove.
O poročilu predsednika se je razvila živahna razprava, katere se je udeležilo precejšnje število članov upravnega sveta. Ob zaključku je predsednik poudaril, da je sodelovanje vseh članov upravnega sveta pri določevanju in sestavljanju delovnega programa ustanove največje jamstvo, da bo ustanova izvršila svoje naloge.
V LADJEDELNICI SV. MARKA
Začetek gradnje plavajočega doka
V ladjedelnici Sv. Marka so včeraj dopoldne pričeli z gradnjo plavajočega doka, ki ga je svoj čas naročila družba Stabilimenti Navali iz Taranta iz grupe Fincantieri, in ki bo lahko sprejemal na popravilo ladje de 130.000 ton. Dok bo imel naslednje razsežnosti: dolžina 265 m, višina 18,45 m, zunanja širina 51,70 m, notranja širina 42 m, dvižna zmogljivost 40 tisoč ton.
9. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov
To strokovno srečanje na najvišji ravni prireja Evropska gospodarska skupnost
Na gospodarski fakulteti naše u-nlverze se bo 19. avgusta pričel 9. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Letošnje srečanje strokovnjakov bo posvečeno vprašanjem, ki so povezana s prevozi po morju, po zraku, in po naftovodih, kar je iz razumljivih razlogov še posebno zanimivo za Trst in za tržaško gospodarsko u-dejstvovanje na sploh. Srečanje bo trajalo do 6. septembra.
Otvoritveni govor bo imel 19. avgusta minister Victor Bodson, novi predsednik študijske skupine, ki se v okviru EGS ukvarja z vprašanji prevoza, sledila pa bodo številna strokovna poročila z omenjenih področij, ki jih bodo podale nekatere izmed najbolj znanih osebnosti s področja prevozov v posameznih državah članicah evropske šesterice in iz drugih dežel. Najavljen pa je tudi ljubljanski strokovnjak prof. ing. Branko Žnideršič. ki bo v daljšem poročilu prikazal nove jugoslovanske zakonske določbe v zvezi z gradnjo avtocest. Med najavljenimi poročili se nekatera nanašajo na prevažanje petroleja in njegovih derivatov po naftovodih, ter na gradnjo in upravljanje naftovodov, na tekmovanje med naftovodi in klasičnimi načini prevažanja ogljikovodikov, in na podobne tematike. Mednarodnega tečaja se bo udeležilo o-krog sto strokovnjakov in znanstvenikov iz vse Evrope, ki si bodo med svojim bivanjem na našem področju ogledali tudi pristaniške naprave, ceste in druge prometne zveze ter naprave čezalpskega naftovoda v Zavljah in pri Dolini.
precej hladnemu podnebju. Nič čud
'aa
nega, saj je očak Triglav ves zasnežen in se na »zelenem snegu® tik Kredarice smučarji marljivo smučajo v skoraj zimskih pogojih.
Povratek in odhod iz kolonije SDD v Nabrežini
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se vrnejo deklice iz kolonije v Nabrežini v sredo, 31. Julija. Ob 11. uri bodo v mestu na avtobusni postaji, Trg Liberta. Avtobus bo šel preko Sv. Križa, Proseka, Opčin, Trebč. Starši Iz teh kra. jev naj počakajo otroke na postajah.
Slovensko dobrodelno društvo istočasno prosi naj bodo dečki na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 v četrtek, 1. avgunt* ob 16. url od ko-
der bo odhod v kolonijo za drugi turnus.
Razpis dveh štipendij in nagrad sklada «U. FoscoIo»
Tajništvo tukajšnje trgovinske zbornice obvešča, da je sklad «Ugo Foscolo«, ki 6e imenuje po bivšem predsedniku zavoda Banco tli Roma, razpisal natečaj za dve štipendiji in dve nagradi za objavljena ali neobjavljena dela. Nagradi in štipendiji, ki veljajo za triletje 1969-1971, so naslednje:
Nagrada v znesku 1.500.000 lir za delo, objavljeno v letih 1968 ali 1969, s področja tehnike ali bančnega poslovanja (dveletje 1969-1970).
Nagrada v znesku 1.500.000 lir za neobjavljeno delo o temi: «Ban-ka za razvoj, njena svojstva, razvoj in prihodnost« (triletje 1969-71).
Dve štipendiji po 2.400 dolarjev ali po 800 funtov šterlingov, namenjeni mladim univerzitetnim študentom pred diplomskim izpitom ali takim, ki so doktorirali po 31. marcu 1959, ki želijo izpopolniti svoje
strokovno znanje s področja bančne tehnike, trgovine, gospodarskih ln statističnih ved, kolikor so te povezane z bančnimi dejavnostmi, v tujini, m sicer v ZDA, Veliki Britaniji ali kateri drugi državi v Evropi (leto 1969).
O Izidu ustreznih natečajev se bo izrekla znanstvena komisija o-menjenega sklada, ki ji predseduje dr. Veronese, predsednik Banco di Roma, ki jo sestavljajo ugledne osebnosti iz italijanskega bančnega življenja.
Kdor želi podrobnejša pojasnila v zvezi z omenjenimi natečaji, naj se obrne neposredno na sklad; njegov naslov se glasi: «Fondazione Cavaliere del Lavoro Ugo Foscolo, glš Presldente del Banco dl Roma -Via del Corso 307 - 00186 - Roma»
Na Kontovclu odprta javna pralnica in kopalnica
Včeraj je bila na Ktmtovelu odprta občinska javna kopalnica ln pralnica. Zgradba je med Kontove-lom in Prosekom, na kraju, ki mu domačini pravijo «Kamnice». Z gradnjo so začeli januarja 1966. Skupni stroški so znašali 39.868.000 lir. Stavba, ki so jo zgradili v okviru gospodarskih načrtov, je ločena na dva dela. V prvem je javna kopalnica, ki ima 11 prh in 3 kopalnice s kadjo, v drugem pa je pralnica, ki ima 11 kadi za pranje perila. V stavbi sta dve skladišči za perilo, vhod in čakalnica, vsak oddelek pa ima svoje sanitarne naprave. Načrte in nadzorstvo nad
delom je napravil občinski tehnični urad, gradbena dela je opravilo
podjetje Milič, za eletrične napeljave je poskrbelo podjetje Ambrosi, za vodovodne naprave pa podjetje Idrotermonova.
Kopalnica bo odprta ob nedeljah od 8. do 12, ob sobotah od 8. do
12. in od 14. do 20., druge dneve pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Pralnica bo odprta od 8. do 12. In od 14. do 17. vsak dan, razen sobote in nedelje.
V soboto na gradu Sv. Justa
Uspešen nastop baleta državne Opere iz Poznanja
Čeprav je bil najavljen dvakratni nastop klasičnega baleta državne Opere iz Poznanja, se je moral poljski ansambel zaradi slabega vremena, ki je v petek preprečil nastop, predstaviti tržaškemu Občinstvu samo z enim nastopom, ki je bil v soboto na Gradu Sv. Justa. Za nastop je vladalo precejšnie zanimanje in res je dvorišče gradu napolnilo številno občinstvo, ki je kljub hladnemu vremenu pozorno sledilo v prvem delu baletu «Tem-pus Jazz 67», modemi balet, kar je razvidno že iz naslova samega, Jerzga Miliana; v drugem delu pa je bil na sporedu znani klasični balet «Giselle» Adolpha Adama.
Baletni ansambel drfiavne opere iz Poznanja se je predstavil kot tehnično dovršen ansambel, ki morda ne teži za večjimi umetniškimi vzponi, do katerih lahko pridejo le izredno nadarjeni posamezniki, a kateremu je najbolj važno doseči visoko umetniško raven predvsem v skupnih nastopih celotnega ansambla. In to je ansambel nedvomno tudi dosegel, saj se je izkazal kot soliden, resen in tehnično res pripravljen ansambel, kar je že zlasti prišlo do izraza v modernem baletu «Tempus Jazz 67», v katerem je prišla do izraza tudi učinkovita koreografija Drže-ivieckija v okviru prav tako moderne scene Krzgsztofa Pankiemic-za. Med posamezniki so se posebno izkazali solisti Olga Samička kot «Giselle», Anna Deregoivska, Roma Juszkat, Ljubomira Wojtkou>iak, Przemyslaw Sliwa, Juliusz Standa, Jerzy Wojtkowiak, Wieslaw Ko-scielski in Edmund Koprucki.
Priznanje zase zasluži zelo dober orkester, ki je obe deli, tako različni si med seboj, izvajal z enako dovršenostjo in smislom za spremljavo baletnega ansambla kot solistov, za kar gre seveda največja zasluga dirigentu Robertu Sata-noutskemu, ki je obenem tudi ravnatelj državne opere, in ki je pravzaprav najvažnejši pobudnik in voditelj celotnega baletnega ansambla. Za gostovanje v Trstu je pripravil poljski ansambel res zelo lepo in hvalevredno predstavo, za kar ga je tržaško občinstvo seveda nagradilo z navdušenim in prisrčnim ploskanjem.
AVTONOMNA LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
GRAD SV. JUSTA
Gledališče na dvorišču «Cortile del le Milizie»
OPERETI
v izvedbi velikega vsedržavnega ansambla iz Budimpešte
DREVI IN JUTRI OB 21. URI:
VESELA VDOVA
FRANCA LEHARJA
V ČETRTEK 1. IN PETEK 2. AVGUSTA OB 21. URI:
MAYA
SZABOLCSA FENYESA — NOVOST ZA TRST
150 IZVAJALCEV
TEKSTA V ITALIJANŠČINI
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni — Pasaža Protti
V NEDELJO V TREBČAH
Praznik
komunističnega tiska
V Trebčah se je sinoči zaključil praznik komunističnega tiska, ki je trajal od sobote. Prireditev je biJa na vrtu prosvetnega doma in je privabila lepo število gostov. Vsak večer je bil ples ln je igral orkester «Veseli veter« iz Sežane. V nedeljo popoldne pa je igrala domača godba na pihala «Parma» in je bilo javno zborovanje, na katerem sta govorila, Vittorio Vidali in dolinski župan ter deželni svetovalec Dušan Lovriha. Oba govornika sta govorila o mednarodnem položaju, zlasti pa o borbi vietnamskega ljudstva proti ameriškim napadalcem. Dotaknila sta se tudi tržaških problemov in borbe za rešitev gospodarskih vprašanj, ohranitev ladjedelnice Sv. Marka itd. Pri tem sta tudi opisala položaj Slovencev In omenila prizadevanja KPI ter naprednega tiska za zaščito narodnih pravic Slovencev. Zborovanju je predsedoval občinski svetovalec Lucijan Padovan. V okviru praznika je bila tudi razstava ter prodaja knjig in revij.
Prvi letošnji praznik komunističnega tiska je bil sredi junija v Zgoniku, prihodnji bo v Dolini 3., 4. in 5 avgusta. 4. avgusta pa tudi v Griži nad Miljami.
Šolske vesti
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načr. tom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar. dietla št. 13/1. — Vpisovanje se zaključi dne 25. septembra 1968.
iiiiiiiiiiiit iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiguiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii
OBLETNICA VELIKEGA PARTIZANSKEGA TABORA
Lani na današnji dan je bil v Bazovici velik partizanski tabor, katerega se je udeležila desettisočglava množica, ki je s svojo prisotnostjo dokazala, kako globoko je zakoreninjen v našem ljudstvu spomin na veliko narodnoosvobodilno borbo.
Lanski partizanski tabor je bdi v znamenju borbe za priznanje partizanske kvalifikacije vsem partizanskim borcem, živim in padlim. Mogočna manifestacija je obrodila svoje sadove, saj je prejšnji italijanski parlament ugodil tej zahtevi. Ostaja samo še skrbno in vsestransko delo za vključitev vseh bivših borcev v to veliko akcijo. Cas na razpolago ni velik, kajti rok za vložitev prošenj poteče brezpogojno 10. oktobra letos.
Prihodnje leto se bodo naši bivši borci, terenski delavci in sploh vsi naši ljudje ponovno srečali na
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111*1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
ZA REŠITEV ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA
Zgleden primer sodelovanju tržaške in izolske bolnice
Na žalost pa napor tržaških zdravnikov ni mogel preprečiti najhujšega
Zdravnika Centra za anestezijo in reanimacijo tržaške splošne bolnišnice, ki ga vodi prof. Osvaldo Zaffiri, sta v soboto v rekordnem času opravila reševalno akcijo, ki pa žal ni Imela uspeha.
Ob 12.10 so prof. Faffirija poklicali po telefonu iz izolske bolnišnice ter ga prosili za pomoč. Tamkajšnji pacient, hudo bolan na srcu in v smrtni nevarnosti, je potreboval pomoči anestezistov-reanimatorjev.
Prof. Zaffiri je takoj poklical prometno policijo in zaprosil za spremstvo, nato pa je s svojim asistentom dr. Arcangeiom Alessiom-Ver-nijem pripravil vse potrebno za terapijo. V najkrajšem času so bile vse formalnosti opravljene: ko sta se zdravnika z avtomobilom odpravila lz tržaške bolnišnice. Ju Je že čakalo spremstvo motociklistov prometne policije.
Kljub temu, da so bile ato tisti uri ceste mestnega središča prenasiče-
ne z avtomobili, sta zdravnika v spremstvu agentov v manj kot četrt ure dospela do mejnega prehoda v škofijah. Tu so jima karabinjerji in agenti, ki so bili obveščeni o njunem prihodu, omogočili, da sta prehitela neskočno vrsto avtomobilov, ki so čakali za prehod meje.
Na jugoslovanski strani je zdravnika že čakala štafeta motociklistov prometne milice, ki je njun avtomobil pospremila do izolske bolnišnice. Tja sta zdravnika dospela ob 13.10, točno eno uro potem, ko je prof. Zaffiri dobil telefonski poziv.
Stanje bolnika je bilo žal brezupno: kljub prizadevanjem tržaških zdravnikov je v večernih urah umrl. Ostaja, kot poudarja jugoslovansko časopisje, zgleden primer obojestranskega sodelovanja, ko Je šlo za poskus rešitve človeškega življenja.
drugem partizanskem taboru, ki bo imel to pot zares mednaroden značaj. Ob tej priliki bo partizanska organizacija ANPI podala svoj obračun o izpolnjenem deu.
Na sliki: nastop pevcev in množica na lanskem taboru.
Lanski obračun ustanovo ENPAS
Pred nekaj dnevi, in sicer 18. julija, je upravni svet socialnega zavoda ENPAS odobril obračun za lansko leto. Ob tej priliki je glavni direktor Foresi podal obširno poročilo o delovanju v lanskem letu ter je poudaril, da se razmere uprave za zdravstveno oskrbo vedno bolj slabšajo, zaradi česar je nujno potrebna preureditev prispevkov za to upravo. To zahtevo so že večkrat obrazložili in utemeljili raznim pristojnim ministrom v zadnjem desetletju. Da se reši finančna samostojnost uprave za zdravstveno oskrbo za letošnje poslovno dobo, so nujno potrebni takojšnji ukrepi. Le na ta način bo ustanova imela na razpolago zadostna sredstva, da bo lahko izvrševala svoje dolžnosti v korist zavarovancem ENPAS. Upravni svet je ponovno ugotovil resnost finančnega položaja zavoda in je soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža svojo zaskrbljenost ter zahteva posredovanje ministra Bosca, da vla da čimprej izda potrebne ukrepe.
Izrazi solidarnosti češkoslovaškim pisateljem
Poletne prireditve
PARK MIRAMARSKEGA GRADU' Predstave Luči in zvoki. Danes tedenski počitek.
Grad sv. Justa
Opereta na gradu sv. Justa. 1
torek in sredo ob 21. uri boS» na gradu sv. Justa dve predstav Lebarjeve «Vesele vdove« s 150 >z_ vajaloi velike skupine narodne?« operetnega gledališča iz Budimp? šte. V četrtek 1. in v petek * avgusta pa bo na gradu prva pre°' stava operetne revije «Maya»’ Italiji. Predprodaja vstopnic oj danes zjutraj pri osrednji blagaf ni v Pasaži Protti, tel. 363-72.
Teatro Romano
Drevi ob 21.30 zadnja predstatj »Imaginarni- Sokrat« z Ninom Ta raz: ■tom v glavni vlogi.
Prodaja vstopnic pri osrednji gajni v Pasaži1 Protti. Oštevilčeni se deži 2000 lir, ostali po 800 lir. V Pr' meru slabega vremena bo predst?J v Avditoriju.
Nazionale 16.00 «1 4 del Texas». S Sinatra, D. Martin, A. Eckbeit
C
Technicolor.
Grattacielo 16.00 »La buglarda« Sipaak, E. M. Salerno. Prepovedal" mladini pod 18. letom.
Penice 16.00 «Odia il prossimo tuj" C. Garner, Nicoletta Machiav®!1' Eastmancolor.
Eden 16.30 »Giochii d’amore». V fra« coščini s podnaslovi v italijanščit' Prepovedano mladini pod 18. leto«
Excelsior 16.00 «Uma ie-na in casS'
forte«. D. Nabokov. Technicolor,
Hitz (Ulica San Francesco štev,
Nekateri tržaški pisatelji in u-metniki ter pesnik Biagio Marin so včeraj poslali uredništvu češkoslovaškega literarnega tednika «Literalni listy» v Pragi pismo, v katerem izražajo svojo solidarnost, ne glede na politično usmeritev in strankarske ideološke interese. V svojem pismu poudarjajo svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je češkoslovaško ljudstvo doseglo tudi po zaslugi pogumne akcije češkoslovaških pisateljev, pesnikov in umetnikov, katerim izražajo svoje občudovanje in najlepša voščila.
Na univerzi v Bologni je 26. t. m. doktoriral v fiziki ZDRAVKO LUPINO Sorodniki, prijatelji in znan-cd mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Razna obvestila
Slovenski dijaški dom v Trstu ura. duje do konca julija samo od 9. do 13. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. in 29. .Julija 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 18 oseb.
UMRLI SO: 56-letnl Luigi Černe, 82-letna Antonia Virginia Picchiolut-tl vd. Miani, 69-letni Vittorio Pet-chich, 55-letna Maria Stepančič vd. Emili, 27.1etni Umberto Mazzolin, 71-letna Maria Luigia Lazzer vd. Matti. co, 86-letni Carlo Siega, 71-letni Fran-cesco Bizaj, 84.1etni Giovanni Frag!a_ como, 78.letna Maria Furlamento vdl Bruni, 80jletnii Ugo Arnstein, 62-letna Čarobna Rusich por. Cossiani, 76-letni Giuseppe Maculus, 76-letna Ro-milda Brajd a, 67Jetna Cesira Mion vd. Romanello, 67Jetni Galtiano Ri-marsky, 81-letni Sergio Plet, 94-letna Giovanna Benčič vd. Punis.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlFAlabarda, Ul. deMTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 9.30)
Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4. Glusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina, A117GEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
16.00 ((Carmen Baby». C. Rlnger, " Mahler. Eastmancolor prepoved' mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «M segreto del vej1 to rosso«. Cld Charisse. Techn«:
Moderno — zaprto. V petek: «F3<$ per 1'interno«. G. Peppard. TecM co-lor. Prepovedano mladini pod : letom.	J
Filodrammatico 16.30 «Oggi	a	me, “ j
mani a te«. Technicolor.	J
Aurora 16.30 «11 massacro del 8>°rt di San Valentino«. Technicolor. I
Cristallo — zaprto.
Capitol 16,30 «L'occhio selvagg« Philippe Leroy. Technicolor	-	^
chniscope Prepovedano mladini P 18. letom.
Impero — zaprto.	.
Vittorio Veneto 17.15 «Operaz>°Jj paura«. Technicolor. Prepoved8 ; mladini pod 14. letom.
Garibaldi — zaprto.
Astra — zaprto.
1
Ideale 16.30 «11 meraviglioso pa65
R. Mitchum. Technicolor.	.
Abbazia 15.00 «Cleopatra». E. TaF'1 R. Burton. Technicolor.
velik**
SPDT priredi v tednu vt.- . šmarna dva skupna Izleta za mla® ,
ki bi želela preživeti nekaj d®*||.
Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od do 18. avgusta: lz Staničeve koč® „ do udeleženci obiskali Triglav in Jjj
Drugi izlet, ki je namenjen n**U ko bolj izkušenim planincem, bo L . jal od 21. do 25. avgusta. Izhodi«,; točka bo v koči Pellarini nad 0*	,
vasjo, odkoder se bodo izletniki "
vzpeli na Viš, Montaž in na Poac^(
Ob istem času, od 21. do 25. a
sta, bo tudi izlet za najmlajše
pl«
ce (od 11. leta naprej). Izhodu^
točka za to skupino bo Nevejsko lo, od koder se bodo povzpeli , iste vrhove kot druga skupina, ‘ | po lažjih poteh.
Oba izleta bodo vodili izkušen1
dičl. Vpisovanje in ostale infori"
je v Tržaški knjigarni do 1. avg«
ALPINISTIČNI TABOR
Alpinistični odsek SPDT PrlJ j t tabor alpinistov in planincev ,0(1J • do 8. sept. na Creti Grauzarif j, bor je namenjen vsem ljubit®% planin. Vpisovanje in informnj; j v Ulici Geppa 8. Mesta so 0 s jena.	i t
*
SPDT priredi v četrtek, 15. »vi > b
turistični izlet z avtobusom na t
ško z ogledom Celovca, Gosposvehji C
ga polja in Vrbskega jezera, vanje v Ul. Geppa 9.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. rjj'; Pavla Čeparja daruje Olga Ban
lir za Glasbeno matico.
4 N
V počastitev spomina pok. U, | ]( Pečar darujejo za Dijaško mati®°'|» j?
Mali oglasi
Iščemo akviziterje za oglase v slovenskih in srbohrvatskih publikacijah. Dobri pogoji, /glasite se pri oglasnem oddelku Založništva tržaškega tiska, Ul. Montccchi, 6.
maJlja Cok 2000, Janka in Albid.jf čar 1500 in Angela in Ljubo Co? t lir.	]!
I) k
ZAHVALA
,d'
Prisrčno se zahvaljujemo 'j? o
ki so nam stali ob strani 'J
b t! ti k
d -
gubi našega nepozabnega
Marija Dordoia
Žalujoči mama in A«101
Tudi letos Je zavod ENPAS priredil otroške poletne kolonije in prve skupine otrok so že odšle. Skupno je ustanova ENPAS organizirala letos 21 kolonij, ki bodo sprejele nad 15.000 otrok zavarovancev.
Z Deželni odbornik za urbanistiko De Carli je sprejel predsednike kolegijev geometrov iz dežele ter se z njimi razgovarjal o nekaterih vprašanjih strokovne dejavnosti, ki se nanaša predvsem na fotografske in splošne zemljiške meritve.
Poleg tega se je odbornik sestal tudi z huminskim županom in odborniki, s katerimi je govoril o urbanističnem položaju huminske občine.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z n®’ mi, ko nas Je za vedno zapustila naša draga
MARIJA STEPANČIČ vd. MILIČ
Posebna zahvala pevcem, darovalcem vencev in cveti® ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin P°’ kojnice in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči sinovi in hčerke z Prosek, Barkovlje, 30. julija 1968
družin«11^
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkaz®1* toliko pozornosti našemu pokojnemu možu in očetu
PETRU PAVLU ČEPARJU
kakor tudi vsem, ki so sočustvovali z nami, se iskreno hvaljujemo.
Družina
Avtonomni račun za krajevno trgovinsko menjavo, mednarodni mejni prehod v Štandrezu ter avtomobilska cesta Villesse — Gorica — Nova Gorica — Ljub'jana so bile tri poglavitne teme, o katerih so se včeraj dopoldne na sedežu trgovinske zbornice v Gotici pogovarjali člani delegacij pokrajine Gorica in republike Slovenije. Zavoljo obsežnosti skupnih vprašanj, že obravnavanih in drugih, ki se na včerajšnjem sestanku o njih niso še mogli
^	pogovoriti, so se soglasno sporazu-
i «obot° je odpotovalo iz Trsta na mladinski festival v Sofijo 900	meli	o	nujnosti sestave skupne kocjanskih mladincev, med katerimi so bili tudi	nekateri trža. ki	misije,	ki se bo podrobneje ukvar-
®venski in italijanski mladinci. Na sliki vidimo,	kako sc odhaja-	jala	z	izpopolnjevanjem avtonom-
mladinci pozdravljajo na tržaškem kolodvoru s	sorodniki, prija-	nega	računa, kakor tudi o potrebi
telji in znanci	nadaljnjih sestankov za proučeva-
^l>>'IIIIOll||ll,ll|lll|l|ll|]ll|l,lllllll||,ll||||ll||l|l|lll|li|IIII|ll|llll|lllllfll|l|l]llll|||lllllllll(,,,,l,lllllll|OlUMOllll,,lll,l|1|lil,lllllIIIIIIIUIIIMM,1IMOiUOIII,lllllllOIMin
SMRTNE POSLEDICE PROMETNE NESREČE
V nedeljo je tržaški avtomobil zavozil s ceste pri Huminu
Poleg dveh lažje ranjenih je Anita Gaspardi iz Trsta umrla v I. minski bolnišnici zaradi hudih poškodb
VČERAJ DOPOLDNE NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZRORNICE V GORICI
Pogovori delegacij Goriške in Slovenije o nekaterih važnih obojestranskih vprašanjih
Izmenjali so si poglede o krajevnem avtonomnem računa, avtomobilski cesti Gorica-Ljubljana in mednarodnem prehodu v Štandrežu ■ Pričetek del na cesti Villesse-Gorica, ki bo dograjena v 2-3 letih
Z huminskj bolnišnici je včeraj / , raj podlegla poškodbam 63 letna til a Gaspardi, ki j c. stanovala v bila ®r*anclini “>4. Priletna žena je v nedeljo zvečer žrtev hude hietne nesreče, pri kateri sta se dve osebi laž - ranili.
Ap °. nesreče je prišlo v poznih vehi;1'1'1 urah na cest- Videm — Tr .V bližini Humina. Pia', 1300 s 221-,? registracijo, ki ga je vozil Gin,1 Renzo Benvegnu iz Ul. S. se „.n.n* Bosco 18 in v katerem so Ep „ iale Gaspardijeva in tri dru-v0 a?ebe’. Ju n razlogov, ki jih sam rest, • n' zn:d pojasniti, zavozil s rek6 ln se Prevrnil v obcestni ja-
°stal	Potnikov avtomobila sla
Giora vozn‘k in i'jegov prijatelj osta] n° Gaspardi nepoškodovana, - ^le tri pa So ranjene odpeljali bolnišnico; Lina Ga-
^.minsko
irnel01 111 Giacomo Romagnano sta okfea samo lažje poškodbe in bosta
Anifa
i
jj Vg
itVa,a v desetih dneh, nesrečna
Gaspardi pa je bila zelo hu-
do ranjena, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Nekaj ur po sprejemu v bolnišnico je žena kljub prizadevanju zdravnikov, da bi ji rešili življenje, podlegla poškodbam. Njeno truplo so položili v hu-minsko mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zdi se, da je nesrečo povzročil neznani avtomobilist, ki je pri prehitevanju presekal pot tržaškemu avtomobilu. Benvegnn je moral zaradi tega ostro zavreti in zaviti na levo, pri tem pa je zgubil oblast nad vozilom in zavozil s ceste. Policija sedaj išče neodgovornega avtomobilista, ki se po nesreči ni u-stavil, da bi Možno pa je tudi, da se ta ni zavedel posledic svoje neprevidne vož nje.
či se je mladenič na mopedu peljal proti mestnemu središču, ko je iz nepojasnjenih razlogov zgubil oblast nad vozilom in trčil v zadnji del fiata 500, ki je bdi parkiran na desni strani ceste. Zaradi trčenja se je študent prevrnil na asialt ter si zlomil desno nogo in se pobil po glavi in obrazu. Mimoidoči avtomobilist je Tunija pospremil v splošno bolnišnico, kjer so ponesrečenca pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Nesreča študenta
Mladi mopedist, 22-letni študent Paolo Tuni iz Drevoreda XX. septembra -le se..je-,preteklo*n«č ■hudo ponesrečil na Miiramarskem drevoredu. Nekaj minut po polno-
""""itiii..........n,»mu.....................................
l!Z ONSTRAN MEJE
j Primorska polni
Neprevidno je prečkala cesto
oe«,.! &gg%&tSSt.
na žena zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. 60-letna Arna-lia Gherbina iz ULi .Antico 8 je nekaj pred 9. uro na semaforskem prehodu na Trgu Baiamonti prečkala cesto z rdečq, jufjo, tedaj pa jo je podrla vespa, na kateri se je peljal 60-letni Vittorio Sterzai iz Žavelj št. 59. Ranjeno ženo so z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rano na prsih, udarce po vsem telesu ter znake možganskega pretresa. Pridržali so jo na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti osem dni.
in Istra turistov
1' ^r*dl;
's jg ?. Uekaj dneh slabega vremena prireditev, to Je Ex tempore. Prire-
V norJaltr*	Pr i m rvvtilr
žagana sprememba pokojninskega zakona za partizanske borce
nedeljo na Primorskem »a ko*110 ln toplo. Vsa kopališča ?e vT?*1 °bali so bila napolnjena bilo i,J.utrar>jlh urah, največ pa Je jtan^klcev, kot po navadi, iz no-i‘troe ki, s'ovenije in lz zamejstva. 2 Lin v,, kopalcev se je pripeljalo
S|iethUj^ane do Kopra. Na Kopr J® te dni mnogo tujih turistov, . "terimi se je zlasti povečalo.
Pl j» sku^°sk>v iz češkoslovaške. Več-
4	J‘
yreme je privabilo številne
1	S0tske	v druge	predele	Pri-
pOve p,- plasti v Posočju, v okolici
ve*r .e ln na Lokvah so zabe-
2	? žarno, ttsoč izletnikov, predvsem n ?altai jstva. V Posočju se je te dni
j :e0i \j_razširil športni ribolov. Pri J i :feden Zabeležili v Mostu na Soči 2 Ta,’ dosežek, ko je Ivo Zvoder \	^logf^ha	potegnil	iz vode	10-
amsko	postrv.
J V m	***
J	^Pri| ®slr>1	galeriji	v Piranu	so
»J.a®za t zsta,vo mladih umetnikov i p Logarja, Metke Krašovec in j	edgova. To je že sedma le-
Financar z lambreto v avtomobil
Mlad financar, 21-letni Giuseppe j Reatini, ki je v službi na openski postaji, se je sinoči hudo poškodoval pri trčenju med lambreto in avtomobilom, do katerega je prišlo na cesti Trst-Opčine. Reatini se je okrog 19.30 na lambreti peljal proti Trstu, ko mu je pod Konkonelom presekal pot avtomobil, katerega voznik, 22-letni Gian-franco Manzutti iz Ul. Fabio Seve-ro 83. je ravnokar obračal na desno. Financar je s precejšnjo silo trčil v avtomobil in obležal na cu-
nje vprašanj industrijskega sodelovanja in podobno To je v kratkem smisel tiskovne konference, ki so jo predstavniki oblastvenih teles in ustanov priredili predvsem za izredno številne novinarje iz Jugoslavije ob zaključku skoraj tri ure trajajočega sestanka Pogovora na sedežu trgovinske zbornice v Gorici, ki se je pričel kmalu po 10. uri, so se udeležili naslednji člani siovenske delegacije: predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, predsednik odbora za zunanjo trgovino pri izvršnem svetu SR, Slovenije dr. Stane Pavlic, predsecnik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižintin, svetovalec za obmejna vprašanja pri skupščini občine Nova Gorica dr. Rudi Rutar, pomočnik generalnega direktorja Kreditne banke in hranilnice v Ljubljani Pavle Hafner, samostojni sodelavec pri gospodarski zbornici Slovenije dr. Peter Pavlič ter svetnik pri gospodarski zbornici Slo venije Franc Burger Italijansko delegacijo so sestavljali predsednik trgovinske zbornice za pokrajino Gorica cav. Silvio Bressan, predsednik (Kikrajinske u prave dr. Bruno Chientaroli, župan Gorice Michele Martina, odbornik za javna dela Delio Lupieri, predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario Del Ben, predsednik goriške Hranilnice Gilberto Barnaba, predsednik zvezi industrijcev
črtovanja ter bo skupno delo Italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov. Njegova posebnost bo v skupnem carinjenju ter opravljanju še cele vrste služb, ki bodo na moč pospešile postopek pri prehajanju meje. Propustnost novega mednarodnega prehoda bo okoli dva milijona ton letno, medtem ko znaša sedanji promet na goriškem mejnem sektorju, na prehodu Rdeča hiša, okoli 700.000 ton blaga letno. Z italijanske strani je že zagotovljeno financiranje objektov in dohodnih poti.
Iz gornjega je razvidno, da so na včerajšnjem sestanku razpravljali
gospodarskega kakor tudi turističnega sodelovanja med našima sosednima državama ter jih bo potrebno člmprej rešiti v korist splošnega razvoja tako ene kot druge države, zlasti pa še obmejnih področij. S tem namenom bodo včerajšnjemu sledili še drugi pogovori: o industrijskem sodelovanju, turizmu ter železniški povezavi med obema Goricama bo govora že v mesecu septembru.
Goriško prebivalstvo želi, da bi od vseh teh sestankov in pogovorov ilmelo člmprej vidne koristi, ki bi
LETOS V SEPTEMBRU
Srednjeevropsko kulturno srečanje v Gorici
Obravnavali bodo temo ^Vrednote in naloge tradicije v kulturi*
Tretje mednarodno srečanje, ki , tem gre nedvomno za ponovno od-je znano pod imenom «Srednje- \ kritje in vrednotenje ljudske u-evropsko kulturno srečanje«, bodo i metnosti in sodobne problematike tudi letos organizirali v Gorici in odnosov med ljudsko kulture) in
moderno civilizacijo.
Tudi letos so povabili k udeležbi t na tem srečanju delegacije iz Ce-i ške, Nemčije, Jugoslavije, Madžar-
sicer od 21. do 25. septembra.
Program takih srečanj predvideva vsako leto po eno kulturno področje.
Prvo tako srečanje, ki je bilo \ ske in Italije. V posebnem poromala 1966 na goriSkem Gradu je ; tiiu pa bodo obravnavali kultur-bilo posvečeno poeziji. Drugo je j bilo septembra 1967 in so ga po svetili pripovedništvu -iz dobe po j
drugi svetovni vojni. Na letošnjem pa bodo obravnavali temo «Vrednost in naloge tradicije v kulturi«. V tem okviru bodo obravnavali o odnosih, ki potekajo med ljudsko tradicijo, z vsem bogastvom svoje izrazne umetnosti in med višjo
kronale istočasno tudi dolgotrajne1 kulturo. Poseben poudarek name-skupne napore in prizadevanja od- ravajo dati proučevanju splošne
ljudske kulture v specifični narod-I ni kulturi posameznih narodov. Pri
o vrsti vprašanj, ki se pojavljajo govornih dejavnikov na obeh stra pri Izredno hitrem ritmu razvoja | neh meje.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
ZA KAKOVOSTNO IZBOLJŠANJE OBRTI
4 milijone lir za podporo mladim obrtniškim obratom
Prispevki udeležencev razstave modernega pohištva v Vidmu
ne probleme Julijske krajine. Vsaka delegacija bo imela največ 10 članov, med katerimi bo sekretar, uradni poročevalec ter kulturni predstavniki vsake od teh dežel.
Na tem sestanku bodo nadaljevali z delom po izkušnjah s prejšnjih dveh Zato bodo tudi tokrat posvetili največ pažnje glaimemu cilju teh srečanj, prispevati za nadaljnje izboljšanje odnosov med prizadetimi državami.
Pozitivni rezultati prvih dveh sre. čanj bodo služili prirediteljem kot osnova tudi za letošnje srečanje, v katerega okviru bo tudi VII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga z uspehom organizira vsako leto goriški pevski zbor «C. A. Seghizzi».
V nadaljevanju svojega prizadevanja za kakovostno izboljšanje obrtniških podjetij, ki delujejo na področju naše dežele, je Ustanova za razvoj obrtništva (ESA), po o-do-britvi deželne uprave, namenila
dttev bo v začetku septembra.
Zvezni poslanec Jože Eržen je obiskal Koper in seznanil predstavnike Zveze združenih borcev o bližnjih spremembah pokojnlnakega | šu“hudo^anjCT ‘ z“rEm vozom zakona, s kater.mi bodo pomaknili , gorišlteKa zelenega križa (usluž-daturn za primanje statusa bor-1 bencj tržaškega Rdečega križa se caycl 9- s ep t e m br a n a 13. oktobei | vedno stavkaj0) so ponesrečenca 1943. Te . spremembe bodo veljale odpsliali v sploSno bolnišnico, kjer le za kraje, ki so bili po drugi aye s0 rnu 7dravrijkj Ug0tovili zlom le tovnj vojni Prt^Bučeml k Jugosla- ve ključ.nfce, rane na temenu, o-viji, to je za Slovensko Primorje brazu in ]evem ramenu ter udav-In za Istro. O teh ...prememoah bo oe ^ prsnem k0$u jn nogah. Pri-v kratkem razpiavljala zvazHa' držali so ga na ortopedskem od-skupščina. Pričakujejo, da bodo t debcu jjjer s8 bo moral Reatini predloge osvojili m da bo Pridobilo zdr£witi 40 ^ pravico statusa borca okrog 3500
i : • i_ i.. ,	ClntronciVarra D»

Zdn?2stava v Planski gale-haiv v Piranu pripravljajo JV®čjo vsakoletno slikarsko
bivših borcev Slovenskega Primorja. To pomeni številne ugodnosti pri odmeri pokojnine (Invalidske, družinske in starostne) ln druge pravice, ki so doslej veljale le za borce pred 9. septembrom.
Pri zaselku Miši na cesti Koper-Rižana se je prevrnil tovornjak na novo koprsko progo. Tovornjaku, ki ga je upravljal Marcel Babič iz Gradišča, je počila prednja guma. K sreči je dogodek pravočasno opazil desetar proge Jože Muha in u-stavl! tovorni vlak, ki je bil namenjen iz Kopra v Kozino.
Smrtne pos'edice padca na delu
V nedeljo zjutraj je na nevrokirurškem oddelku sološne bolnišnice umrl 23-letni delavec Umberto Mazzolin iz Palazzola dello Stella. Mladenič se je bil oonesrečil 1. julija v palači Revoltella. Ko je delal v podstrešju palače, je nenadoma zgubil ravnotežje in z višine dvajsetih metrov nadel v notranje dvorišče v pritličju stavo3. Zaradi hudih poškodb po glavi in telesu so si bili zdravniki pridržali prognozo.
KMEčKA zveza
Op.	priredi 31. avgusta in 1. septembra
B Mednarodni vinski razstavi v Ljubljani
tradicionalni dvodnevni
TOVČNI IZLET v PREKMURJE
' Ob 7. uri odhod — Kosilo v Ljutomeru — ogled Kmetijskih kombinatov in kleti v Ljutomeru in Ormožu — Ve-
j „ čerja v gradu Bori — Prenočitev.
Zajtrk — odhod v Maribor — obisk v Kmetijskem tehni-kumu — Kosilo v hotelu Bellevue na Pohorju — Odhod v Ljubljano — Ogled vinske razstave, pokušnja vin in okrepčilo — Ob 20. uri (21. po italijanskem času) povratek.
V«j
Uri,H°yan.ic v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Geppa št, 9 v u"*h urah (ort 8 do 14. ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do is. ure) DO SOBOTE, 17. AVGUSTA
I KIS. I* KOS K14
danes 30. t. m. ob 19.30 dramatični barvni film:
2 mam maledetto
»„	(PREKLETA LOBANJA)
l8rata. „
■ Cristopher Lee in Peter Cushing
Mladim pod 14. letom vstop prepovedan!
proizvode. S takimi prispevki, ki jih ne bo treba vrniti, namerava jo pomagati v razvoju zdravim pobudam. Prispevki , so namenjeni predvsem za vpeljavo novih obratov, s posebnim ozirom na nakup potrebnih strojev in druge opreme ter za pripravo prvih vzorcev Ne pridejo pa v poštev niti nakup vozil niti ne zidarska dela.
Prispevek je določen do največ 50 od sto odobrenih stroškov ter do najviš^e m§re jjOO tjspf lir za posamezno podjetje.'
Mladi obrtniki, ki računajo na tak prispevek, ’ tttoritjb ‘ prbdlbžiti na sedežu ESA v Vidmu, Drevored Vu-nezia 100, 33100, najkasneje do 31.
MLADENIČ IZ FURLANIJI:
Nesreča na cesti in na delu
V nedeljo zvečer ob 22. uri se je pripetila v Tržiču prometna nesreča, pri kateri je bila ena oseba ranjena. Ob tisti uri je 20-letna Aliče Stafančič iz Tržiča, Ul. S. Giusto, 9 trčila s fiatom 600 v fiat 850, ki ga je upravljala 49-letna Aristea Curri prav tako iz Tržiča. Bonavia 88. Fiat 850 je nato trčil tudi v avto Giulia, ki je bil parkiran v bližini. Velika škoda na vozilih, zlasti na fiatu 850. Ranjena je bila Curri, ki so ji v bolnišnici ugotovili zlom nekaj reber in dm ge poškodbe ter so Jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Na delu v papirnici Timavo pa se je včeraj ponesrečil delavec Alberto Morelio iz Nabrežine 16. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma leve stegnenice in drugih poškodb.
Srčna kap
V Ul. 24. maja v Gorici je pri gledanju zidarjev na delu obšla slabost 72-letnega Ralmonda Mel-chlorija Iz Ul. Randaccio 5. Mimoidoči, ki so videli moža, ko se je zgrudil, so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, toda med prevozom je izdihnil. Zadela ga je namreč srčna kap.
Remo Caselgrandi, podpredsednik
zveze trgovcev Luigl Fogar ter ge- j operaterjem . ki nameravajo odpre neralm tajnik trgovinske zbornice u nove obrate za umetne obrtne dr. Luigi Poterzio.
Kar zadeva avtonomni kompenzacijski račun, sta obl delegaciji u gotovih njegov izredni gospodarski pomen, ki zadobivs. zavoljo svoje razsežnosti tudi močan politični in družbeni poudarek. V prvi polovici septembia se bo sestal odbor strokovnjakov, ki naj ooloči možnosti njegove razširitve. Jugoslovanska stran je opozorila na težave, v katere je zašla ta menjava zavoljo vrste omejitev, ki jih Italija izvaja nasproti jugoslovanskemu izvozu zaradi določil Skupnega evropskega tržišča. Iz tega' izhaja tudi nerav novesje v samem goriškem avtonomnem računu, v okviru katerega je Jugoslavija izvozila lani za 3,5 milijarde, uvozila p-< za 5,7 milijarde lir ter je v deficitu za 2,2 milijarde.
Z italijanske strani je bilo zagotovljeno, da bo o teh težavah spregovorila z osrednjim: predstavniki oblasti in tako pomagala premagati pojavljajoče se nevšečnosti.
«Upošt»vajoč izredno ugodne odnose med obema državama — jo dejal član jugoslovanske delegacije — pričakujejo predstavniki jugoslovanskega gospodarstva od nove italijanske vlade in še posebej od ministra Medicija, ki je vedno z veliko pozornostjo in razumevanjem spremljal naša vprašanja in ki je sedaj tudi glavni predstavnik SET, da se bo kmalu našla pot za ugod no rešitev tega vprašanja.*
Kar se specifično tiče lokalne blagovne menjave, obstaja predlog, da bi opustili sedanji klirinški sistem, ki prinaša vrsto težav in o-mejitev, ter ga zamenjali s sistemom, po katerem se ravna splošna italijansko - jugoslovanska trgovinska pogodba.
Avtomooilska cesta Villesse-Gorl-ca-Ljubljana je pritegovala veliko pozornost vseh članov delegacije zaradi svoje izredne pomembnosti tako v gospodarskih odnosih kot tudi zaradi povezave med italijanskim ter nastajajočim jugoslovanskim cestnim omrežjem.
Pred nekaj dnevi so se začela na Italijanskem delu ceste, ki se bo skoraj gotovo nadaljevala tudi onkraj meje, prva gradbena dela. Cesta, ki bo dolga okoli 20 km ter se bo gradila po etapah, bo predvidoma dograjena v dveh, morda v treh letih. Zagotovljena so financiranja za vsa dela tako od države kot od dežele.
Ker so se po podobnem tržaškem sestanku pojavila v nekaterih listih tendenciozna poročila, ki niso upoštevala skupnih naporov in dogovorov gorišklh ter slovenskih oblastvenih kakor tudi gospodarskih dejavnikov glede Izbire trase avtomobilske ceste prek meje, so predvsem slovenski predstavniki podali nekatera pojasnila, ki dokončno odstranjujejo možnost različnih tolmačenj. Avtomobilsko-cestni omrežji Italije ln Jugoslavije bosta povezani prek Gorice; o tem govora tudi zakonski predlog slovenskega parlamenta. Ker pa obstajajo močni skupni Interesi obalnega področja slovenske republike ln Trsta, so se dogovorili o možnosti sestave skupnih podjetij za gradnjo ter Izkoriščanje obalnega avtocestnega omrežja.
Po navedbah jugoslovanskih predstavnikov obstajajo doslej trije partnerji; ki bodo vsak s svojim deležem gradili avtomobilsko cesto iz Gorice proti Ljubljani; po 40 odstotkov bosta udeleženi mednarodna banka in italijanske finančne skupine, po 20 odstotkov pa bo prispevala Slovenija. Seve pa obstajajo tudi ponudbe nekaterih drugih držav in ustanov za soudeležbo pri gradnji tega objekta.
Mednarodni prehod (avtoporto) v štandrezu je še vedno v fazi na-
avgusta: a) prošnjo; bi poročilo z opisom nameravane proizvodnje, ter dosedanje izkušnje na tem področju in znesek predvidenih stroškov s priloženim proračunom za nabavo strojev in druge opreme.
ESA bo proučila dospele proš-
nje tekom 30 dni po zapadlosti vlo- j	E
žitvenega roka, se pravi tekom sep
dal pokrajinski sotajnik PSU To-tembra ter bo izdelala prednostno j maf/ch' W bo Sovoril o temi «Per lestvico, na osnovi katere bodo j?e^Zf.’..P.rograrnska vlada 111 vla
potem nakazali prispevke do izčrpanja v skladu določenih 4 milijonov lir.
ESA bo dala prispevek tudi tistim obrtniškim podjetjem, ki se nameravajo udeležiti razstave modernega pohištva, ki bo v Vidmu od 31. avgusta do 15. septembra Prispevek je namenje le za podjetja z lastno proizvodjo.
Za dosego prispevka se mora I jo prizadeti vpisati V seznani raz-stavljalcev ter predložiti prošnjo na ESA najkasneje dq 20- avgusta t.l. kateri morajo priložiti prepis potrdila o vpisu za razstavo.

Izgubil je spomin in zašel na Kobariško
Jugoslovanski slra/.niki so gu vrnili pri Rdeči hiši
Na področju okrog Kobarida so la vse druge kvesture ter navedla prejšnji dan jugoslovanski var- njegove osebne podatke, kolikor jih nostni organi ustavili nekega mla je lahko ugotovila; mladenič je vi-deniča, ki je bil brez dokumentov sok 165 cm, vitek, suh in blei in tudi ni znal pojasniti vzroka, za- v obrez. Na sebi je imel temno-kaj se nahaja na mejnem področju.' sive hlače, volnen pulover ter črne Ker so ugotovili, da govori ita- čevlje. Domnevajo, da je prišel na lijansko, so ga izročili italijanskim, jugoslovansko stran na mejnem
Predlog za uvedbo voženj v industrijsko cono
Ker so v industrijski coni pognaii nove obrate, v katerih je zaposlenih večje število delavcev iz mesta, so na sestanku z odbornikom za Javne storitve Sergiom Rovisom predstavniki zveze industrijcev ter sln-Na sedežu mestne sekcije PSU v I ^tkalnih organizacij CGIL, CISL Gorici, Korzo Italija, je danes zve ‘n LIL predlagali uvedbo dnevnih čer ob 21. uri običajni tedenski | Vi'yzenJ mestnih avtobusov med Gorico in Industrijsko cono. Vožnje naj bi uvedli že z mesecem septembrom. O predlogu bodo razpravljali na seji občinskega odbora.
Danes sestanek PSU
da formule«.
Sledila bo debata prisotnih čla nov o tej temi in drugih proble mih v zvezi s pripravami na vsedržavni kongres stranke v oktobru.
mejnim organom pri Rdeči hiši
Pri zaslišanju so ugotovili, da je mladenič izgubil spomin in le s težavo so izvlekli iz njega, da se imenuje Roberto Tonutti in ima 20 let; niso pa mogli izvedeti od kod je in so le na osnovi nekaterih besed v furlanščini lahko sklepali, da je iz Furlanije. Tudi je omenil Kobarid, vendar brez kakšne dodatne razlage, iz katere bi se lahko dalo sklepati, da je bil v tem kraju na obisku ali po oprav kih.
Ker je mladenič kazal očividne znake duševne neuravnovešenosti, so ga pridržali v pokrajinski umo bolnici v Gorici, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu vrnili spomin.
Goriška kvestura pa je obvesti-
prehodu pri Stupici ali kje v žini.
Slrbost ženske na balkonu
Goriške gasilce je kvestura včeraj zaprosila za pomoč pri reševanju priletne ženske, ki se je o-nesvestila v zaklenjenem stanovanju.
Pierina Venussi, stara 80 let. doma iz Ul. Giustiniani 25 (prvo nadstropje) je včeraj okoli 18. ure sedela na balkonu. Ko so jo sosedje poklicali, ni odgovorila. V skrbeh, da se ji ni kaj pripetilo, so o dogodku obvestili kvesturo, le ta pa je zaprosila gasilce, da so stanovanje odklenili ter ženski nudili pomoč.
Strokovni Maji ENAIC
Na sedežu ENALC v Gorici, Ul. Maraini 4 so začeli vpisovati učen-ce "zš"svbjfe strokovne 'tččaje. Na programu so: 1) dvoletni dnevni tečaj za tajnice'strojepisce; 2) enoletni dnevni' tečdj za navadnega uradnika; ter 3) tečaj za strojepiske.
Vpišejo se lahko tisti, ki so dopolnili 14 let in imajo diplomo enotne nižje srednje šole. Prva dva tečaja trajata po 8 mesecev letno z urnikom od 8.30 do 12.30; tečaj za strojepiske se vrši trikrat tedensko od 18.30 do 20.30 ure. Učene: bodo podvrženi izpitu pred posebno državno komisijo ter bodo dobili ustrezno diplomo Pouk je brezplačen, kakor tudi knjige in druga učila.
Podrobnejše informacije in vpisovanje med uradnimi urami n.i tajništvu ENALC v Gorici, Mazzinijeva ul. 4; tel. 51-31.
Vesti iz Tržiča
NA INTERSIND v Trstu so u-spešno zaključili pogajanja za določitev proizvodne nagrade za delavce tovarne Ansaldo - S. Giorgio. Nagrada je določena na 59.350 lir bruto za obdobje od 1/1. 1968 do 31.12.1969. Prvi obrok 29 tisoč lir bodo izplačali pred počitnicami v avgustu ostalo pa avgusta prihodnje leto.
V ladjedelnici so včeraj izvedli štiriumo stavko v zvezi s sporom med sindikati in vodstvom podjetja.
Sestanek v Rimu kjer se bodo razgovarjali o problemu Solvay, bo danes, v torek ob 16.30, pod predsedstvom državnega podtajnika Barbija. Udeležil se ga bo tržt-ški župan Romani ter drugi predstavniki, med katerimi tudi deželni odbornik za industrijo prof. Dulci, ter sindikalni predstavniki^
Lovski koledar
Na osnovi obstoječih zakonskih predpisov je pokrajinski odbor za lov določil za letošnje leto naslednji lovski koledar:
11 avgusta začetek lova na prehodno divjad; 8. septembra začetek lova na srnjake, divje merjasce in divje golobe; 1. oktobra začetek splošnega lova z izjemo divjega zajca; 20. oktobra začetek lova na divje zajce; 31. oktobra zaključek lova na srnjake; 31. decembra zaključek lova na stalno divjad, na divje merjasce in divja golobe; 31. januarja 1969 zaključek lova na razne ptice; 1. marca 1969. zaključek lova na race in vodna kokoške; dne 31. marca splošen za ključek lova.
Odlog navaja tudi podroben pra-ki ne prinaša sprememb v pravit nik od lani.
Natečaj za otroško negovalko v Gradiški
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za službo negovalke pri odseku pokrajinskega zavoda za otroke v Gradiški. Pogoji: starost od 18. do 32. let: diploma nižje srednje šole in diploma otroška negovalke.
Prošnje na kolkovanem papir, ju za 400 lir nasloviti na pokrajinsko upravo — personalni oddelek, — v GoricK Korzo Italija 55 do 20. avgusta ob 12. uri.
Cnrirn
VERDI. 18.: «Warkil», G. Mont-gomery in T. Drake. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini izpod 14 let prepovedan.
CORSO. 17.00: «Un killer per sua maestini, K. Mathews in Marilu Tolo. Ital.-francoski kinemaskop-ski barvni film.
VITTORIA. 17.15: «Drakula il Vam-piro«, P. Cushing in Ch. Lee. Angleški barvni film; mladini izpod 16 let prepovedan.
MODERN1SSIMO. Zaprto
CENTRALE. 17.30: «Otto falsari, u-na ragazza e .. . un cane onesto«. Jim Hutton in Dorothy Provi-ne. Ameriški barvni film.
Iršič
AZZURRO. Zaprto.
EXCELSIOR. 17.30—22.30:	«L’inve-
stigatore«, F. Sinatra. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 18.30—21.30: «Volo I 6 non atterrate«, V. Johnson in E. OBrien.
It o n kr
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 20.-22.: «1 ribelli di Carnaby Street«, A. Reed. Kinemaskope v barvah.
Zasedanje italijanske in jugoslovanske delegacije na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. Predsednik trgovinske zbornice cav. Brunu Bressan pozdravlja člane obeh delegacij
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italia 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna ((CENTRALE« dr. Fitz in En-neri, na Trgu Republike 23, tel, 72-341.
RONKE
Danes Je odprta lekarna All'Aa-gelo — Sergio Olivetti - Ul. Roma 22 — teh 77019.
ATLETIKA
Na državnem mladinskem prvenstvu 6 šesto mesto za borovko Sonjo Lukač
Doslej največji uspeh boroi'e ženske atletike - Lukačeva bi se uvrstila še bolje, če bi ne zbolela lik pred prvenstvom
Divja vožnja s taksijem po ozkih neapeljskih ulicah, .polnih umazanije, stojnic z vsakovrstnim blagom, največ pa s sočnim južnim sadjem, lenih pešcev in živahnih 8-10-ietnih otrok, ki sl s prodajanjem čebule, česna, očal in s čiščenjem čevljev že služijo gotovo nepreobilni vsad-danji kruh, Je zaključila doslej najdaljše gostovanje Športnega združenja Bor. S kratkim sprintom na neapeljski železniški postaji in z malo daljšim tekom na postaji v Rimu, obakrat čez kovčke in raznovrstne cule revnih južnjaških Izseljencev na poti proti obljubljeni deželi, je borova odprava na jug za rep ujela vlak v Neaplju in Rimu In se srečno pripeljala v Trst
šesto mesto, ki ga je borova atletinja Sonja Lukač zasedla v metu krogle na državnem mladinskem prvenstvu lahko ocenimo na dva načina.
Dosežen tehnični rezultat ne odgovarja realnim možnostim mlade atletinje, uvrstitev pa je vsekakor pozitivna. Ne smemo pozabiti na nesrečno in nevarno okužbo s tetanusom, ki je mladi metalki ukradla cela dva tedna treninga in nastop na važnem tekmovanju neposredno pred odhodom na prvenstvo. Atletinja je odšla v Neapelj fizično še kar pri močeh, tehnično pa se ji je poznalo, da dolgo ni vadila. Upanja na Izredno visoko uvrstitev ni bilo in uspeh bi predstavljal že vstop v finale, med prvo šesterico v državi.
Tekmovanje smo od zunaj spremljali z veliko napetostjo in ob vsakem metu nam Je zastal dih. Dogodki na Igrišču so veliko obetali. Nastopilo je kar 24 metalk, ki so jih razdelili v 3 skupine po osem. Sonja Lukač je metala v drugi. Po zadnjih vesteh se je zvedelo, da je kar 9 metalk že preseglo 11 m, debela Kecano pa je izgledala z 11.84 m skoraj nepremagljiva. Prvi met, ki so izmerili v prvi skupini je bil... 7,52 m, smešno! Sledila mu je cela vrsta dosežkov med 8.50 in 9.50 m !n samo Videmčanka Kerp je takoj dosegla 11,06. V zadnjem poskusu Je tudi Rosi po prvem 7,52 in drugem 8,79 dosegla 10,31 rezultatu, kateremu niti sama ni verjela. V drugi skupini je Sonja Lukač v prvem metu dosegla 10,42 m. Met je dobro obetal, v odločilnem trenutku pa Je metalki zdrsnilo in vrgla je skoraj z mesta. V naslednjih metih je borovka dosegla Se 10,16 in 10,08. Izmetni kot Je bil vedno prenizek. V isti skupini je Santin dosegla 10,54. V tretji skupini so metalke s svojo težo povzročale precej skrbi, v resnici pa so se Izkazale vse razen Painellljeve zelo «polentaste». Painelli je v drugem metu dosegla 10,63, Recano (96 kg!) pa je komaj v tretjem metu presegla 10 m in se z 10,40 uvrstila v finale.
Sonja Lukač, ki je bila med predtekmovanjem zelo mirna in se je zanimala samo za svoje dosežke, se je z vstopom v finale na četrtem mestu očitno vznemirila. V prvih dveh metih sta nasprotovali samo Kerp (ki Je že bila prva) in Pai-neili (10,66). Santin, Recano in Rosi so vse metale slabo.
Pred začetkom tretje in zadnje serije metov Je bila Sonja še vedno četrta. Bila je sedaj precej nervozna in prva dva meta sta se tudi njej ponesrečila. Rosi je imela ponovno srečo. Po dveh metih pod 9,50 ji je uspelo kar 10,66 in uvrstila se je na tretje mesto. Lukačeva je bila sedaj peta. Kot zadnja je metala Recano. Vseh 5 finalistk se je balo njenega zadnjega meta. 10,47 so izmerili sodniki in borovka je bila še ob peto mesto. Res škoda!
Kljub vsemu je Sonja Lukač zadovoljila. Prvič, od kar nastopa je bila mirna (vsaj v predtekmovanju) in se ni ustrašila rezultatov s katerimi so se ostale predstavile na prvenstvu.
Rezultati v finalu krogle vsekakor dokazujejo, da bi se lahko borovka brez nesrečnega tetanusa vrnila iz Neaplja vsekakor s precej višjo uvrstitvijo in, zakaj ne, tudi z naslovom državne prvakinje.
Končna lestvica:
1.	Kerp	m 11,19
2.	Painelli	10,66
3.	Rosi	10,66
4.	Santin	10,54
5.	Recano	10,47
6	Lukač	10,42
V	drugem	dnevu mladinskega pr-
venstva so		v posameznih discipli-
nah	zmagali	naslednji atleti:
moški
100 m: Masia 10”9 krogla: Bergonzoni 14,72 m 400 m: Tranchelio 49”6 110 ovire: Acerbi 14"6
1.500 m: Salmi 3’59”2 daljina: Cassin 6,91 m višina: Schivo 2,07 m troskok: Ferrari 14,66 m 3.000 m: Scozzari 8’43”2 kopje: De Franzoni 63,40 m 4\100 m: CUS Padova 43”4 ženske
200 m: Bolognesi 26”
400 m: Pipitone 60”5 100 m: Cattento 12”3 disk: Painelli 38,18 m 800 m: Cittadini 2’22”7 kopje: Piši 39,96 m 80 m ovire: Ongar 11”7 daljina: De Blasis 5,54 m 4x100 m: CUS Rim 49”8 Lestvica po društvih moški
1.	FF. GG. 29 točk
2.	Coin Mestre 28
3.	CSI Vallesport Padova 17 itd. ženske
1.	CUS Rim 20 točk
2.	Zauli Rim 17
3.	Gualf Videm 15,5 točke itd.
BRUNO KRIŽMAN
OLIMPIJSKE VESTI
5 jugoslovanskih športnikov na olimpijskih igrah v Mehiki
BEOGRAD, 29. — Jugoslovanski olimpijski odbor je sklenil, da bo sestavil jugoslovansko olimpijsko reprezentanco za Mehiko na svojem zasedanju 20. avgusta v Beogradu. Kot vse kaže, bo štela letošnja Jugoslovanska olimpijska odprava 90 oseb, med katerimi bo približno 65 tekmovalcev, ostalo pa bodo predstavljali trenerji, zdravniki, sodniki in vodstvo. Vsi ti udeleženci ne bodo potovali preko oceana v enotni skupini, ampak v treh: prva bo odpotovala že 15. septembra, zadnja pa petnajst dni kasneje. Vse tri skupine bodo seveda potovale z letalom.
Trenutno še ni znan seznam vseh Jugoslovanskih olimpijskih potnikov in niti panog, v katerih se bodo športniki iz sosednje republike pomerili v Mehiki. Gotovo pa bodo odšli na pot košarkarji, telovadci, vaterpolisti, atleti in rokoborci. Verjetno pa je, da bodo predstavniki jugoslovanskega olimpijskega odbora uvrstili v ekipo še kakšnega veslača, boksarja, kolesarja, kaja-kaša, strelca ali jadralca.
Jugoslovani bodo torej nastopili gotovo v šestih panogah olimpijske-
„„„„......n,umu........IIIHIHIIIHIHIIIIlIHIIIIIIIIIIIIHIHIIHItHIIIIHIIIIIHIIIIHIIU....Illlllllinillllllllll............M,"ll"l"""llll""l""""""'...........Illlllllllllllll
ATLETIKA
«MIfINC, PRIJATELJSTVA»
Sedem italijanskih zmag v drugem dnevu tekmovanja
Triova 5 cm pod državnim rekordom - Poljak Schmidt sc poškodoval - Skomorakov premagal Frinollija
SIENA, 28. — Tudi v drugem dnevu mednarodne atletske prireditve «Miting prijateljstva)) v Sieni ni prišlo do izrednih rezultatov. Na splošno pa so bili dosežki kar dobri, nekateri pa tudi na mednarodni ravni. Tako je Italijanka Trio z značko 6,47 m skočila v daljino le 5 cm manj od državnega rekorda, Amerikanec Ronnie Ray Smith je v teku tekmovanja kar trikrat pretekel 100 m v času 10”3, na 400 metrov dolgi progi z ovirami, kjer je startalo kar 6 tekačev svetovne vrednosti pa je Sovjet Skomorokov v zadnjih metrih premagal Italijana Frinolija.
V posameznih disciplinah so do-
segli naslednje boljše rezultate.
100 m moški: 1. Smith (ZDA) 10”3, 2. Burde (V. Nem. 10”5, 3. Preatoni (It.) 10”5.
110 m ovire: 1. Ottoz (It.) 13”7,
2.	Rogers (ZDA), Cistjakov (SZ), Wodzynski (Polj.) 14”1.
400 m ovire moški: 1. Skomorokov (SZ) 50”5, 2. Frinoli (It.) 50”5,
3.	Shervvood ,V.B.) 50”7.
100 m ženske: 1. Penerai (Italija) 12", 2. Molinari (It.) 12”1, 3. Buri-ni (It.), Steringer (Avstrija) 12”2.
Disk ženske: 1. Bognard (Madž.) 52,32 m, 2. Dancello (It.) 44.50 m, 3. Mion (It.) 44,46 m.
Peteroboj ženske: 1. Vettorazzo (It.) 4481 točk, 2. Ridi (It.) 3925,
.........im.mn.mn.mnnm..mi...........
Jugoslovanka Vera Nikolič se pripravlja v St. Moritzu
Svetovna rekorderka v teku na 800 metrov se aklimatizira v tem švicarskem visokogorskem kraju
ST. MORITZ, 29. — Svetovna rekorderka v ženskem teku na 800 metrov Jugoslovanka Vera Nikolič je prispela v St. Moritz, švicarsko tovišče. Vera, ki jo spremljata njen trener Pašič in uradni zdravnik jugoslovanskega olimpijskega odbora, bo v tem mestecu sredi visokih Alp opravila del svoje a-klimatizacije pred odhodom v Mehiko. Nikoličeva bo namreč ostala v Švici le približno 10 dni. Nato se bo vrnila v domovino, kjer bo nastopila na več tekmovanjih, nakar bo zopet odpotovala v St. Moritz, kjer je trenirala že
lani pred odhodom na predolimpijsko tekmovanje v Meksiku.
V St. Moritzu so namreč Švicarji zgradili velik nacionalni visokogorski športni center, v katerem trenirajo poleg domačinov tudi mnogi tuji športniki, zlasti zdaj, ko se pripravljajo na odhod v Meksiko (ki leži nad 2.000 metrov visoko) in se torej v St. Moritzu aklimatizacijo. Med mnogimi tujci so v tem letoviškem kraju trenutno tudi nekateri italijanski tekmovalci. Nikoličeva se bo vrnila v St. Moritz proti koncu avgusta.
3. Sanna (It.) 3685.
400 in moški: L Zerbes (Vzh. Nem.) 46”7, 2. Puosi (It.) 47”, 3. Bianchi (It.) 47”7,
Daljina^ ženske: 1. Trio (It.) 6,47 m, 2. Warzocha (Polj.) 5,93 m, 3. Antenen (Švica) 5,87 m.
Disk moški: 1. Mdlde (V. Nem.) 60,22 m, 2. Simeon (It.) 57,96 m, 3. Ferrini (It.) 52,28 m.
400 m ženske: 1. Govoni (It.) 54”9, 2. Arnautova (SZ) 56”2, 3. Giumanini (It.) 57”2.
Troskok:	1. Kalocsai (Madž.)
16.24 m, 2. Jaskolski (Polj.) 15,75 m, 3. Patarinsk (Bol.) 15,25 m.
Svetovni rekorder Poljak Schmidt se je v prvem skoku poškodoval in nato ni več nastopal.
3.000 m zapreke:	1. Ivoltgang
(Polj.) 8’53”2, 2. Carnicelli (It.) 9’04”4, 3. Accaputo (It.) 9’09”.
1.500 metrov:	1.	Zzordykovsky
(Polj.) 3’43”1, 2. Finelli (It.) 3’43”8, 3. Ruoli (Švica) 3’44”5.
4 x 100 m moški: 1. Italija «A» (Berruti, Preatoni, Simoncelli, Giannattasio) 40”1, 2. Italija «B» (Laverda, Roscio, Squazzero, Ale-ti) 40”9, 3. mednarodno mešano moštvo (Valet, Burde, Križan, Cistjakov) 41”.
Palica: 1. Dionisi (It.) 5 m, 2. Field (SZ) 5 m, 3. Klebarov (Bol.) 4,80 m.

Brzoluruir v Trstu
Tržaško šahovsko društvo bo 4. avgusta organiziralo 6. deželni šahovski brzoturnir. Začel se bo ob 9. uri zjutraj v Ljudskem vrtu, v primeru slabega vremena pa na društvenem sedežu v kavarni Fi-renze. Turnirja se lahko udeležijo tudi nečlani.
ga sporeda, v drugih šestih pa verjetno. V sedmih preostalih panogah, med katerimi sta tudi nogomet in odbojka, pa so se nastopu že odrekli.
V Tokiu so bili Jugoslovani pred 4 leti prisotni v 9 športnih panogah, imeli pa so — kot kaže — tudi številnejšo reprezentanco, kot bo letošnja. Na Japonskem je štela njihova olimpijska reprezentanca 94 oseb, med katerimi je bilo 78 tekmovalcev. Ta reprezentanca je priborila Jugoslaviji pet kolajn, od teh 2 zlati, 1 srebrno in 2 bronasti.
Letos imajo Jugoslovani možnosti, da pridejo do olimpijskih odličij v telovadbi, košarki, vaterpolu in atletiki ter morda rokoborbi. Medtem, ko bo med posamezniki pri telovadbi že zopet Cerar glavni favorit, pa bo Vera Nikolič po dolgem času prva Jugoslovanka, ki se bo potegovala za zlato olimpijsko kolajno, za katero je danes celo glavni favorit, če bo le uspela obdržati do jeseni sedanjo formo. Med ekipami so kandidati za kolajne tako košarkarji, kot vaterpolisti, vendar pa je tukaj svetovni vrh kakovostno tako izenačen, da sta možna oba ekstrema: namreč osvojitev zlate kolajne ali pa oelo ostati brez nje.
1.	—	1.	Roquepine	1
		2.	Eilen Eden	2
t.	—	1.	Bronete	X
		2.	Oslavia	1
3.	—	1.	Eslrone	X
		2.	Na.vuki	X
4.	—	1.	Tavisa	X
		2.	Uelfa	X
5.	—	1.	Cuma	X
		2.	Barsony	X
6.	—	1.	Sangiacomo	X
		2.	Tilffetto	X
KVOTE				
12	—	13.121.113 lir		
II	—		273.356 »	
10			27.798 »	
HOKEJ NA KOTALKAH
A LIGA
Po kolu brez presenečenj lestvica nespremenjena
Deseto kolo italijanskega prvoli- j zmago Tržačanov tudi Prinz
gaškega prvenstva v hokeju na kotalkah ni prineslo ne presenečenj, ne sprememb v lestvici. Vsa srečanja so se odvijala več ali manj «po nartu« in tako lahko sobotni del tekmovanja označimo kot «selitveno» kolo, po katerem so se ekipe — držeč iste medsebojne razdalje — le preselile za kolo bližje k zaključku prvenstva. Moštva iz zgornjega dela lestvice so zmagala, slabše ekipe so zato doživele poraz, le soseda na lestvici, Bassano in Amatori Modena, sta se sporazumela za delitev točk in sta tako še nadalje ostala — soseda.
Po pravici povedano pa sta obe ekipi — Bassano in Amatori Modena — neodločen izid tudi zaslužili. Obe moštvi sta bili (zelo) borbeni, obe sta imeli več izrednih priložnosti za zmago in obe sta jih zapravili. Kako dramatična je bila borba pove med drugim tudi podatek, da je po vodstvu Modenčanov s 4:2 povedel Bassano s 5:4, nasprotniki pa so nato z izenačenjem postavili končni izid. Srečanje se je odvijalo v tipičnem vzdušju borbe za obstanek. Tehnično zato ni bilo vedno na višku, ves čas pa je bilo agoni-stično izredno zanimivo.
Kot so napovedovale prognoze je Novara premagala Ignis Oderzo s prepričljivim izidom, vendar pa zmaga ni bila tako lahka kot kaže rezultat. Ignis se je namreč na svojem igrišču odlično branil in je poslal na nasprotno stran nekaj nevarnih napadov iz katerih je v času komaj nekaj sekund kar dvakrat potresel nasprotno mrežo. O-derzo je sicer dosegel še en gol, ki pa ga je Dall’Acqua streljal tako močno, da je mreža žogo odbila nazaj na igrišče in sodnik zadetka — ni videl...
Triestina je imela v Follonici dokaj sreče. Do zmage je prišla predvsem zato, ker se je nasprotni vratar poškodoval. Treba pa je priznati, da imata precej zaslug za
iiiiiiiiiniiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AVTOMOBILIZEM
Zopet smrtna nesreča na dirki v Zandvoortu
Anglež Lambert je že tretji Britanec, ki se je letos smrtno ponesrečil - Zmagal je Francoz Beltoise - Neuspeh hiše Ferrari
ZANDVOORT, 28. — Zadnji dve sezoni sta na avtomobilskih dirkališčih res tragični: skoraj vsak mesec se na dirkah ubije ta alt oni tekmovalec.
Pretekla nedelja je bila usodna za zelo obetajočega 24-letnega angleškega inženirja kemije Chrisa Lamberta. V Zandvoortu je tekmoval na dirki za »Veliko nagrado« formule dve, ko je pri visoki hitrosti trčil v avto sotekmovalca Claya Regazzonija. Lambertov avto se je zaradi trčenja večkrat zasukal okrog svoje osi, se prevrnil, predrl zaščitno žico ograje in se nato ustavil s kolesi navzgor na peščenem nasipu. Vozač sl je pri nesreči zlomil vratna vretenca in je bil zaradi težke poškodbe na mestu mrtev.
Lambert Je že tretji britanski vozač, ki je letos Izgubil življenje: aprila se je ubil svetovni prvak Jim Clark v Hockenheimu, maja pa Mike Spence v Indianapolisu.
Pri nesreči pa je Imel švicarski vozač Regazzoni zvrhano mero sre-
če: kljub veliki hitrosti je uspel po trčenju svoje vozilo obdržati na kolesih in na progi ter se je tako Izmazal, sicer s precejšnjim strahom a brez poškodb.
Dirka sama je pripravila grenko razočaranje za avtomobilsko hišo Ferrari. Potem, ko je bil po izločilni! vožnjah avtomobil znamke Ferrari, ki ga je vodil Anglež Derek Bell najboljši, je zaradi mehanskih okvar v finalu prispel na cilj — zadnji. Velik uspeh pa so zabeležili stroji Matra Cosvvorth Ford, ki so poleg prvega zasedli tudi drugo mesto. Končni vrstni red je bil namreč tak:
1.	Beltoise (Fr.) na Matra Cosvvorth Fordu, s poprečno hitrostjo 170 km in 285 m na uro
2.	Pescarolo (Fr.), na Matra Cosvvorth Fordu.
3.	Attwood (VB) na Tečno Cosvvorth Fordu
4.	Moser (šv.) ,na Tečno Cosvvorth Fordu
5.	Offenstardt (Fr.) na Tečno Cosvvorth Fordu, itd.
Mari, ki sta igrala res odlično.
Pro Follonica se je po tem porazu znašla v dokaj težkem položaju in se bo morala v preostalem delu prvenstva temeljito potruditi, če se bo hotela rešiti izpada.
Candy je v Trstu zaigral proti Ferroviariu mirno in z avtoriteto voditelja lestvice. Srečanje je bilo prve četrt ure dokaj uravnovešeno, nato pa so si gostje priborili prednost, katere niti živahni domači napadalci niso mogli več zmanjšati, čeprav so povzročili nasprotnemu vratarju več težkih trenutkov.
Marzotto je nastopil z moštvom, v katerem so še vedno vidne posledice kazni, izrečenih po tekmi z Bassanom. Moštvo zato proti Laverdi ni imelo nobenih izgledov
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIMIIIIIIIIIIIIIIII,Hlinil,III,IIIIMII,1,1,1,11111111111,IM ■Illlllllllllllll Hill Illlllllllllllll
niti za zmeren poraz in tako J* tudi bilo: Laverda si je zagoW vila visoko izraženo zmago bre* težav.
Izidi 10. kola Novara-‘Ignis Oderzo Triestina-‘Pro Follonica Candy M.-*Dopolavoro TS Breganze Lav.-Marzotto Bassano-Am. Modena
Lestvica			
Candy Monza	11	7 3 1	40 24
Novara	10	7 1 2	53 26
Triestina	10	6 2 2	36 17
Breganze Lav.	10	6 1 3	48 29
Dopolavoro TS	10	4 1 5	30 37
Pro Follonica	11	4 1 6	29 42
Am. Modena	10	2 4 4	33 35
Bassano	10	2 4 4	24 28
Marzotto	10	3 1 6	21 36
Ignis Oderzo	10	1 0 9	17 57
5:2 (2:1" 3:2 (1:1 3:2 (2:>! 9:2 (5:1! 5:5 (3:JI
u
l! M H ! 1 I f 1
IIIIH'*1
BALINANJE
V nedeljo lep dosežek mladih balinarjev Gaje
Branko Grgič osvojil v Trstu srebrno medaljo - l£l gajevcev v finalu državnega prvenstva v Turinu
četi zopet
Preteklo nedeljo je bil v Skednju , hodnjo mladinski balinarski turnir, na katerem so mladi igralci padriško-gro-pajske Gaje dosegli velik uspeh.
Osvojili so namreč srebrno kolajno.
Na tem turnirju so nastopila s svojimi mladimi člani vsa najmočnejša balinarska društva s Tržaškega. Prijavila se je tudi Gaja in sicer z velikim številom svojih mladincev. Ti so se že dolgo časa z navdušeno pripravljali za ta nastop in uspehi seveda niso izostali.
V	izločilnem delu sta se od igralcev Gaje najbolje odrezala Renato in Branko Grgič. Gladko sta prišla do polfinala, kjer pa Renato ni imel več sreče Polfinalno tekmo je izgubil z rezultatom 13:11 in je tako izpadel.
V	drugem polfinalu se je Branko Grgič pomeril s Poldom. Igral je res dobro in je po napeti borbi svojega nasprotnika izločil z najtesnejšim izidom 13:12. Izid pa nas ne sme varati. Branko je bil ves čas boljši igralec na igrišču, žoge je kotalil izredno lepo in je postal zmagovalec povsem zasluženo, kar mu je priznalo tudi odobravanje občinstva.
V	finale sta se uvrstila tako Branko Grgič in Schilani, član društva Agricoltore. Začetek je bil ves last člana Gaje, saj je povedel že s 5:0. Nadaljni meti pa so pokazali, da je nasprotnik bolj izkušen in Grgič je moral pri stanju 13:10 položiti orožje. Priboril pa si je srebrno kolajno, kar predstavlja za mladega igralca, in tudi za njegovo matično društvo, velik uspeh.
Na istem igrišču je bilo 22. t.m. tekmovanje v okviru italijanskega državnega prvenstva. Na njem so nastopili trije člani Gaje: Grgič Branko in Darko ter Racman Pavel.
Tudi na tem tekmovanju so me tali zelo dobro in je vsak osvojil po eno zlato medaljo. Najboljši med njimi — morda pa tudi vsi trije — bodo popotovali sredi avgusta zato na finalni del italijanskega državnega prvenstva, ki bo v Turinu.
Dotlej pa seveda igralci Gaje ne bodo počivali. Trenirali bodo doma, pa tudi na raznih nastopih bodo preskušali in izpopolnjevali svoje znanje. Tako bodo že pri-
nedeljo nastopili na H membnem tekmovanju v Ronka11, — Peter
OBVESTILA
Tajništvo Sz Bor sporoča, tla ^ seja glavnega odbora jutri, v sI\ do, 31. t. m. ob 20.30 na druš‘v' nem sedežu. Ker bodo na d1* nem redu važne točke dnevn« reda je zaželjena prisotnost *** odbornikov in točnost.
Nk Primorje
članom in simpatizerje!0
Nk Primorje s Proseka vabi d člane in simpatizerje kluba na j stanek, ki bo dne 31. t. m- * 21. uri v Soščevi hiši. Sestanekjj bistvene važnosti za prihodi’"' domačega društva, ki ima dol* letno nogometno tradicijo. Na J Stanku bo govor o odstrani, številnih težkoč, do katerih je rj šlo v zadnjem času, da bi d rus1' zopet postavili na trdna tla. '
vse od začetka, bodo dobrodošli z nasveti na " Stanku vsi člani in simpatij kluba. S številno udeležbo in 7, brimi nasveti bodo proseški "J bitelji športa zagotovili še 110 g lje tak obstoj Primorja, hi tudi v bodoče vasi v ponos.
M
Občni zbor Šd Breg
Športno društvo Breg skU' cuje 3. redni občni zbor, ki ^ v četrtek 1. avgusta 1968 v d ra' štveni dvorani v Ricmanj*® ob 20.30 v prvem in ob 21. **r v drugem sklicnem roku.
Dnevni red bo naslednji:
I.	Otvoritev
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajnika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Poročilo gospodarja
6.	Poročilo predsednika nad' zornega odbora
8.	Volitve novega odbora
9.	Razno
ODBOR
=:.......
3. Rudi Maurin: S C tTCtjlC
o boju na Artvižah
TUDI TRETJI SOVRAŽNI NAPAD SMO USPEŠNO ODBILI
Okoli 10. ure smo uspešno odbili drugi sovražni napad. Tedaj so začeli Nemci spet močno obstreljevati naše položaje s topovi in minometi, da bi pripravili in uspešneje izvedli tretji juriš svoje pehote, ki je okoli 10.30 prešla v napad. Takrat so prenesli težišče napada na naše levo krilo oziroma na naš 2. vod, ki je bil na položajih na Trmunu in Kamiščini jugovzhodno od vasi. Nemci so namreč poskušali obiti naše levo krilo in nas obkoliti v vasi. Na tem sektorju je napadala okrepljena pehotna četa, t. j. približno 150 mož. Ves čas pa se je bila bitka za sovražne ranjence, ki so ležali po pobočju Rta (kota 811) in jih sovražnik navzlic vsem svojim prizadevanjem ni mogel rešiti, pač pa je ob teh poskusih pretrpel še večje izgube.
Kljub boju za sovražne ranjence in okrepljenem sovražnem artilerijskem in minometalskem obstreljevanju naših položajev, sem se zbal, da utegne sovražna četa prebiti obrambne položaje našega levega krila (2. voda), s čimer bi bila naša obramba Artviž, najvišje točke v Brkinih, povsem zlomljena. In če bi se to zgodilo že ob poldne, bi bila ogrožena cela brigada. Da bi to preprečil, sem takoj stekel na položaje 2. voda, na Komiščino. Že prej pa sem ukazal težkemu orožju pri cerkvici naj koncentrira ogen proti nemški napadalni koloni in ščiti 2^ vod. To je zelo učinkovito pomagalo, kajti večji del napadalne kolone se je znašel z močnim
mitraljeznim ognjem odrezan od svojih prvih napadalnih skupin, ki so se uspele prebiti v mrtvi kot, toda vzpetine (Kami-ščinei niso mogle zavzeti, ker smo jih zelo razredčili, zato so pustili tam svoje padle in se umaknili ob potoku proti jugozahodu ter se vrnili na izhodiščne položaje v kritju gozda. Poudariti še moram, da so sovražne granate, mine in drugi zažigalni izstrelki že v dopoldanskih urah žažgali ali porušili več hiš na Artvižah.
ČETRTI IN NAJHUJŠI SOVRAŽNI NAPAD
Najhujši sovražni napad na Artviže je bil njegov splošni ali 4. juriš, v katerem je sodelovalo najmanj 500 vojakov. Z njim nas je prisilil na umik iz vasi. Začel se je po približno tričetrturnem premoru okoli 12. — 12.30 ure z izredno močno artilerijsko in minometno pripravo, ki je trajala približno 20 minut. Potem je prešla v napad pehota na celi fronti, dolgi približno 1500 metrov. Tedaj je sovražnik tudi poslal s planote Trlica — severnozahodno od vasi — proti vzhodu po gozdnem grebenu, ki ga domačini imenujejo Jance ali Globna, kakih 60 vojakov ali nepolno četo z očitnim namenom, da se prebije po strmem gozdnem terenu s severozahodne smeri za hrbet naši obrambi nekje na vzhodnem delu grebena za cerkvico, napade obrambo našega III. voda v bok in hrbet in jo razbije ter uniči težka orožja, ki so bila na tistem grebenu, potem pa obkoli vas s severovzhodne strani in prepreči umik čete proti Ostrovici in Misličam.
Naš izvidnik je pravočasno opazil ta sovražni manever in to nas je rešilo. Sovražnik je ves čas pritiskal z vseh strani na vas, toda ni se več spuščal v tako divje juriše kot prej, ker je čakal, da nam pride njegova napadalna enota za hrbet. Pojavila so se tudi sovražna oklepna vozila, ki so mu na grebenu in koti Rt ščitila evakuacijo ranjencev, v vas se pa še niso spuščala. Ko sem zbral vse elemente o sovražnih pripravah, sem ugotovil, da ne bomo mogli vzdr-
kaj streljajo. Priplazil sem se za neko grobljo na rob trj in opazil našo bolničarko Mijo, za njo pa še ostale f I. desetine, ko so se pred sovražnim pritiskom umik0% vasi proti Ostrovici, ker jih ni bil kurir Bine obvestil, se umaknejo.	J
Ko sem opazil s kakšno objestnostjo in brezskrbn°t| Hitlerjevci streljajo na umikajoče se naše borce, sem ukazal udariti po tistih, ki so se bili skoraj na kupu 2° okoli cerkve.
(Nadaljevanje sledi)
^" ■ ■ ■ ................................................................................................................................................................................................................................. .. ■ ■ - ■	—^/
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI b, II., TELEFON 93-808 in '4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 21 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 vnaprej četrtletna 2 250 lir, polletna -5 400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& PubblicitA Itailana« — Odgovorni urednik: 8TANISI.AV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
žati napada v vasi in neposredno ob njej. Zato sem takoj napisal komandantu bataljona Jaki Riharju, ki je bil ves čas na Misličah, torej ni vodil boja na Artvižah, kot trdi M.G., poročilo, v katerem sem ga obvestil, da sovražnik napada z močnimi silami in ga prosil, naj mi pošlje v pomoč najmanj eno četo, ki bi zasedla greben od cerkve proti Ostrovici ter preprečila sovražni enoti, ki nam je prihajala v hrbet, da nas napade od zadaj. Povedal sem mu tudi, da samo s svojo četo ne bom mogel več dolgo vzdržati okrepljenega sovražnikovega pritiska. Kmalu sem dobil njegov odgovor, da mi ne more poslati pomoči, ker se mora brigada reševati. Po tem poročilu sem sklepal, da verjetno Nemci prodirajo proti brigadi tudi iz drugih smeri in da je m ja četa kot manjša enota žrtvovana, da se reši brigada, kar je bilo iz vojaških taktičnih izhodišč storjeno povsem pravilno. Isto dokazuje tudi umik 2. čete s položajev vzhodno od cerkve že ob prvem sovražnem napadu okoli 9. ure. Ta umik je bil ukazan s strani štaba bataljona, ko je dobil moje poročilo o številčni moči sovražnika, ki je prešel v napad na našo četo.
Po odgovoru komandanta, upoštevajoč sovražne priprave za udor v hrbet in njegov pritisk, sem ponovno presodil položaj in sklenil, da umaknem izpostavljeno desno krilo, t. j. I. vod, iz vasi na greben jugovzhodno od cerkve. Hkrati sem ukazal umakniti s kote 811 — Rta izpostavljenega mitraljezca Avčina v vas. Med umikom desnega krila je zadela na Škrbčevem vrtu topovska granata pogumnega mitraljezca, Italijana Pietra ali Giovannija, ga ubila in uničila lahko strojnico. Nemci so čedalje huje pritiskali v vas s čelnih položajev in z desnega krila, zato sem ukazal kurirju, naj se prebije v vas in ukaže tudi I. desetini, ki je branila dostop k vasi, naj se umakne, toda kurir se ni mogel prebiti v vas ali se je bal, tako je osamljena desetina ostala na položajih, kar je bilo sicer pozneje za desetino nevarno, vendar je ta s svojim ognjem ovirala sovražno napredovanje. Prav tako sem pustil še na položajih na Kamiščini in Trmunu 2. vod.
Med umikanjem I. voda iz vasi na greben, vzhodno , cerkvice, sem se prebil k 3. vodu k cerkvi, bilo je že 13.30 ure. Tedaj je začela sovražna artilerija močno obS% ljevati položaje ob cerkvi in samo cerkev. Ena granat® . zadela stolp. Na teh položajih so bili tedaj od drobcev K
nnf roniimi *)	4-..Ji i_T->	_______
nat ranjeni 3 borci, med njimi tudi izvidnik. Po končen tf01
'M
ognja sem presodil, da sovražnik s tem pripravlja ugo^ pogoje za napad njegove čete z gozda Globne, zato umaknil 3. vod približno 150—170 m vzhodno na gre obraščen z nizkim grmovjem. Tam sem ponovno vzpos1". obrambo, usmerjeno proti vasi in cerkvici, t.j. od vzhoda proti jugozahodu. Na kraju, ki ga domačini imenuj «v Gavtrah« in na Mežnariji sem koncentriral glavnih0^ in 3. voda, ponovno povezal obrambo in nameril samo PfB cerkvici 5 lahkih strojnic.	J
Kmalu pa našem umiku od cerkvice so se začeli p'toi Iz gozda proti njej Nemci: prvi se je plazil, drugi je polpokončno, tretji pa že skoraj brezskrbno. Ko so Pjj trije na čistino ob vzhodnem delu cerkvice, je nekdo i0”|| njih zavpil: «Keine Banditen«. Kmalu so prišli še ost®0^ gozda. Tako se jih je zbralo med cerkvico in našimi tofj ljezi približno 30—40 v gručo. Zgledalo je, da so čisto Eden izmed njih je začel celo kazati s prstom navzdol Pij poti, ki vodi iz Artviž na Ostrovico, nato pa jih je ®0d nekaj kar stoje streljati v tisto smer. Zanimalo me