TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 17. maj / veliki traven 2012, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVII, ŠTEVILKA 5 (163) V prelepih urbanskih krajih, od ravnic do goric, nam ob občinskem prazniku vsem privoščim obilje medsebojnega spoštovanja, toplo sprejetje različnosti in ščepec dobre volje za vsakega na naših poteh. Župan Vladimir Vindiš s sodelavci Občan - 17. maj 2012 Občan Predaja častne verige Na tokratni izredni seji občinskega sveta – potekala je 13. aprila 2012 – ni bilo slišati nobenih težkih vprašanj. Potekala je brez zapletov. Svetniki so soglasno potrdili poročilo predsednika občinske volilne komisije Borisa Bajca. Volitve so po besedah predsednika potekale brez vidnejših zapletov in so bile izpeljane v skladu s predpisano zakonodajo. Glasovnico je v drugem krogu nadomestnih županskih volitev oddalo 71,12 % volilnih upravičencev. Albin Vajngerl je prejel 41,53 % veljavnih glasov (647 glasovnic), medtem ko je njegov nasprotnik in zmagovalec Vladimir Vindiš dobil 58,12 % veljavnih glasov (911 glasovnic). Podžupan Branko Zelenko, ki je do sedaj opravljal funkcijo župana, je po poročilu slavnostno predal častno verigo novemu županu, ki se je tako s svetniškega stolčka preselil na županskega, od koder bo vodil seje v dvoletnem mandatu, ki je pred njim. V nagovoru je izrazil željo po spremembah in prepričanje, da je sedaj pravi čas za nove začetke. Izpostavil je tudi odgovornost, ki jo nosijo izvoljeni predstavniki (župan in svetniki) do prebivalcev občine, ter njihovo avtonomijo pri odločanju. Med drugim je še izrazil prepričanje, da Destrnik ni in ne sme biti politična stranka, ampak to, kar je – občina. Zadnje čase smo na sejah sveta lahko spremljali dva različna pogleda na to, kaj je občina in kaj je njena razvojna prioriteta. Saj ne, da bi z različnostjo bilo kaj narobe. Zato za- ključimo še z eno županovo mislijo, ki izraža upanje, da si v prihodnosti svetniki ne bi nagajali. T. U. Spoštovane občanke in občani! Spoštovani svetniki in sodelavci občinske uprave! Vse ima svoj čas pod soncem. Danes je dober in pravi čas za nove začetke. Na pragu novega časa stojim v prvi vrsti z vami, spoštovane občanke in občani, ker si želim v naši občini spremembe, ki vas ne bi bremenile, ampak vam izboljšale življenje. In tukaj sem z vami, spoštovane kolegice in kolegi svetniki, ki na tem mestu nismo le kot kateri koli posamezniki – ne pozabite: smo od ljudi izvoljeni predstavniki! V tem trenutku je najpomembnejše dejstvo, da Destrnik ni politična stranka, da je Destrnik občina! Tega se moramo zavedati vsi, ki bomo svoje delo namenjali v dobro naši občini, našim ljudem. Zavedam se, da občani pričakujete veliko od vseh nas! Zaradi vas smo tukaj, za vaše dobro se moramo zavzemati! Zmotno je namreč prepričanje katerega koli svetnika, ki Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 morebiti misli, da mora delati za župana ali da lahko dela županu škodo. Vsako naše delo je vedno le v korist ali škodo ljudi. V vsakem trenutku se moramo zavedati, da se vse naše odločitve odražajo na življenju vas, občanov. Zato je prav, da se vsi skupaj spomnimo, kaj smo sebi in našim ljudem obljubili, ko smo prevzemali svoje častne funkcije in se z vso odgovornostjo (predvsem odgovornostjo!) lotimo dela. Besede naj postanejo dejanja! Naša dejanja pa nam in občini v čast! Vaš župan Vladimir Vindiš Občan - 17. maj 2012 Občan Drage občanke, spoštovani občani V sklopu praznovanj 14. občinskega praznika vas vabimo na naslednje prireditve: PETEK, 25. 5. 2012 ob 19.00: odbojka – v telovadnici OŠ Destrnik-Trnovska vas SOBOTA, 26. 5. 2012 ob 8.00: občinsko prvenstvo v tenisu (moški dvojice) – Tenis klub Destrnik ob 9.00: nogometni turnir na umetni travi – igrišče pod OŠ Destrnik-Trnovska vas ob 9.00: košarkarski turnir (trojke) – igrišče z umetno maso pod OŠ Destrnik-Trnovska vas ob 15.30: slavnostna seja Občinskega sveta Občine Destr- Humanitarna akcija za Dominika Plemenito je pomagati človeku v stiski, zato se je naša šola priključila humanitarni akciji zbiranja sredstev za nakup masažnega jopiča za našega učenca prvega razreda Dominika Klobaso. Na šoli smo se odločili, da bomo v okviru projekta ekošola organizirali zbiralno akcijo starega papirja, zbrana sredstva pa namenili za nakup masažnega jopiča. Kot vedno so se učenci in njihovi starši zelo izkazali. Na obeh šolah – OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas ter v obeh vrtcih so skupaj zbrali približno 9 ton papirja, kar predstavlja 865,80 evrov. Ček je ravnatelj g. Drago Skurjeni na naravoslovnem dnevu predal mami Dominika Klobase. To je le del sredstev, ki jih družina potrebuje za nabavo pripomočka, in upamo, da bodo čim prej zbrali še preostala potrebna sredstva. Ljudje radi odprejo srce in pomagajo, še posebej takrat, ko gre za otroka. In prav je tako. Šola sodeluje še v eni humanitarni akciji, pri kateri učenci in delavci šole zbiramo zamaške za Simona, ki je v Sarajevu na minskem polju izgubil obe nogi, zato potrebuje proteze. Vsako leto organiziramo tudi božično-novoletni dobrodelni koncert in zbrana sredstva namenimo za šole v naravi ali ekskurzije socialno šibkejšim učencem. S temi aktivnostmi učence navajamo na humanitarnost, s katero lahko pomagajo sočloveku, kajti nikoli se ne ve, kdaj kdo sam potrebuje pomoč. Nataša Zebec, OŠ Destrnik-Trnovska vas nik ob 17.00: OSREDNJA PRIREDITEV – Volkmerjev dom kulture ob 18.00: otvoritev likovne razstave ob 18.30: pogostitev in družabni del – pred gasilsko-turističnim domom v Destrniku NEDELJA, 27. 5. 2012 ob 10.00: župnijska slovesnost ob godu sv. Urbana – v župnijski cerkvi – sveta maša in vstavljanje relikvij bl. A. M. Slomška ter bl. A. Grozdeta. Slovesnost bo vodil škof dr. Jožef Smej. SOBOTA, 2. 6. 2012 ob 8.00: 15. tradicionalni teniški turnir dvojic – moški + 100 let – Tenis klub Destrnik ob 8.00: pohod po starih pešpoteh – zbirališče pred gasilsko-turističnim domom v Destrniku SOBOTA, 9. 6. 2012 ob 14.00: občinsko prvenstvo v tenisu – moški posamezno – Tenis klub Destrnik Občan - 17. maj 2012 MEDNARODNO SREČANJE KRVODAJALCEV Spoštovane krvodajalce obveščamo, da bo tudi letos potekalo srečanje krvodajalcev iz Slovenije in tujine v Veržeju dne 9. 6. 2012 s pričetkom ob 9. uri. Poskrbljeno bo za kosilo (bograč ali kotlet). Cena po osebi znaša 10 evrov in vključuje malico, kosilo in spominek na srečanje. Krvodajalce prosimo, da se prijavijo predstavnici krvodajalcev KORK Destrnik g. Metki Kokol na tel. št. 02/761 00 47 ali 031 476 347 do 4. 6.2 012 zaradi rezervacije. Območno združenje bo sofinanciralo ceno malice na osebo (10 evrov). Prevoz si morajo udeleženci zagotoviti sami. V primeru večjega števila udeležencev, bodo poskrbeli tudi za prevoz. V pričakovanju čim večje udeležbe Vas lepo pozdravljamo! Metka Kokol 3 Občan Postavitev majskega drevesa, kresovanje in vaški piknik Vaščani zaselka spodnja Drstelja so tudi letos praznovali prvi maj, kot se spodobi. Dan pred praznikom so sosedje stopili skupaj in pripravljali vse potrebno za postavitev maj- Turistično društvo Destrnik Rekreativno kolesarjenje 2012 Turistično društvo že več let prireja rekreativno kolesarjenje. Tudi letos se je 27. aprila pred gasilsko-turističnim domom zbrala skupina kolesarjev. Predsednik društva Ivan Hauptman je predstavil dve kolesarski poti – daljšo za tiste z boljšo kondicijo in krajšo za ostale, ki formo šele stopnjujejo. Moški del udeležencev se je podal po označeni trasi LAS 8 – 30 km, ženski del pa na 12 km dolgo pot. Člani društva so na Gomili poskrbeli za osvežilno pijačo, da so kolesarji laže premagovali kilometre. Ženski del ekipe pa sta v Podpršaku gostila gospa Angela in ??? Na cilju je sledila tradicionalna malica in podelitev medalj za sodelovanje. Letos so bile medalje precej domiselne, zato so jih kolesarji z veseljem sprejeli. Spoštovani bralci, udeležite se naslednjega kolesarjenja ali hoje po starih pešpoteh in z udeležbo poskrbite za svoje boljše počutje, hkrati pa osvojite medaljo, ki vas bo spominjala na prijetno preživet dan ter druženje s sovaščani. Besedilo in fotografije Kristina Hauptman skega drevesa ter kresovanje. Vsa leta se zbirajo na kmetiji Sever, ki odstopi prostor za kres, postavitev mlaja in dvorišče, kjer poteka zabava. Njihova prireditev ima tradicijo, saj so s ponosom povedali, da na tak način praznujejo že 9 let. Med letom se dogovorijo, kdo bo prispeval drevo. Letos so šli v Krajnčev gozd. Z majskim drevesom je veliko dela, saj ga je potrebno primerno pripraviti in okrasiti. Ob 18.00 je bil čas za postavitev in skupina mož je delo odlično opravila. Sledili so bogata pogostitev vseh prisotnih, glasba in ples. Vzdušje se je stopnjevalo, ob 22.30 je sledilo kresovanje. Velik kres sta prižgala najstarejša prisotna vaščanka ga. Nada Polanec in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije g. Franc Pukšič. Material za kres zbirajo celo leto, bilo ga je ogromno, zato je kres lepo in dolgo gorel. Na Drstelji znajo stopiti skupaj stari in mladi ter se veseliti, zato ni dvoma, da bo na 10. vaškem srečanju s kresovanjem naslednje leto spet prijetno in veselo. Besedilo: Kristina Hauptman Fotografije: Kristina Hauptman, Anton Sever in Branko Zelenko Turistično društvo Destrnik vabi na pohod po starih pešpoteh Vabimo vas na pohod po starih pešpoteh, ki bo v soboto, 2. junija 2012. Dobimo se pred turističnim domom na Destrniku ob 8.00. Čez približno 3 ure se vrnemo pred turistični dom, kjer bo pogostitev za vse pohodnike. Pot ni naporna, vendar priporočamo primerno obutev. Vljudno vabljeni! Informacije na 041 484 814 (Ivan). 4 Občan - 17. maj 2012 Občan Postavitev majskega drevesa in druženje ob njem V soboto smo se vaščani zbrali pri Mici v Janežovcih, kjer smo se primerno pripravili in seveda tudi okrepčali pred odhodom v gozd po majsko drevo. Dodatno je k prešernemu razpoloženju prispevalo še lepo sončno vreme in v doglednem času se je majsko drevo že znašlo na kmečkem vozu, s katerim smo ga brez težav pripeljali do mesta postavitve v Janežovce – k Mici. Sledila je še priprava drevesa in vse je bilo nared za postavitev »majpana«, kar smo opravili v ponedeljek dopoldan, popoldan pa je sledilo veselo rajanje krajanov Janežovcev. Člani vaškega odbora so tokrat poskrbeli, da smo se vaščani Janežovcev srečali na pikniku in s tem počastili praznik dela, ki ob vsesplošni politični, gospodarski in ekonomski krizi zgublja svoj pomen. Ljudje se vse bolj zapiramo med štiri stene in sosed soseda še pogleda ne več. Največkrat se izgovarjamo na pomanjkanje časa. Razloge za to moramo poiskati vsak pri sebi in si priznati, da je časa za vse dovolj, le vzeti si ga moramo. Kjer je volja, tam je tudi pot. Srečanje je bilo 30. aprila od 16. ure dalje. Vaščani Janežovcev smo se odzvali v velikem številu in se družili ob majskem drevesu. Organizacijski odbor je poskrbel, da nismo bili lačni in ne žejni. Mize so gospodinje ob prihodu oblagale s sladkimi dobrotami. Za vzdušje pa smo poskrbeli vaščani s svojim sproščenim klepetom in z obujanjem spominov. Najmlajši, ki jih ni malo, so hlačali okrog, se podili za žogo in preizkušali svoje moči na različne načine. Druženje je bilo medgeneracijsko. Nadvse zanimivo je bilo spoznavanje vaščanov, ki sicer že dalj časa živijo med nami. Obiskal nas je tudi župan gospod Vladimir Vindiš in poklepetal z udeleženci o vsakdanjih zadevah. Vsakemu je bil pripravljen prisluhniti. Druženje se je zavleklo v pozne nočne ure in bogatejši za spoznanje, da le sami, in nihče drug, kujemo ter oblikujemo medsebojne odnose, smo zapuščali piknik, z obljubo, da se v kratkem zopet srečamo. Hvala Pizzeriji pri Mici in vsem članom vaškega odbora. Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice 16. ocenjevanje vin Aprila je bilo na Grajeni že 16. ocenjevanje vin Društva vinogradnikov osrednje Slovenske gorice, v petek, 4. maja, pa so pridelovalci žlahtne kapljice prejeli priznanja v kleti ptujskega gradu, natančneje v sodu iz leta 1975, katerega prostornina je 40410 litrov. Uvodni pesmi v prireditev sta zadoneli iz ust Moškega pevskega zbora Grajena. Med govorniki je bil tudi dr. Štefan Čelan, ki je pohvalil delo vinogradnikov in vinarjev v upanju, da še naprej tako skrbno obdelujejo slovenjegoriške griče, da se ne bi zgodilo tako kot v Halozah, kjer so griči v zaraščanju. Ker nam pri vzgoji trte pomagajo strokovnjaki, je povezovalka programa Tanja Hauptman izzvala Andreja Reberniška. Poudaril je, da je velik napredek v kakovosti, zlasti pri suhih belih vinih. Pred leti so ocenili le 20 odstotkov suhih belih vin, danes jih je že dobra polovica. Udeležba za oceno je bila rekordna, saj je 5-članska skupina ocenila kar 92 vzorcev. 10 jih je bilo zaradi bekserja, prežveplanosti ali iz drugega vzroka izločenih, bronastega priznanja ni bilo, 42 vin si je prislužilo zlata priznanja, 40 pa srebrna. Komisijo so sestavljali mag. Anton Vodovnik – predsednik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Andrej Rebernišek, Miran Reberc in Zoran Petkoski. Povprečna ocena je bila 18,02. Dobra četrtina ocenjenih vzorcev je zrasla na področju občine Destrnik. Naši vinogradniki Ivan Slukan, Milan Herga, Igor Pukšič, Marija in Stanko Pukšič, Ivan Rašl, Vinogradništvo Lacko, Marjan Lovrec, Jože Poharič, Nada Zupanič, Milan Malek, Anton Sever, Ivan Požegar in Jože Sever so dobili 8 zlatih ter 14 srebrnih priznanj. Po podelitvi so vinogradniki pokušali ocenjene vzorce, izmenjavali izkušnje glede kletarjenja in se prijetno družili. Besedilo in fotografija: Miro Kokol, Marija Arnuš Občan - 17. maj 2012 Nada Zupanič 5 Občan Tekmovanje iz prve pomoči V torek, 11. aprila, se nas je sedem učencev iz OŠ Destrnik-Trnovska vas odpeljalo proti gasilskemu domu na Ptuju, kjer je potekalo regijsko tekmovanje iz prve pomoči. Začelo se je ob 13. uri, in sicer s pisanjem testov. Razdelili smo se v dve tričlanski ekipi. Imeli smo še rezervo, ki pri pisanju ni sodelovala. V testih so bile tri različne rubrike. Ena je vsebovala vprašanja o cestnoprometnih predpisih, v drugi smo odgovarjali na vprašanja o zgodovini organizacije Rdeči križ, v tretji pa smo morali odgovarjati na vprašanja iz prve pomoči. Reševanju testov je sledil še praktični del. Hkrati so tričlanske ekipe dveh šol oskrbovale poškodbe, saj sta bili dve v pritličju, dve pa v kletnih prostorih. Mi smo šli najprej v kletne prostore in ko smo opravili z nalogami, smo se zamenjali z ekipama druge šole, ki je izvajala praktični del v pritličju. Vsaka ekipa je pri oskrbovanju vložila vse svoje znanje. Pri praktičnem delu smo bili boljši. Bili smo uspešni, saj smo dobili 750 točk, kar ni zanemarljivo. Ubranili smo lansko tretje mesto. Dogovorili smo se, da imamo še eno priložnost, da gremo naprej, zato bomo drugo leto še bolj vadili in upamo, da bomo še uspešnejši. Valentina Muršec Mlaj in kres tudi v Jiršovcih Praznovanje prvega maja je že dolgoletna tradicija. Praznovanja so različna. Nekateri si privoščijo dopust, drugi gredo na pohod, mnogi pa postavljajo mlaje, kurijo kresove in se prijetno družijo. Po enoletnem premoru pri postavljanju prvomajskega drevesa so ga vaščani Jiršovcev postavljali že enajstič. Tokrat so ga postavili na Lovrečevem bregu, na točki, ki je kar 386 m nad morjem. Dela so se lotili že v dopoldanskem času, saj so morali drevo podreti, ga pripeljati in olupiti. Smreko je prispeval Maksimiljan Kranjec, zeleni obroč pa so izdelali pri Samčevih. Pri postavitvi 24 m visokega lepotca so sodelovali vaščani Jiršovcev, Strmca, Dolgih Njiv, pa tudi nekaj Ptujčanov. Letos so tudi prvič poskrbeli za kres. Ob njem so prepevali, se pogovarjali in dali nekaj malega na zob. Obljubili so si, da bodo s tradicijo nadaljevali in prihodnje leto pripravili kres, kot se spodobi. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Zlato Vegovo priznanje za Matica V soboto, 21. aprila, je na OŠ Bojana Ilicha v Mariboru potekalo državno tekmovanje iz matematike za zlato Vegovo priznanje. Udeležil se ga je tudi učenec 7. razreda Matic Krepek. Po odličnem dosežku na šolskem in področnem tekmovanju, kjer je Matic obakrat dosegel prvo mesto, so bila pričakovanja za državno tekmovanje visoka. Matic je odličen matematik, ki nas vse navdušuje s svojim načinom razmišljanja in z zagnanostjo pri reševanju matematičnih problemov. Naloge na državnem tekmovanju so bile zelo zahtevne, vendar jih je Matic uspešno rešil in tako osvojil zlato Vegovo priznanje. Izmed 262 tekmovalcev, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz matematike v 7. razredu, je dosegel 36. mesto ter tako dokazal, da se lahko tudi naši učenci kosajo z najboljšimi matematiki v državi. Matematika že od nekdaj v izobraževanju velja za tisti predmet, ki uči misliti. Tako z razvojem miselnih procesov pomaga pri obvladovanju mnogih nalog, s katerimi se v življenju srečujemo in učenci, kot je Matic, bodo vsekakor svoje znanje in sposobnosti znali uporabiti v konkretnih življenjskih situacijah. Čestitamo! OŠ Destrnik–Trnovska vas OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 6. številko časopisa Občan oddajte do 5. junija 2012 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 6 Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 LETO XVII, številka 6 17. maj 2012 VSEBINA 5. JAVNI RAZPIS 1. Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 2. Odlok 6. JAVNI RAZPIS o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 7. JAVNI RAZPIS 3. Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU HUMANITARNIH IN OSTALIH DEJAVNOSTI OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 4. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 108/2009), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010-uradno prečiščeno besedilo in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 13. redni seji dne 10. 5. 2012 sprejel Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (javna služba) Občan - 17. maj 2012 Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Destrnik (v nadaljevanju: občina). 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. cene storitev javne službe, 8. javna pooblastila izvajalca javne službe, 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 4. člen (cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: • omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe; • zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; • zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov oziroma preda v sežig; • zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek; • uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov'; • zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. člen (pojmi) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. 7. člen (strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki 7 Uradni vestnik 6/2012 se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, • strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, • financiranje dejavnosti javne službe, • opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 8. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 9. člen (oblika opravljanja javne službe) Javna služba iz drugega člena tega odloka se opravlja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe 10. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza prevzetih komunal- 8 nih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. (2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 11. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb; • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. (7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece. 3.1.1 Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov 12. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, • drobna odpadna embalaža iz stekla, • drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov, • drobna odpadna embalaža iz kovine, • biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad), • mešana odpadna komunalna embalaža zbrana od vrat do vrat, • kosovni odpadki, • nenevarni odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. (4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom. 13. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje odpadne embalaže zbrane po sistemu od vrat do vrat, • redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov od gospodinjstev ter pravnih in fizičnih oseb (s.p.), • redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, • redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in • občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij, • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 14. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz 11. člena tega odloka. (2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene: • v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev; • najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih; • najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci. (3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v center za ravnanje z odpadki. (4) Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu “od vrat do vrat”. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij zbira po sistemu “od vrat do vrat” izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije, za katere je organizirano zbiranje “od vrat do vrat”. 15. člen (zbiralnice nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. (2) V naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe. (3) Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure. (4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. Občan - 17. maj 2012 16. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic) (1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. (3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da: • povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, • se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, • na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in • lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov. (4) V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba. (5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 17. člen (prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l, 500 l, 1100 l ali v tipiziranih zabojnikih s prostornino, ki je določena s tehničnim pravilnikom. (2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi. (3) Izvajalec javne službe mora zagoto- viti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami iz tretjega odstavka 13. člena tega odloka. 18. člen (velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike) (1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. (4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov. 19. člen (prevzemna mesta) (1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. (2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 50 m metrov od roba prometne poti smetarskega vozila. (3) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. 20. člen (zbirna mesta) (1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. 9 Uradni vestnik 6/2012 (2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta. 21. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije: - papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, - steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, - plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov, - odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, - les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, - oblačila, - tekstil, - jedilno olje in maščobe, - barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, - električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in - kosovne odpadke. (2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika iz gospodinjstva. 22. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da: - povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo, - se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in - na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. (2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do 10 raztresanja odpadkov. 23. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena. (2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. (3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način. (4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. 24. člen (javne prireditve) (1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev mora organizator zagotoviti posode ali zabojnike za mešane komunalne odpadke. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo. (2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. 25. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 3.1.2 Obdelava komunalnih odpadkov 26. člen (obdelava komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 27. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • odpadna komunalna embalaža (vse frakcije), • druge ločene frakcije (papir, steklo, kovine), ki niso odpadna komunalna embalaža, • biološki odpadki, • kosovni odpadki, • nevarni odpadki. 28. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja: • mešanih komunalnih odpadkov, • ostankov odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov, • odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo, • ločene frakcije, ki gredo v predelavo, • nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, • vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo, • drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 3.1.4 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 29. člen (odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v sortirnicah mešanih komunalnih odpadkov ali na centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. • firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov, • število članov posameznega gospodinjstva v stavbi, • število zaposlenih in dejavnost za pravne osebe in fizične osebe (s.p.), ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; • velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku, • količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra; • času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra; • ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo; • načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; • načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij; • drugih pogojih za prevzem. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov; • drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov; • pogojih, pod katerimi se zbrani bioloških odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev. 30. člen (pogoji obratovanja) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme iz 39. člena tega odloka; • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem; • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov; • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki; • evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov; • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti: • čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, • čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, • škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. 31. člen (register prevzemnih mest) (1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki: • lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, • identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, • ulica in hišna številka stavbe. (2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe: Občan - 17. maj 2012 33. člen (redno obveščanje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj: • izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih, • izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, • prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije, • hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe, • ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, • prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano, • prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in • razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom; • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih; • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe 34. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode, • do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah. 11 Uradni vestnik 6/2012 35. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe; • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe; • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu; • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti; • vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto; • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta; • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 36. člen (prepovedi) Imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom; • mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj; • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek; • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov; • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; • odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih; • prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov; • brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov; • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje; • opustiti uporabo storitev javne službe, • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev. 6 Financiranje javne službe 37. člen (viri financiranja storitev javne 12 službe) Viri financiranja storitev javne službe so: • plačila uporabnikov za storitev javne službe, • sredstva od prodaje ločenih frakcij, • drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. 38. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7 Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe 39. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic; • zemljišča in objekti zbirnih centrov; • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah. (2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. (3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 40. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov, • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah, • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. 8 Cene storitev javne službe 41. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremem- be. 9 Nadzor 42. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli upogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 10 Javna pooblastila izvajalca javne službe 43. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. 11 Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 44. člen (tehnični pravilnik) (1) Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski svet tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: • opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; • tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; • tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; • tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; • minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; • podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; • podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; • druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v ura- Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 dnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 12 Kazenske določbe 45. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena); • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 18. člena); • ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 20. člena), • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 20. člena), • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (drugi odstavek 24. člena), • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 34. člena), • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 34. člena), • prepušča odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 35. člena), • meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 35. člena), • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (tretja alineja 35. člena), • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (četrta alineja 35. člena), • sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (peta alineja 35. člena), • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (šesta alineja 35. člena), • odlaga odpadke ob posodah ali zabojnikih (sedma alineja 35. člena), • prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov (osma alineja 35. člena), • brska po posodah ali zabojnikih ter razmetava odpadke (deveta alineja 35. člena), • piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (deseta alineja 35. člena), • opusti uporabo storitev javne službe (11. alineja 35. člena), • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki Občan - 17. maj 2012 (enajsta alineja 35. člena), • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 42. člena). (2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (4) Z globo 400 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. 13 Prehodne in končne določbe 46. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 9/2005, 5/2007). 47. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-10/2012-13R-5/5 Datum: 10. 5. 2012 Občina Destrnik Župan Vladimir VINDIŠ 2. Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010-uradno prečiščeno besedilo in 11/2010) je občinski svet Občine Destrnik na svoji 13. redni seji dne 10. 5. 2012 sprejel Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) (1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Destrnik (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2 Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. 3 Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) 13 Uradni vestnik 6/2012 (1) Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetih predpisov. 4 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami z oceno stroškov. 5 Javno pooblastilo 7. člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (2) Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine. 6 Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila. 14 7 Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine iz 4. člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine iz prvega odstavka 4. člena tega odloka. 8 Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. 9 Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz: • plačil uporabnikov storitev javne službe, • drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 10 Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. 11 Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 12 Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odško- Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 dnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 13 Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. (4) Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitvi koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 5. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 21. člena tega odloka mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. 14 Organ, ki opravi izbor koncesio- Občan - 17. maj 2012 narja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 23. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 15 Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 16 Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 16.1 Prenos koncesije 26. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 16.2 Višja sila 27. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 16.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 28. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzro- čijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 16.4 Začasen prevzem 29. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 16.5 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 30. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 16.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 31. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 17 Prehodna in končna določba 32. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2006). 33.člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-10/2012-13R-6/7 Datum: 10. 5. 2012 Občina Destrnik Župan Vladimir VINDIŠ 3. Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/08, št. 123/08, 8/2011 in 30/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destr- 15 Uradni vestnik 6/2012 nik št. 10/2010-UPB1 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 13. redni seji dne 10. 5. 2012 sprejel ODLOK o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik 1. člen S tem odlokom Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Destrnik. 2. člen Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini. 3. člen Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: zavod) opredeljeni v tem odloku. Vsak opis spomenika vključuje: – identifikacijo spomenika, –opis lastnosti spomenika, – varstveni režim spomenika, – vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika. 4. člen Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena. Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem: - arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki; - stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/ proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; 16 - parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov); - stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi; - spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; - drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke; - naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči; - kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine. - ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. 7. člen Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. 5. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: Enote dediščine: v prilogi Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš 6. člen Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda. 8. člen Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina. 9. člen Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino. 11. člen S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Destrnik Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/201051, 12/2010-86) in Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika-Destrnik (Uradni vestnik (Občan), št. 1/99-7). 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 900-10/2012-13R-8/10 Destrnik, dne 10. 5. 2012 Priloga k Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Destrnik ENOTE DEDIŠČINE, KI SE RAZGLASIJO ZA KULTURNE SPOMENIKE LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK: Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 Arheološka najdišča __________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: 6498 Drstelja – Gomilno grobišče Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: parc. št. 293/1 k.o. Drstelja Na gozdnem obronku je posamična, večidel že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine 1,2 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 Drstelja Merilo: __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 6449 Gomila – Gomilno grobišče Gomila parc. št. 760, 761, 762/1, 762/2, 762/3, 763/1 k.o. Jiršovci V gozdu je več grupacij pretežno nepoškodovanih rimskodobnih gomil: na zahodnem delu grobišča je sedem gomil, nato sta v smeri proti vzhodu še dve skupini s po dvema gomilama in med njima še ena gomila. Premeri gomil znašajo med 4,5 m in 10,5 m, višine pa med 0,25 m in 1,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 _________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Merilo: 6454 Gomilci – Gomilno grobišče Gomilci parc. št. 128 k.o. Desenci Ob severozahodnem vznožju gozdnega grebena so tri rimskodobne gomile. Pri sondiranju ene od njih je bil odkrit žgan rimski grob iz časa 1. – 2. stol. Premeri gomil znašajo med 5,5 m in 8,2 m, višine pa med 0,3 in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: 6450 Jiršovci – Rimski gomili Jiršovci parc. št. 770/1 k.o. Jiršovci Na robu gozdnega grebena sta dve delno že razkopani rimskodobni gomili. Premer gomil znaša 9,5 m oz. 11 m, višina pa 0,9 m oz. 0,8 m. Gomili predstavljata arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: __________________________________________________________________________________________ Občan - 17. maj 2012 17 Uradni vestnik 6/2012 Opis varstvenega režima: Merilo: Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 6455 Levanjci – Gomilno grobišče Levanjci parc. št. 585 in južni del parc. št. 583 k.o. Levanjci V gozdu so štiri gomile iz doslej neznanega časa Na vrhu treh gomil so sledovi kopanja. Premeri gomil znašajo med 7 m in 9 m, višine pa med 0,5 m in 1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 6460 Placar – Gomilno grobišče Placar parc. št. 702/4 k.o. Janežovci V gozdu je slabo prepoznavna sploščena najverjetneje rimskodobna gomila. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 EŠD: Ime enote: 6499 Placar – Gomilno grobišče Janežovci Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Placar parc. št. 149 k.o. Janežovci V gozdu je posamična, na vrhu delno že prekopana gomila premera 13 m in ohranjene višine ca 2 m, severovzhodno od nje pa še dve slabo prepoznavni manjši in nižji gomili. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. __________________________________________________________________________________________ 18 Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 Opis varstvenega režima: Merilo: Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 6500 Placar – Gomilno grobišče Pejan Placar parc. št. 318/1 k.o. Janežovci Na obronku severnega pobočja je v gozdu posamična rimskodobna gomila premera 5 m in višine 0,35 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 10728 Placar – Rimska gomila Placar parc. št. 468/4, 468/5, 468/6 k.o. Janežovci V gozdu je posamična nepoškodovana verjetno rimskodobna gomila premera 10 m in višine ca 1,5 m. Gomila predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Občan - 17. maj 2012 6456 Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče Zgornji Velovlek parc. št. 237/1, 237/8 k.o. Zgornji Velovlek Na vrhu gozdnega grebena sta dve skupini rimskodobnih gomil: na južnem delu območja je pet delno že razkopanih gomil, nato sta v smeri proti severu razpoznavni še dve gomili. Premeri gomil znašajo med 5,3 m in 11 m, višine pa med 0,4 m in 1,1 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 19 Uradni vestnik 6/2012 Merilo: 1:2880 EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija : Utemeljitev razglasitve: 6457 Zgornji Velovlek – Gomilno grobišče Tajh Zgornji Velovlek parc. št. 183/2, 184/2 k.o. Zgornji Velovlek Na robu gozda so tri ali štiri delno slabo prepoznavne rimskodobne gomile. Premeri gomil znašajo med 6 m in 10 m, višine pa med 0,3 m in 0,5 m. Gomile predstavljajo arheološki terenski spomenik v prvotni legi. Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; - prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ Opis varstvenega režima: Merilo: Stavbe __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija: Utemeljitev razglasitve: 3468 Destrnik - Cerkev sv. Urbana Destrnik parc. št.: *1, 1/1, 1/2, 2/1, 2/2, 3 k.o. Destrnik; Vplivno območje: *19, *2, *3, 1/4, 4/1, 4/2, 497/1, 497/2, 497/3, 499/3 južni del, 499/4, 1/3, 5, 6, 9 južni del; vse k.o. Destrnik, *52/2, *54/3, 348/1, 348/2, 354/2, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 356/1, 356/2, 356/3, 356/4, 356/5, 356/6, 361/2, 363/1, 364/4, 364/5, 364/6, 850/4 severni del, 850/5, 850/6, 850/7 južni del; vse k.o. Vintarovci 343/10 zahodni del, 343/13, 343/5 severni del, 57/1, 57/2, 57/4, 57/5, 57/6, 57/7, 57/9, 57/10, 57/11, 58/1, 58/6, 58/7, 58/8, 58/9 vse k.o. Janežovski Vrh Kapela pri sv. Urbanu se v virih omenja že leta 1100, a je sedanja cerkev v osnovi gotska arhitektura, ki je bila dograjena in barokizirana v zadnji tretjini 18. stoletja, vnovič obnovljena pa ob izteku 19. stoletja. Cerkev sestavljajo tristrani prezbiterij z nadstropno zakristijo na južni strani, ladja z ohranjenim gotskim zvezdastim obokom, ki sloni na močno izstopajočih služnikih z visokimi bazami in geometričnimi konzolami, stranski ladji s polkrožno sklenjenima stranskima kapelama in zahodni zvonik. Prvotna gotska cerkev je tipološko povezana z največjo delavnico, ki je v prvi tretjini 16. stoletja delovala v Lenartu v Slovenskih goricah in je vplivala na večjo skupino sočasnih cerkva na tem območju (sv. Andraž v Vitomarcih, sv. Lovrenc v Juršincih, sv. Anton v Cerkvenjaku). Neznani kamnosek, ki je sodeloval pri gradnji v Lenartu, se je leta 1526 kot mojster »podpisal« tudi v župnijski cerkvi sv. Urbana v Destrniku, ob tem pa še leta 1521 v župnijski cerkvi sv. Trojice v Mali Nedelji (Bučkovci), 1528 in 1532 v župnijski cerkvi sv. Jurija v Jurovskem Dolu ter 1528 v župnijski cerkvi sv. Ruperta v Spodnji Voličini. Skupaj z še nekaterimi drugimi cerkvami, ki so bile prav tako med leti 1510 in 1530 nanovo zgrajene, razširjene ali prenovljene, omenjene arhitekture tvorijo prepoznavno skupino poznogotskih cerkva v Slovenskih goricah. Pri obravnavi zunanjščine je treba omeniti še na severni in južni strani cerkvenega zvonika naslikani uri. Prva sporoča letnico 1674, slednja pa 1783. Ob tem velja omeniti še njuno ikonografsko dognanost v smislu simbolike števil in likov. Krog, ki orisuje številčnico je namreč zarisan v kvadratu, pri čemer je krog simbol števila ena, to pa simbolizira enega in edinega Boga, kvadrat pa simbol števila štiri, ki simbolizira vse kar je zemeljsko (štiri temperamente, štiri strani neba, štiri glavne tekočine v telesu...). V središču številčnice je sonce, kozmična energija, v vogalih kvadrata pa majhni pihajoči obrazi, ki simbolizirajo štiri kardinalne vetrove, ob tem pa tudi štiri strani neba itd. Ob stavbni zgodovini je cerkev bogata tudi po svoji opremi. V drugi polovici 18. stoletja so namreč cerkev opremili s tremi novimi oltarji: cerkvenemu zavetniku posvečenim velikim oltarjem, Marijinim oltarjem v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli. Oltarni ansambel je nastal sočasno in kot delo istih mojstrov. Na podlagi stilnih značilnosti in primerjav s sočasnimi oltarji na Štajerskem je mogoče figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju, medtem ko ostajata mizar in pozlatar anonimna. Cerkev krasijo še postbaročne in neogotske svetniške figure ter v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda. Poleg dominantne lege na najvišji točki grebenastega naselja predstavlja v osnovi poznosrednjeveška cerkev tipični primer arhitekture pozne gotike v Slovenskih goricah. Notranjščina se odlikuje po bogati baročni opremi, pri čemer smemo oltarno figuralno plastiko na oltarjih s precejšnjo verjetnostjo pripisati mariborskemu kiparju Jožefu Holzingerju. Posebej zanimivi in edinstveni pa sta v tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda iz okoli leta 1900. 20 Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 Opis varstvenega režima: Vplivno območje Merilo: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; - v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; - prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam; Zavarovano območje je namenjeno: - trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu; - opravljanju sakralnih obredov. V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Hišna številka: Lokacija: Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: 6647 Destrnik – Hiša Destrnik 11 Destrnik 11 Severni del parc.št. *5 k.o. Destrnik Zidana, visokopritlična, v celoti podkletena stanovanjska hiša s staro gostilniško tradicijo stoji ob cesti v središču vasi. Sedemosna stavba stoji z dolgo fasado vzdolž ceste poleg večjega gospodarskega poslopja. Hišo pokriva strma čopasta opečna dvokapnica. Gladko fasado členi profiliran podstrešni zidec in gladke okenske obrobe. Vhod v hišo je v srednji osi s cestne strani po dvoramnem stopnišču. Portal je oblikovan pravokotno. Vhoda v klet in trgovino sta prav tako s cestne strani skozi segmentno zaključena lesena portala. Hiša je podkletena z obokanimi kletmi. Obokanimi so tudi prostori nekdanje trgovine ter kuhinja. Hiša je tekom let doživela nekaj adaptacij (prizidek na vzhodni fasadi, obnovo fasade, menjavo oken, menjavo glavnih vhodnih vrat) vendar so vsi posegi takšnega karakterja, da je možno z ustrezno sanacijo in obnovo hiši vrniti stari karakter. Hiša, stara gostilna in trgovina je arhitektura nekoč večjega posestva, ki izvira iz druge polovice 19. stoletja. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine hiše, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: - ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno-demonstracijskemu delu; - znanstveno raziskovalnemu delu. Merilo: M = 1:2880 EŠD: Ime enote: Naselje: Hišna številka: Lokacija: 11065 Destrnik - Viničarija Destrnik 6 Destrnik 6 Parc.št. 272/2 k.o. Destrnik __________________________________________________________________________________________ Občan - 17. maj 2012 21 Uradni vestnik 6/2012 Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Lesena, v kladni konstrukciji grajena stavba, v kletnem delu zidana iz kamna stoji ob cesti v strnjenem jedru vasi. Razporeditev prostorov v hiši je tipična: v sredini sta »priklet« (veža) in črna kuhinja, desno je »hiša« (bivalni prostor), levo pa »mala hiška« ali »štibl« iz katere vodijo tudi stopnice v klet. Stavba je v celoti podkletena z obokano kletjo. Vhod v klet od zunaj je na zatrepni strani hiše. Streha je strma čopasta dvokapnica krita z opeko. Po pripovedovanju je bila streha prvotno slamnata. Zanimivi so leseni detajli hiše: zatrepni opaž ali svisli izvedene iz dekorativno izrezljanih desk, lepo izdelane konzole s posnetimi in rdeče pobarvanimi robovi ter oblikovani špirovci. Hiša je značilna vinogradniška stavba iz 19. stoletja, nekoč Toplakov »vrh«, ki je kasneje služila kot viničarija. Objekt je saniran in prenovljen. Prostori so opremljeni z izvirno opremo in pohištvom. S pestrim vsebinskim programom je pomemben del projekta Od trte do vina nekoč in danes. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: - ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno-demonstracijskemu delu; - znanstveno raziskovalnemu delu. Merilo: M = 1:2880 EŠD: Ime enote: 20979 Placar – Elsbaherjev štok Naselje: Hišna številka: Lokacija: Utemeljitev razglasitve: Placar 64 parc.št. 303/4 k.o. Janežovci Elsbaherjev štok stoji na slemenu Placarskega vrha. Visokopritlična, podkletena stavba pravokotnega tlorisa, krita s strmo, dvokapno, čopasto opečno streho ima členjeno fasado. Fasado členijo okenske obrobe, profiliran podstrešni venec in poudarjene vogalne obrobe. Vhod v poslopje vodi preko stopnišča in verande. Nekoč bogato oblikovana veranda je bila zastekljena z barvnimi stekli. Zidanica ima tipično razporeditev vinogradniške stavbe: veliko obokano vinsko klet, stanovanjski del ter večji prostor, kjer je nekoč stala lesena preša. Stavba je primer bogate gosposke zidanice iz 19. stoletja. Njena vrednost je v ohranjeni zunanjščini in originalni notranjščini s kvalitetnim stavbnim pohištvom in posameznimi ohranjenimi detajli. Odlikuje jo tudi dominantni položaj na slemenu. Stavba ni naseljena. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - posebno varovanje zunanjščine stavbe, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: - ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno-demonstracijskemu delu; - znanstveno raziskovalnemu delu. __________________________________________________________________________________________ Opis varstvenega režima: Merilo: M = 1:2880 Spominski objekti in kraji __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: 19983 Ločki Vrh pri Destrniku - Kužno znamenje Naselje: Lokacija: Ločki Vrh parc. št.: 13/2 južni del k.o. Ločki vrh 22 Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: T. i. kužno znamenje na Ločkem Vrhu pri Destrniku spada v skupino figuralnih stebrastih znamenj, ki se na Slovenskem pojavijo v 17. stoletju. Gre torej za tip znamenja, pri katerem pride do veljave predvsem kiparski delež, saj se na kamnitem stebru (ali na razgibanem širšem podstavku) uveljavi samostojna plastika (ali vrsta svetniških figur). V obravnavanem primeru je kamnita plastika Kristusa, ki je padel pod križem postavljena na profiliran kamnit podstavek, ki ga nosi kvadratni steber. Kljub neustrezni obnovi, v kateri je bil kip neestetsko prebarvan, se da - glede na obdelavo draperije in sugestivnost obraznega izraza - razbrati da gre za dokaj kvalitetno ljudsko kiparsko delo, ki ga je moč datirati v pozno 17. stoletje (na podstavku je napis 16A6.4 (1664?), ki ga je glede na neustrezno obnovo mogoče jemati z rezervo). K dejstvu, da znamenje z zanimivim ikonografskim motivom Kristusovega padca pod Križem iz Križevega pasijona ne pride v polni meri do izraza, pa dodaja še neprimeren nadstrešek. Kljub neustrezni zadnji obnovi se kvalitetno kamnito znamenje odlikuje po obdelavi in sugestivnem izrazu na obrazu, pomembno pa je tudi kot dokument zgodovinskega dogajanja. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet; - omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepoznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti; - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; Zavarovano območje je namenjeno: - trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: Ime enote: Naselje: Lokacija: Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: 19978 Desenci - Znamenje DESENCI parc. št.: 714 zahodni del k.o. Desenci Zidano znamenje kvadratnega tlorisa iz 18. stoletja ima poudarjeno bazo in od slopa nekoliko širši nastavek z nišami na vseh štirih straneh. Niše na nastavku so rahlo ločno zaključene, nekoliko globlja, polkrožno zaključena zidna vdolbina pa členi tudi čelno stran slopa. Kritina je opečna. Znamenje stoji na križišču ceste Ptuj - Lenart, pri odcepu za Desence. Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet; - omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepoznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti; - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; Zavarovano območje je namenjeno: - trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu. 1:2880 __________________________________________________________________________________________ EŠD: 19980 Janežovci - Znamenje Ime enote: Naselje: Lokacija: Občan - 17. maj 2012 JANEŽOVCI parc. št.: 125/2 južni del k.o. Janežovci 23 Uradni vestnik 6/2012 Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega režima: Merilo: Slopno znamenje kvadratnega tlorisa stoji na kamnitem stopničastem podstavku. Zgornjo polovico, ki je nekoliko ožja, sklepa profiliran venčni zidec, nad katerim se pne piramidasta pločevinasta streha. V zastekljeni polkrožno zaključeni niši na čelni strani znamenja, pred katero so še zaščitna kovana vratca, je kip Brezmadežne. Pod vzidano kamnito polico pod nišo sta na čelni strani znamenja dve napisni plošči, ki sporočata čas nastanka in obnove znamenja (Na zgornji plošči je napis: Jezusu no Mariji na čast/ je v letu 1670 tota Kapela/ spuvana./ Franz Murko je dal/ v letu 1860 ponoviti ino/ skrbi za njeni Cir./ Drugoč blagoslovlena 28. Majnika od Častivrednega/ gospoda Alois Mullez. Na spodnji pa: Dala prenoviti/ Jožef in Marija/ Bračič/ leta 1927. A. Fras). Znamenje stoji sredi polja, zahodno od ceste Ptuj - Janežovci. Odlika znamenja je predvsem njegova monumentalna zasnova, ob tem pa predstavlja pomemben krajinski element, saj je postavljeno sredi polja, neposredno ob kolovozni poti, ki vodi do obronka gozda. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite znamenja, razen vzdrževalnih posegov - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet; - omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše prepoznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti; - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam; Zavarovano območje je namenjeno: - trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot; - povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; - predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; - učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu. 1:2880 4. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2012-4, z dne 6. 4. 2012. Štev.: 354-1/2012-5 Datum: 9. 5. 2012 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 775,2407 EUR/t - kalo 5% 40,3649 EUR/t - marža 134,6373 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2012 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 982,3011 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,4165 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,4165 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 5. 2012. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k 24 5. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011), Letnega programa za kulturo (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2012), Pravilnika o najemu oziroma brezplačni uporabi prostorov kulturnega doma Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2007) in Popravka pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011) objavlja Občina Destrnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 1. NAROČNIK: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik 2. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki zajema vse oblike ustvarjanja kulturnih dobrin na področju glasbene, folklorne, plesne, gledališke, literarne, likovne ter druge vsebine s področja kulture, ki bodo izvedene kot: • redna letna dejavnost • programi • izvajanje vaj in prireditev 3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: 6.300,00 EUR, od tega se nameni za: – sofinanciranje redne letne dejavnosti 2.500,00 EUR, Občan - 17. maj 2012 Uradni vestnik 6/2012 – sofinanciranje programov 3.800,00 EUR. 4. PRAVICO DO SOFINANCIRANJA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI na tem razpisu imajo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin (obvezno dokazilo: kopija odločbe o vpisu v register), • imajo sedež v občini Destrnik in delujejo na njenem območju, • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • imajo potrjen program s strani najvišjega organa društva, • imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za društva – izpolnite in obvezno priložite fotokopijo evidence o članstvu), • delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • vsako leto predložijo poročilo o realizaciji programov. 5. RAZPISNO DOKUMENTACIJO dobite v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik v času uradnih ur ali na spletni strani: http://www.destrnik.si. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Metko Kajzer na tel. št. 761 92 51. 6. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oziroma s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis kultura«. Prijave morajo biti oddane do 18. junija 2012 do 12.00 v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. junija 2012. 7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV: strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo z odpiranjem prijav v prostorih Občine Destrnik začela v roku 45 dni po datumu, določenem za oddajo. Odpiranje ne bo javno. Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave, ki: • niso bile oddane v razpisanem roku, • jih ni predložila upravičena oseba. 8. DOPOLNITEV PRIJAVE: v primeru nepopolno izpolnjene prijave s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja prijavitelja pozvala, da jo v roku 5 delovnih dni dopolni. Če je v predpisanem roku ne bo dopolnil, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 9. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo prijavitelji prejeli v roku 30 dni od datuma odpiranja prijav. 10. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene takoj po končanem postopku. 11. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. 12. Razpis začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Zadeva: 093-2/2012-3 6. Župan Občine Destrnik: Vladimir Vindiš Na podlagi Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011), Letnega programa športa občine Destrnik za leto 2012 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2012) in Popravka pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Ura- Občan - 17. maj 2012 dni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011) objavlja Občina Destrnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 1. NAROČNIK: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov športa z naslednjimi vsebinami: – interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok – športna rekreacija – športne prireditve – delovanje društva oziroma zveze na ravni lokalne skupnosti Izvajalcem se sofinancirajo redna letna dejavnost in programi. 2. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: – interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: 771,00 EUR. – športna rekreacija, športne prireditve in delovanje društva oziroma zveze na ravni lokalne skupnosti: 7.300,00 EUR, od tega se nameni za: • športno rekreacijo 5.513,00 EUR • športne prireditve in delovanje društva oziroma zveze na ravni lokalne skupnosti 1.787,00 EUR 3. PRAVICO DO SOFINANCIRANJA na tem razpisu imajo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirani najmanj eno leto in izvajajo program javnega interesa – nacionalni program športa v RS • imajo sedež v občini in delujejo v interesu občine Destrnik • imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov športa • imajo urejeno evidenco o članstvu in vadbi ter dokumentacijo, kot določa zakon o društvih (velja za društva ter športne zveze) • prijavljajo program športa ali projekt, ki je predmet javnega razpisa in imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki ter odhodki za izvedbo programa, delež lastnih sredstev, delež uporabnikov in sredstva, pridobljena iz drugih virov (občina, sponzorska ali donatorska sredstva, volontersko delo, sredstva fundacije za financiranje športnih organizacij, zavoda za šport …) 4. RAZPISNO DOKUMENTACIJO dobite v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik v času uradnih ur ali na spletni strani: http://www.destrnik.si. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Metko Kajzer na tel. št. 761 92 51. 5. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oziroma s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis šport«. Prijave morajo biti oddane do 18. junija 2012 do 12.00 v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. junija 2012. 6. DATUM ODPIRANJA PRIJAV: strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo z odpiranjem prijav v prostorih Občine Destrnik začela v roku 45 dni po datumu, določenem za oddajo. Odpiranje ne bo javno. Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave, ki: • niso bile oddane v razpisanem roku, • jih ni predložila upravičena oseba. 7. DOPOLNITEV PRIJAVE: v primeru nepopolno izpolnjene prijave s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni 25 Uradni vestnik 6/2012 od odpiranja prijavitelja pozvala, da jo v roku 5 delovnih dni dopolni. Če je v predpisanem roku ne bo dopolnil, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 8. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo prijavitelji prejeli v roku 30 dni od datuma odpiranja prijav. 9. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene takoj po končanem postopku. 10. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. 11. Razpis začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Zadeva: 093-3/2012-3 Župan Občine Destrnik: Vladimir Vindiš 7. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011) ter Popravka Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011) objavlja Občina Destrnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU HUMANITARNIH IN OSTALIH DEJAVNOSTI OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 1. NAROČNIK: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik 2. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje neprofitne in prostovoljne dejavnosti izvajalcev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti. Izvajalcem se sofinancira: redna letna dejavnost in programi. 3. OKVIRNA 6.709,00 EUR. VIŠINA SREDSTEV: 4. PRAVICO DO SOFINANCIRANJA na tem razpisu imajo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirani za izvajanje neprofitne dejavnosti na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti, • imajo sedež v občini Destrnik in delujejo na njenem območju. Izjema so 26 dobrodelne organizacije – kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so ustanovljene v skladu z zakonom in z namenom, da bi reševale socialne stiske ljudi oziroma nudile druge vrste pomoči, velja izjema, da imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Destrnik, če so njihovi člani tudi občani občine Destrnik, • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • so registrirani in delujejo neprekinjeno najmanj eno leto (kopija odločbe o vpisu v register), • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, • vsako leto predložijo poročilo o realizaciji programov. župana, bo z odpiranjem prijav v prostorih Občine Destrnik začela v roku 45 dni po datumu, določenem za oddajo. Odpiranje ne bo javno. Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave, ki: • niso bile oddane v razpisanem roku, • jih ni predložila upravičena oseba. Neprofitni izvajalci na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti so: – dobrodelne organizacije – kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Destrnik, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, – organizacije za samopomoč – kot prostovoljne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne stiske ljudi, – invalidske organizacije – kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe ter storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov – občanov občine Destrnik, – druga društva, zavodi, zasebne ustanove, ki izvajajo občinske programe na področju sociale, in programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane občine Destrnik. 10. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene takoj po končanem postopku. 8. DOPOLNITEV PRIJAVE: v primeru nepopolno izpolnjene prijave s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja prijavitelja pozvala, da jo v roku 5 delovnih dni dopolni. Če je v predpisanem roku ne bo dopolnil, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 9. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo prijavitelji prejeli v roku 30 dni od datuma odpiranja prijav. 11. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. 12. Razpis začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Zadeva: 093-1/2012-3 Župan Občine Destrnik: Vladimir Vindiš 5. RAZPISNO DOKUMENTACIJO dobite v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik v času uradnih ur ali na spletni strani: http://www. destrnik.si. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Metko Kajzer na tel. št. 761 92 51. 6. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oziroma s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis humanitarne in ostale dejavnosti«. Prijave morajo biti oddane do 18. junija 2012 do 12.00 v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. junija 2012. 7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV: strokovna komisija, imenovana s sklepom Občan - 17. maj 2012 Občan 13. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Skoraj vsi sklepi soglasno sprejeti V začetku je župan Vladimir Vindiš pozdravil prisotne svetnice in svetnike, ki so se seje udeležili v polnem številu. Zapisnika 12. redne in 5. izredne seje so soglasno sprejeli. Podana je bila pripomba glede avtobusnega postajališča pri zdravstvenem domu, na kar je direktor občinske uprave povedal, da so že našli rešitev in v roku 14 dni bodo potniki že lahko vstopali in izstopali iz avtobusa na omenjeni lokaciji. Iz predlaganega dnevnega reda je bila umaknjena 10. točka dnevnega reda: Soglasje k imenovanju direktorja Gradenj, kar je bilo sprejeto z enim glasom proti. Pri 5. točki dnevnega reda je Alenka Korpar predstavila osnutek Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Destrnik in dodala osnutek Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Destrnik, kar je bila 6. točka dnevnega reda, s pojasnilom, da se osnutka odlokov navezujeta drug na drugega in sta eden od drugega tudi odvisna. Usklajevanja z državno zakonodajo so bila dolgotrajna in sprejeti so bili končni okvirji za pristop k postopkom. Oblikovale naj bi se štiri javne službe: – zbiranje komunalnih odpadkov, – prevoz komunalnih odpadkov, – obdelava mešanih komunalnih odpadkov, – odlaganje. Praksa zbiranja in ločevanja odpadkov od vrat do vrat, kakršno že imajo nekatere občine, še ni dokončno usklajena. Kakšen bo način zbiranja v občini Destrnik, Občan - 17. maj 2012 bo odvisno od koncesijskega izvajalca, to je od izvajalca, ki bo nudil najugodnejše pogoje in nižje cene, kar pa je odvisno od frekvence odvoza, velikosti terena, od oddaljenosti ter količine odpadkov. Začetna osnova bi bilo povprečje odpadkov iz 2010 in 2011, ki je bilo v mestni občini Ptuj 281, drugod pa 241 kg odpadkov na prebivalca. Za vzgled je Korparjeva dala občino Miklavž, kjer je bil na ekoloških otokih velik nered. Odločili so se za zbiranje od vrat do vrat. Vso embalažo zbirajo v eno vrečo, v drugo papir in v tretjo steklo, ki ga je v zadnjem času zelo malo. Ekološke otoke bi v prihodnje še imele šole, trgovine, večstanovanjske enote in domovi. V razpravi je svetnice in svetnike zanimalo, kako poskrbeti za odpadke na večjih prireditvah, kaj bo z ekološkimi otoki, kako bo poskrbljeno za nadzor sistema, da se nekateri ne bi okoriščali, kakšne so pripombe drugih občin, kako je s sežiganjem odpadkov in podobno. Po odgovorih in pojasnilih so oba osnutka odlokov soglasno sprejeli. V sedmi točki dnevnega reda je predsednica Komisije za priznanja Občine Destrnik Urša Zver povedala, da je komisija v zakonitem roku prejela 17 predlogov, ki jih je obravnavala na osnovi obrazložitev. Na občinskem prazniku bo podeljenih 5 bronastih, eno srebrno in eno zlato priznanje. Predlog je bil soglasno sprejet. Predlog Odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Destrnik je bil podan že na prejšnji seji in so ga na 12. seji soglasno sprejeli. Soglasno so podprli tudi soglasje k imenovanju Štefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Ptuj. Pobude in vprašanja: – o podjetju Gradnje in razrešitvi direktorja bo kronologija podana na naslednji seji, – znak za višino pred Viničarijo Destrnik ni rešitev, ampak prestavitev pločnika z leve na desno, – ograja na stopnicah na oder v dvorani bo izdelana v roku 14 dni, – vzrok, da noben predstavnik vlade ob njenem obisku v Podravju ni bil v Destrniku, je bil v prekratkem času za organizacijo, – tožba glede komunalnega prispevka je občino stala 420 evrov, – glede smeti, ki jih pustijo tuji turisti ob cesti Lenart– Ptuj, bo podan predlog Cestnemu podjetju, ki je upravljavec te ceste, naj bolje poskrbi za namestitev košev in njihovo praznjenje, – otvoritev čistilne naprave bo takrat, ko bo tehnični prevzem in ko bodo na kanalizacijo priključeni uporabniki, – ob neljubem dogodku zaradi Zelenkovega članka v časopisu glede Občine Trnovska vas je župan sugeriral, naj se v prihodnje ne podpisuje kot svetnik, – pripombe so bile glede nastopajočih na osrednji občinski proslavi, kjer se bo predstavila samo šola, saj v kraju delujejo tudi pevske skupine oziroma Kulturno društvo Destrnik. Na koncu dobri dve uri dolge seje je župan svetnice in svetnike povabil na prireditve ob občinskem prazniku. Nada Zupanič Teja, Simon, Aljaž in Neja novi področni prvaki v plesu V četrtek, 26. aprila 2012, so se učenci in učenke naše šole udeležili področnega tekmovanja Šolski plesni festival. V zelo močni konkurenci, nastopilo je okrog 200 tekmovalcev, so čisto vsi prikazali zelo dobro plesno znanje. V kategoriji posamezno, 4.–6. razred, je Sara Horvat zasedla 4., pri starejših učencih pa je Aljaž v finalu dosegel 6. mesto. Na ekipnem tekmovanju so se Tjaša Matko, Sandra Lovrec, Tamara Lovrec, Ana Vertič, Aljaž Muršec in Nina Brumen s 3. mestom uvrstili v državni finale. Še posebej pa smo blesteli pri plesnih parih, saj smo kar 4-krat postali PODROČNI PRVAKI. Teja Žugman in Simon Fridl sta postala nova področna prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih v mlajši kategoriji, kjer sta srebrno medaljo dodala še Sara Horvat in Žan Čuš v standardnih ter bronasto v latinskoameriških plesih. Pri starejših sta v standardnih plesih Neja Hrastar in Aljaž Muršec zasedla 1., Nina Brumen in Tomaž Pesek 2., Sandra Lovrec in Nejc Pesek pa 3. mesto. V kategoriji latinskoameriški plesi sta nova področna prvaka postala Neja in Aljaž, 3. mesto sta zasedla Nina in Tomaž in 4. Sandra in Nejc. Vsi trije pari so se uvrstili tudi na državni finale. Čestitamo!!! Mentorica: Urška Horvat 27 Občan „Pričakala me je prazna občinska blagajna“ (Štajerski Tednik, 30. 3. 2012) Novoizvoljeni župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš v omenjenem članku „Pričakala me je prazna občinska blagajna“ po volitvah še naprej manipulira s podatki in zavaja javnost ter govori o prazni blagajni, preden je posle prevzel. Sicer pa je bil svetnik in bi moral vedeti, kako je z občinsko blagajno. Za odgovor na ta članek sem se odločil, da občani Destrnika dobijo resnične podatke o stanju občine in njenih financ ob predaji poslov. Mandat novega župana je bil potrjen na 3. izredni seji 13. aprila, primopredajo poslov pa sva opravila 16. aprila 2012. Pa gremo po vrsti in najprej razčistimo s „prazno občinsko blagajno“. Da bo zadeva verodostojna in transparentna, sem podatke vzel iz gradiva primopredajnega zapisnika, ki ga je novi župan podpisal brez pripombe. V njem je zapisano, da je premoženjska bilanca Občine Destrnik na dan 31. 12. 2011 – 10.237.015 evrov. Stanje sredstev na TRR 13. 4. 2012 je 11.065 evrov, vezana sredstva na odpoklic 100.520 evrov, sredstva v blagajni 1.343 evrov, terjatve do kupcev 13.713 evrov in obveznosti do dobaviteljev 81.110 evrov. Torej je prevzel 112.929 evrov gotovine. To dokazuje, da župan finančne situacije občine ne pozna in je govoril neresnico. Trenutna zadolžitev občine je 511.083 € (189 €/občana). Res se bo moral župan zelo potruditi, da bo saniral »slabo« stanje in dokončal, po njegovem, sedaj naenkrat nuj28 ne projekte, za katere je bil vedno proti in s svojimi svetniki ni potrdil nobenega proračuna ali rebalansa. Še sreča, da smo ga potrdili t. i. pozicijski svetniki, sicer ne bi imel kaj dokončati. Iz istega zapisnika izhaja, da so sredstva iz naslova sofinanciranja za čistilno napravo – v višini 105.642 evrov pridobljena in rezervirana, prav tako za ureditev infrastrukture pod OŠ – v višini 333.379 evrov. V enem izmed člankov trdi, da denarja za čistilno napravo v Janežovcih ni in da je ne bo, dejstvo pa je, da je čistilna naprava sedaj že praktično končana. Za navedene objekte bo njegova zasluga le v tem, da bo prerezal vrvico. Za to se bo res treba potruditi. V nadaljevanju v zapisniku piše tudi, da je podpisan sporazum z Ministrstvom za promet o sofinanciranju krožišča na regionalni cesti R1-229/1286 v Janežovcih – v višini 633.000 evrov, pripravljen je sporazum o sofinanciranju izvedbe širitve in posodobitve ceste R3-745/4116 Janežovci–Selce v dolžini 2,5 km – v višini 3.137.300 evrov, pripravljen sporazum o sofinanciranju izvedbe križišča v Janežovcih in rekonstrukcije ceste R3-745/4116 skozi naselje Janežovci – v višini 1.054.000 evrov. Od Vaše sposobnosti, g. župan, je pa res odvisno, kako hitro boste uspeli omenjene investicije spraviti v državni proračun. Verjamem, da vam bo poslanec Franc Pukšič, ki ste mu stalno očitali slabo vodenje občine, nesposobnost in aroganco, kljub temu pomagal. Marsikateri župan bi bil vesel, če bi imel poslanca iz lastne občine. Verjetno računate na vpliv g. evropskega poslanca, ki je do sedaj s svojimi Občan - 17. maj 2012 Občan visokimi položaji bolj skrbel za svojo kot pa za korist lastne občine. Njegov doprinos za javni blagor občanov do sedaj ni omembe vreden. Bom pa zelo vesel, če se motim. Glede upravičenosti poslovnih prostorov občine upam, da boste sedaj, ko ste župan, mnenje spremenili in svojim sodelavcem zagotovili človeku dostojno delovno mesto. Tudi nam do sedaj to ni bila prioriteta, je pa res čas in priložnost, da se uredi tudi to, še posebno, če s tem pridobimo veliko dodano vrednost: prepotrebno trgovino, lokale, prostor za upokojence, parkirišča, delovna mesta itd. Glede cene pa samo to: »Le čevlje sodi naj Kopitar«. Tudi za vrtec je dokumentacija praktično končana. Potrebna je le uvrstitev na visoko prioriteto za sofinanciranje na ministrstvu. Verjamem, da vam bo uspelo, saj je to vaša prioriteta. Vseskozi ste govorili, kako slabi pogoji so v vrtcu za zaposlene in otroke. Več kot dovolj argumentov, da boste prepričali ministrstvo. Sedaj, ko so volitve mimo in ste dobili mandat župana, ne govorite več, kako boste zmanjšali komunalni prispevek in vračali ljudem denar, govorite celo, da ne morete nič več obljubiti, pred volitvami pa ste lahko. Posredno priznavate, da je bil to samo vaš scenarij za volitve in ptiček na veji za volivce. To seveda ne bo ostalo brez posledic, kar bo naše zavedene občane drago stalo. Očitno boste počasi začeli verjeti, da z odlokom ni nič narobe, da ni v nasprotju z zakonom, kot pri nekaterih občinah, na katere ste se vedno sklicevali. Gotovo spremljate medije. Občine, katerih ceno prispevka za kanalizacijo bi lahko primerjali z našo, so haloške občine, ki pa, žal, v hribovitih delih še nimajo kanalizacije in zato tudi odloka ne. Morali se boste soočiti z dejstvom, da ima proračun poleg odhodkov tudi prihodke, ki jih boste morali zagotoviti, da bomo tudi tisti občani (približno 60 %), ki še nimamo kanalizacijske infrastrukture, le-to dobili do 2018. Občinski svet je svojo nalogo opravljal odgovorno in vedno v korist občanov, v zadnjem mandatu, žal, večino- ma brez vas in vaših svetnikov, ki se niste bili nikoli pripravljeni pogovarjati o iskanju rešitev na neformalnih sestankih, da bi prišlo do konsenza, čeprav ste bili večkrat povabljeni. Kot opozicija se niste želeli konstruktivno ukvarjati s problemi občine, ampak ste predvsem skrbeli za medinsko popularnost na račun pozicije, seveda brez odgovornosti za svoje početje. Sedaj je situacija drugačna. Kot župan ste odgovorni za svoje početje. Dobili ste možnost in priložnost, od vas pa je odvisno, da glasovanja na občinskem svetu ne bodo v slogu nogometnih tekem. Spoštovani občani in bralci, pustimo se presenetiti v upanju, da bodo dejanja novega župana bolj pozitivna in konkretna, kot so bili njegovi članki v medijih. Sedaj štejejo samo dejanja. Občinski svetnik Branko Zelenko Opravičilo sosedom v zvezi s člankom, objavljenim v Štajerskem tedniku 4. 5. 2012 Poslano protestno noto objavljamo, da bi vse občane obvestili o neutemeljenem poročanju gospoda Branka Zelenka, svetnika OS Občine Destrnik, ko v članku izraža mnenje o delu v Občini Trnovska vas. Župan Občine Destrnik se Občini Trnovska vas opravičuje za neljubi dogodek. Trditev je zapisal gospod Branko Zelenko, žal pod svoj članek podpisan kot svetnik Občine Destrnik. To ni mnenje občine, ne OS, ne občinske uprave in ne župana. To je osebno mnenje gospoda Branka Zelenka. Članek bi moral podpisati kot občan, nikakor pa ne kot svetnik občine, saj od občine ni pooblaščen za dajanje mnenj o delu v drugih občinah. Prepričan sem tudi, da člani OS iz politične opcije, ki ji pripada – SLS, ne odobravajo takih dejanj. Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš Občan - 17. maj 2012 29 Občani pišejo Kako s(m)o sejali Kadar filmarji snemajo film, že v začetku vedo, ali bodo snemali po že napisani zgodbi, ali bo film dokumentarec, komedija ali grozljivka. Če bi snemali »sejanje« našega občinskega sveta (OS), bi ugotovili, da so eni »glavni igralci« imeli izdelan scenarij, drugi so se trudili z argumenti predstaviti aktualno problematiko, javnost pa je lahko spremljala slabo »igro« nekaterih akterjev v črni komediji, ki ni bila smešna, če si občan Destrnika. Žal pravih filmskih posnetkov sej destrniškega OS že lep čas ni bilo mogoče videti – saj ste opazili, ne? Sej ne snemajo več – od druge ali tretje seje OS v novi sestavi, saj so argumenti štirih novih svetnikov postali prevroči za »staro garnituro«. Ljudje bi lahko tako na lastne oči videli in neposredno slišali, kdo izmed svetnikov ter na kak način se trudi za dobro ljudi, česar pa si nekateri niti malo ne želijo. Obstaja tudi še en način spremljanja sej OS, to je, da ste v prostoru, v katerem poteka seja, prisotni kot »javnost«. Te možnosti do nedavnega nismo koristili, tako da se do zdaj »vladajoči« pri svojem delu niso čutili obremenjeni. Tako je bilo do zadnje seje OS, kjer nas je bilo prisotnih okrog 15 »navadnih« občanov, zaradi česar se je podžupan Zelenko očitno počutil tako ogroženega, da je svoje vznemirjenje izlil v pisarjenje čez celo stran Občana. Takoj bi želela g. Zelenka opomniti, da smo bili tam prisotni VAŠA javnost in ne od posameznega svetnika, kot nam očitate. In VSI svetniki ste NAŠI in ste dolžni delati v dobro VSEH NAS in ne v dobro župana (kakor ste bili vajeni!). Pa se vrnimo na vsebino seje, kjer ste bili vi, g. Zelenko, glede na vaše pisanje, očitno »v nekem drugem filmu«. Čemu toliko besed? Zakaj 30 niste samo po magnetogramu seje zapisali (dobesedno!), kaj se je tam dogajalo in izreklo? Si upate to storiti? Dvomim. Saj bi se tako jasno slišalo, kaj je kdo izrekel in kako lahkotno ste vi zavračali tehtne argumente vaše »opozicije«. Verjemite, ob poznavanju teh dejstev bi se mojim besedam ob koncu pridružil še kdo in bi jih morda povedal še bolj »krepko«! Takole pa je bil skozi oči javnosti – po »ljudsko« videti skrajšani dokumentarec z 12. seje OS: 1. G. Zelenko je pozdravil vse prisotne, tudi javnost. Svetniki so z mešanimi občutki pogledovali proti javnosti, kar se je videlo po mimiki njihovih obrazov. Nato so se zastrmeli v računalnike. 2. G. Zelenko in g. Čeh sta začnela govoriti in govoriti o dejavnostih, ki jih bodo izvajali maja, kaj bodo septembra, pa drugo leto in tako naprej ... Kot da ne bo nikoli konca njegovemu »podžupanovanju«! Misli javnosti: Ali je g. Zelenko pozabil, da smo izvolili NOVEGA ŽUPANA in da TO NI ON?! Ljudje pričakujemo, da bo novi župan sam predstavil svoje strategije in načrte! 3. Beseda je tekla o tretjem rebalansu proračuna. Občina se namerava zadolžiti za nakup občinskih pisarn. Svetnik Horvat je povedal, da je pridobil mnenje sodnega cenilca, ki ocenjuje, da je cena – pribl. 1700 evrov (z davkom) za kvadratni meter neopremljenih mansardnih(!) prostorov previsoka, saj je npr. kvadratni meter hotela s štirimi zvezdicami, z opremo(!), ocenjen na 1400 evrov! G. Zelenko ga je mimogrede odpravil z besedami, da ne ve točno, kakšne so cene, za to zdaj ni pristojen, so pa pridobili eno mnenje ... in da je to – to! Misli javnosti: Torej ne veste točno, kakšna je realna cena na tržišču?! Torej tudi ne veste več, kdo je bil vodja pogajalske skupine, ki se je pogajala za ceno? Naj vas spomnim: TO STE BILI VI, G. ZELENKO! Vi bi MORALI vedeti, kakšne so cene, saj ste se VI OSEBNO, v celih dveh(!) stavkih »trdo« pogajali za ceno prostorov, kar je razvidno iz zapisnika pogajalske skupine! In vi ter vaši SLS svetniki si upate govoriti ljudem, da delate v njihovo dobro? Tako, da jim dobesedno zapravite skoraj pol milijona evrov, ki bi jih krvavo potrebovali za asfalt, vodovod in podobno tam, kamor vaše »vzorno delo«, s katerim se hvalite, v vseh 18 letih ni seglo?! Tu se lahko tudi vprašamo, koliko sredstev ste na enak način mimogrede zapravili, ko ste sicer izvedli nekatere projekte, toda za kakšno ceno?! Nehajte se norčevati iz ljudi, ki so vam zaupali in vam verjeli! 4. G. Zelenko je utemeljeval nujnost nakupa pisarn s tem, da so občinski delavci »samo ljudje« in si zaslužijo boljše pogoje, saj da se zaradi mansardnih prostorov ne morejo VZRAVNANO GIBATI(!) in STATI POKONČNO(!), predvsem pa je problem v tem, da moški na občini ne morejo »LULATI« PO MOŠKO(!!!), saj sanitarije niso prilagojene moškim uporabnikom! Mnenje javnosti: G. Zelenko, se zavedate, kakšne nebuloze ste stresali? Meni ste očitali nespoštovanje »najvišjega organa občine«, sami pa ste s svojim straniščnim infantilnim besediščem potegnili sejo na dno, kjer si več ni zaslužila naziva »seja najvišjega organa«, vi pa ne časti in spoštovanja. Pa pojdimo po vrsti in poglejmo, kako zdržijo vaši argumenti. Problem zaradi onemogočene pokončne drže? Kako pa so stali na ob- čini vseh 18 let? So ležali, se plazili? In zdaj bi se iz mansardnih prostorov selili v – mansardne!? Torej ne stresajte neumnosti in povejmo naravnost: želijo si nove pisarne in tega jim nihče ne zameri. Problem je v previsoki ceni in utemeljitvi nujnosti potrebe po novih pisarnah. Problem zaradi za moške neprimerne drže pri »lulanju« na občinskih straniščih? V tistem trenutku sem se jaz, ki mi vi očitate poklicno nestrokovnost in nesposobnost, spomnila na vse »vrtičkarje«, ki morajo vsakodnevno premagovati stotine stopnic (ki jim sežejo do kolen!), ko gredo v jedilnico ali na prosto, zraven stopnic pa še nekaj hodnikov, vogalov in vrat, da lahko gredo »lulat«. Na zasilnem igrišču pa so do nedavnega uporabljali »dixija«! In to že več kot deset let! Vi, ki se »po funkciji« čutite odgovorne za to, kdo vzgaja naše otroke, ste za malenkost zgrešili bistvo svoje dolžnosti: vi ste resnično odgovorni »samo« ZA ZAGOTAVLJANJE PRIMERNIH POGOJEV, v katerih živijo otroci, in to je glavno, o čemer morajo razmisliti starši ter o tem povprašati VAS! Vsi, ki smo odgovorni za pedagoški del, se trudimo z vsem srcem in po najboljših močeh, da bi bili otroci čim manj prikrajšani zaradi nemogočih pogojev, ki jih VI v OS niste uspeli odpraviti V VEČ KOT DESETIH LETIH! Vi, »po funkciji zaskrbljeni«, ste v marčevski številki Občana v prvem odstavku pisali, da se občina pač ne more zadolžiti za vrtec v višini 1.200.000 evrov, dva odstavka naprej pa pišete, da je odlična priložnost, da se občina zadolži za 1.300.000 evrov za nakup OBČINSKIH PISARN! Vsota, s katero bi lahko občina zgradila skoraj celo stavbo – ugodni posli?! Torej je v naši občini politika taka, da se je utemeljeno zadolžiti Občan - 17. maj 2012 Občani pišejo za primerne pogoje 7–10 občinskih delavcev, ne pa tudi za zagotovitev primernih pogojev za 150 predšolskih otrok?! Kdo se mora tu zamisliti in nad kom?! 5. Svetnik Horvat je opozoril, da je lahko vprašljiva tudi prodaja »stare« občinske zgradbe. G. Zelenko mu je povedal, da ne bo problema, saj jo bomo prodali kaki »firmi« kot poslovne prostore. Mnenje javnosti: Ali nismo malo prej poslušali, kako so prostori neprimerni za občinske pisarne?! Zdaj pa jih bomo z lahkoto prodali nekomu za – PISARNE?! Nam niso ustrezale, kupcu – podjetniku pa bodo? Ves čas seje se od šestih svetnikov SLS ni oglasi niti eden. Tudi na poziv svetnice Lackove, naj utemeljijo svoje glasovanje in spregovorijo vsaj besedo, se niso odzvali, samo odkimali so. Štirje svetniki Liste za Urban in SDS so povedali, da bodo zaradi očitne škode, ki se dela občanom in čemur odločno nasprotujejo, obstruirali glasovanje ter so protestno zapustili sejo. Začelo se je glasovanje za sprejem (»zadolžitvenega«) rebalansa, ki je potekalo v treh delih. Svetniki SLS so glasovali prvič, vsi ZA. Med javnostjo je završalo, slišali so se nezadovoljni komentarji. Svetniki SLS so glasovali drugič, tudi tokrat vsi ZA. Javnost je še glasneje neodobravajoče komentirala glasovanje. G. Zelenko je prosil, naj javnost ne moti dela OS. Svetniki SLS so se začeli nasmihati, češ »kaj nam pa morete«. V tistem trenutku mi je bilo dovolj tega občinskega cirkusa, zato sem vstala in prekršila pravilo nevmešavanja javnosti v sejo, saj ta, glede na vsebino in besede, tako ali tako ni bila več podobna seji, kjer bi se naj zasedajoči odgovorno zavzemali za dobrobit občanov. Nisem tekala v dvorano in iz nje, sem pa odločno povedala, naj bo svetnike sram, kaj počnejo ljudem. Izrazila sem tudi dvom, da je šest SLS svetnikov vedelo, za kaj je dvignilo roke, rekla sem jim, da so kot polži brez hrbtenice in naj že enkrat začnejo misliti s svojo glavo. IN NAJ SE SPOMNIJO, KDO JIH JE VOLIL TER ZA KAJ! Res je, malo predrzno sem v jezi rekla, naj sprejmejo še četri rebalans, za tisti denar pa kupijo g. Zelenku podžupanski stolček, ker se od tega tako težko ločuje. Nikomur nisem grozila (Morda s tem, ko sem omenila naslednje volitve? Je to grožnja?), priznam pa, da sem govorila zelo glasno in se opravičujem, če sem s svojim gromkim glasom predramila katerega izmed svetnikov SLS (čeprav dvomim, da mi je to uspelo). Je pa zanimivo, g. Zelenko, kako se zgražate nad mojim vedenjem, čisto nič pa niste rekli o histeričnem izbruhu »vašega« župana Pukšiča, ko je na zadnji izredni seji metal stole, rokovnik in pisala, potem ko mu je eden izmed svetnikov nekaj argumentiral. Prav tako niste napisali, kaj sem rekla (za vas tako spornega) na zboru občanov. Lahko pa vi in drugi občani pri meni dobite DVD s posnetkom tistega zbora in si po ogledu le-tega sami ustvarite svoje mnenje. Jaz nimam kaj skrivati, vas pa bi znala resnica boleti. Še bi lahko naštela nekaj podrobnosti s seje, pa mislim, da je to dovolj, da si ljudje ustvarijo približno sliko dogajanja. Tisti, ki mu je mar za ljudi in gospodarno ravnanje v občini, ne more neprizadeto spremljati, kako bi nekateri radi občane žejne peljali čez vodo. Morda bi bilo dobro, da bi sami občani malo podrobneje in bolj pozorno spremljali delo svetnikov, saj lahko včasih upravičeno dvomimo v njihovo odgovorno presojo. Mislim, da se bo v primeru spremljanja sej in povezovanja nekaterih dejstev še več občanov odzvalo podobno ali še bolj ostro, kot sem se jaz. Moja vest je čista. Za vas, g. Zelenko, pa bom molila. Občanka Majda Kunčnik Občan - 17. maj 2012 Kdo je ta, ki si želi čast in oblast? Lahko se človek moti in pogosto ne ve, kaj bi izvolil, kako bi storil, da bi bilo prav. Takrat poprosi Svetega Duha, da pridejo dobre misli, dober svet, da boš dobro izvolil in prav storil! (bl. Anton M. Slomšek) Čeprav so volitve za župana za nami in je čas za resno delo, želim in upam dodati svoje mnenje k zapisu »Čast in oblast«. Nekaj dni pred 2. krogom volitev za župana sem vsem gospodinjstvom v naši vasi poslal list A4 formata, s katerim sem javno izrazil podporo županskemu kandidatu g. Albinu Vajngerlu. Kot je imel nasprotni kandidat za seboj gospode, ki so ga podpirali, tako sem tudi sam upal javno podpreti mladega, izobraženega kandidata. V letaku (to ni bilo pismo, saj vsi vemo, da je pismo v ovojnici in ima znanega naslovnika) nisem nikogar žalil in obrekoval, ampak nanizal ter ponudil prednosti in pozitivne lastnosti g. Albina Vajngerla. Vesel sem, da citirate moje besede. Torej so se vas dotaknile! Morda zato, ker ni bilo žaljenja, izmišljotin, nestrpnosti in še česa takšnega do tistih, ki ne mislijo tako kot jaz. Spoštovana občanka, trdite, da ste me izvolili. Hvala vam za vaš glas, čeprav tega ne verjamem, saj ste v isti volilni enoti za svetnico kandidirali tudi vi. Če nimate sebe toliko radi, da bi se obkrožili, potem vam … Očitate meni, se pa sami borite za čast in oblast na vseh področjih svojega delovanja – kajne? Kanalizacija! Osebno nisem strokovnjak za pravne zadeve, akte in zakone in verjamem strokovnim službam na občini. Že leto in pol čakam na boljši in cenejši ter seveda zakonit predlog druge strani, vendar ga do sedaj še ni bilo. Tudi jaz bi želel plačati nižji prispevek za kanalizacijo. Zakonov ne pišemo svetniki Občine Destrnik. Biti proti odloku samo za to, da bom všeč vam, takšen pač nisem. Novi župan je pred volitvami obljubljal razpravo o nižjem prispevku za kanalizacijo na prvi redni seji, vendar tega na dnevnem redu nisem opazil. Obljubljal je tudi vrtec, za katerega se zavzemamo vsi svetniki, čeprav nam vi tega ne priznavate. Razumem vaše zavzemanje za ta projekt, saj se borite za svoje boljše delovne pogoje, delavcem občinske uprave pa jih ne privoščite! Če sedanji župan ne bo izpolnil tega projekta, mu boste, predvidevam, obrnili hrbet in sami kandidirali za županjo! Nikoli se nisem boril za čast in oblast, aktivno prostovoljno delam v društvih, ki so v ponos našemu kraju, morda so mi volivci zaupali tudi zato. S svojim delom in znanjem želim prispevati k razvoju naše vasi in občine. Verjamem, da v Destrniku živimo dobri ljudje, in sem prepričan, da bomo s pozitivno energijo in z lepimi mislimi premagali še tako težke ovire. »Ni rečeno, da si najboljši, ko zmagaš, prav tako tudi ne drži, da si takrat, ko izgubiš, najslabši.« (Marcello Lippi) Ivan Hauptman, svetnik Občinskega sveta Občine Destrnik 31 Občani pišejo Birma pri Sv. Urbanu daljnega leta 1951 (Na podlagi posnetka, pripravljenega med gospodi Janezom Žampo, Alojzom Tašnerjem, Alojzom Kumrom in Antonom Zelenikom, je nastal naslednji zapis o spominih na aretacijo škofa Maksimiljana Držečnika v Destrniku daljnega leta 1951). Leta 1951, najverjetneje maja, je bila pri Sv. Urbanu birma, ki jo je pripravil takratni tukajšnji kaplan g. Stanko Lorber, ki se je v župniji ukvarjal s pastoralo, župnik pa je bil g. Ivan Razbornik. Birma je bila pripravljena po takratnih običajih, skladno s krščanskimi navadami v povojni Jugoslaviji. Škof je k Urbanu takrat prihajal iz smeri župnije Sv. Bolfenka. Običajno ga je vozil voznik iz ene, njegovo spremstvo pa voznik iz druge župnije. Po spominu omenjenih naj bi gospoda škofa Držečnika in najverjetneje kanonika g. Osterca vozil Jože Zelenik, spremstvo pa njegov svak Alojz Gregorec. Na meji z našo župnijo so ga pričakala mlada dekleta s šopki in seveda deset mladih fantov s konji iz vasi Ločič. Fantje so se dogovorili, da bodo spremljali gospoda škofa do cerkve sv. Urbana, da bo vse še bolj svečano. Med njimi sta bila tudi Alojz Tašner in Lojzek Kumer. Na meji med župnijama je bila krajša slovesnost, na kateri je govoril Tašnerjev brat, med drugimi pa je nekaj besed povedala tudi Toševa Trezika, takrat deklica, ki je škofu dala tudi šopek cvetlic. Vse do cerkve se ni dogajalo nič nevarnega. Naslednji dan pa se je vse hudo zapletlo, saj so takratna oblast, Udba in policija, ko je birma že potekala, začeli aretirati škofovo spremstvo in pozneje tudi voznike. Policija je prišla tudi do teh desetih fantov in jih spraševala, kdo je bil organizator. Alojz Tašner, ki je bil takrat med mlajšimi, se je spominjal, da so začeli spraševati starejše fante, predvsem njegovega brata in soseda Benka. Povedala sta, da nista bila organizatorja, ampak da so se dogovorili vsi skupaj, ko so poslušali svoje starše, ki so se pogosto spominjali, kako so nekoč tudi sami ob različnih priložnostih pričakali škofa in ga spremljali. Zato so zasliševalci spraševali tudi o tem, ali je organizator kdo od staršev. »Takrat je bilo to zelo nevarno,« se je spominjal Tašner. Kumru se je zdelo, da je bila najbolj sporna zastava, na kateri ni bilo petokrake, ki jo je nosil Tašnerjev brat. Policija je želela vedeti, kdo je to naredil. Seveda nobeden ni 32 bil kriv. »Bili smo tiho. Nikogar nismo izdali,« je povedal Kumer. Policija je bila pri vsakem, ki je bil v spremstvu; vsak, ki je bil na konju, je bil nekajkrat na policiji, vendar se je zanje dobro izteklo, saj ni bil nobeden kaznovan. Kaj pa se je zgodilo z voznikoma? Zelenika, ki je vozil škofa, so hoteli aretirati že pred cerkvijo. Ni se pustil. Rekel je, da se ne pusti aretirati in da mu Ustava SFRJ dopušča svobodno veroizpoved. Udbovci so se umaknili. Gregorec, ki je vozil spremstvo, se je ustrašil. Ni dal nobenega odgovora, vendar se je znašel v kleti skupaj z ostalimi. Za oba se je sicer izteklo brez kazni, je pa bilo zelo neprijetno za vse udeležene. Ob tej priložnosti je v cerkvi svojo službo mežnarja že opravljal naš Anton Zelenik, zaradi česar so ga tudi aretirali. Sledijo njegove besede o tem dogodku, ki so prepis omenjenega posnetka. »Tistega še se dobro spominjam. Prišli so po mene sredi noči, dva miličnika. Vstanem, gremo v negotovost. Rečeta mi, da sem mogoče koga ubil. Pridemo na postajo milice. Odvedejo me v hlev, v katerem je imel prejšnji lastnik koze. Tam so me pustili celo noč samega. Rano zjutraj se je začelo mučno zasliševanje, vsako uro, in to je trajalo do poznega mraka. Vedeti so hoteli, kaj se je pridigalo, kaj se je v cerkvi dogajalo, kdo je organiziral, kaj se je delalo, kaj se je v župnišču dogajalo in še kaj se je jedlo, vsako podrobnost. Tako da so me že čisto zmedli, cel dan zasliševanja, vsako uro, pa še sam sem bil toliko časa notri. Prestavili so me v klet. Potem mi je odleglo, ko sem videl, da so mi prišli nasproti naši. Polna klet jih je skoraj bila, organist, nekaj pevcev in vsi, ki so sodelovali. Kdor je bil malo kaj zraven, tisti je bil v kleti. Kdaj so jih polovili, ne vem, ker so bili že tam. Noč smo prebili tam notri. Potem drugo jutro zopet zaslišanje vsakega posebej. Cel dan je trajalo. Avti so brneli, rekli so, da zdaj pridejo po nas in nas odpeljejo v mesto. Cel dan je trajalo, celo noč. Drugi dan spet zaslišanje. Pozno popoldne so nas spustili. To je bilo tako zrežirano; okrog cerkve so bili nastavljeni, tako da so vedeli, kaj se je dogajalo v župnišču. Potem mi je tisti zloglasni Cencer, udbovec ali kaj je bil, še rekel, da sem jaz birmo organiziral. Mene so zelo mučili, ker sem bil tam. Veliko smo prestali strahu in vsega, korajžo smo imeli, ostali pa smo le.« G. Janez Žampa pripovedi dodaja še svoje spomine na čas mnogo kasneje, ko je bil v naši župniji že g. Valdhuber. Znašel se je v krogu, v katerem je sam škof Držečnik pripovedoval o dogodku s svojimi besedami. Svetega Urbana se je spominjal kot kraja, kjer so mu hoteli preprečiti birmanje. Sam je vztrajal in birmo opravil. Potem so ga odvedli na Ptuj, na policijo, kjer so ga zasliševali. Poslali so ga na hodnik, brez straže, in mislili, da bo pobegnil. G. škof je pripovedoval tako: »Jaz pa sem se na klop usedel in molil. Potem so prišli spet po mene in to je bilo vse do sredine noči. Sredi noči pa so rekli, da lahko grem. Odšel sem na železniško postajo. V čakalnici sem počakal do jutra in se odpeljal v Maribor.« Škofu naj bi po spominih g. Antona Zelenika med drugim že na zaslišanju v župnišču očitali, da je pridigal o francoski revoluciji. G. škof je citiral to, kar je pridigal, in tega ni zanikal. Rekel je, da je to napisano v teh in teh knjigah ter da ni bilo žaljivo do države, do nikogar in da je škof vernike ob tako velikih prilikah dolžan poučevati. Od takrat so bile po župnijah prepovedane vse birme, škof Držečnik pa je naslednje dni birmal v stolnici v Mariboru. Tako se je tudi dogajalo, da so prekmurski kmetje vozove lepo okrasili, nanje posadili birmance, botre in žlahto ter se v koloni peljali iz Prekmurja, skozi Lenart v Maribor. Če so jih ustavili, so rekli, da se peljejo na birmo, kar oblasti spet ni ustrezalo, zato so videli, da tudi tako ne bo šlo. G. Držečniku so tako spet odobrili, da je lahko birmal po župnijah. Res je, da je bil dogodek pri Urbanu zadnja birma. Pred tem so bile sicer že hude omejitve v Markovcih, kjer je g. župnik dobil pet ali šest let zapora. Nekaj ljudi je bilo zaprtih; bilo bi jih še več, vendar eden, ki je bil obsojen, ni hotel izdati drugih. V Markovcih je bilo zapleteno zato, ker je sodelovala sestra Frančka Simoniča. Mogoče bi se resneje izteklo tudi pri Urbanu, ampak je bil g. župnik Razbornik zelo dober Potrčev prijatelj. G. župnik je družini Potrč pomagal preživljati čas v izgnanstvu in je g. Žampi kasneje pripovedoval, da je v zvezi z birmo pri Potrču spraševal, kaj se dogaja. Ne glede na vse, takrat je marsikateri Urbančan veliko pretrpel in ob letošnji 60-letnici tega dogodka je prav, da se ga spomnimo. Zapisal: Janez Žampa Občan - 17. maj 2012 Občani pišejo Le kdo bi cajtnge še bral, če svet prijazen bi postal? Dolgo sem verjela reku, ki pravi: »Vsaka glava ima eno pamet in vsaka pamet ima svoj prav.« Sedaj pa verjamem reku, ki sem ga ustvarila sama: »Vsaka glava ima pameti za tri, pravični pa znova in znova izgubi.« Vsakič ko preberem novo številko Občana, se zgrozim, saj ne morem verjeti, da živim v malem kraju z dobro peščico ljudi, ki pa v sebi premorejo »fošije«, grdih besed in žalitev za mnogo večji kraj. Vedno znova se najdejo članki, v katerih avtorji žalijo, pljuvajo, ogovarjajo, lažejo, mečejo polena pod noge, celo grozijo, najraje od vsega pa pometajo dvorišča drugih, na svoje kupe smeti in navlake pa znova in znova pozabljajo. Ker tudi sama veliko delam z ljudmi, verjamem, da imamo različne poglede na stvari, različna mnenja in rešitve. In prav je tako. Vse do takrat, ko vidimo tudi svoje napake in ne le napak drugih. Vsak dan znova smo bliže sodobnemu svetu, kamor smo tako zelo želeli. Ne sledimo več lastnim vrednotam, ampak tistim, ki ljudi presekajo na dvoje, jih skregajo in odtujijo. Čas najdemo za iskanje napak drugih, ne najdemo pa ga za sočloveka in prijazno besedo. Ne poznamo več besed prosim in hvala, še predobro znamo metati polena pod noge, še odličnejši smo v ustvarjanju novih laži. Ne veselimo se malih radosti, niti jih več ne poznamo, zelo znana nam je zavist, brez nje ne moremo več živeti. Na sočloveku ne vidimo več lepote srca, vidimo le, s kom se druži in kateri politični stranki pripada. In tisto najhuje – če nam kdo reče, da kaj naredimo narobe, in to tudi doka- Tenis Teniška tekmovanja 2012 – ob 20 letnici tenisa v Destrniku V letu 2012 tenis klub Destrnik praznuje 20. obletnico igranja tenisa na Destrniku. Vsa tekmovanja bodo namenjena obletnici. Igrali se bodo razni turnirji, prvenstva, srečanja … Občinsko prvenstvo – moški dvojice (sobota 26. 5. 2012 ob 8 uri) 15. tradicionalni teniški turnir: +100 let moški dvojice (2. 6. 2012 ob 8 uri, ob 14 uri slovestnost ob 20 letnici) Občinsko prvenstvo moški posamezno (9. 6. 2012 ob 14 uri) Občinsko prvenstvo ženske posamezno (v septembru). Vso leto bodo potekala razna teniška srečanja z drugimi teniškimi klubi. Tekmovali bomo v medobčinski teniški ligi Ptuj. Potekali bodo teniški tečaji za mladino in odrasle. Ljubitelji tenisa vabljeni! Tenis klub Destrnik Občan - 17. maj 2012 že, takrat vrnemo. Vrnemo z lažmi, obsojanjem, trkamo na vest ter vpletamo in pozivamo ostale, naj se vprašajo, kaj je prav in kaj ni. Žalostno je, da se pri svojih sedemindvajsetih letih sprašujem, kaj se bo zgodilo s krajem, v katerem živim. Ali bo čez pet let vsaka družina živela za visokim obzidjem svoje hiše in skozi okna vsa zavistna kukala k sosedu, ki je včeraj kupil nov avto? Ali bo kasneje pri kosilu kovala načrt, kako dobiti kredit, da bo kupila boljši avto, kot ga imajo oni? Pa saj ni treba čakati pet let ... Čutim, da se ne morem več obrniti nate, sovaščan, saj so ti mar le denar, naziv, položaj. Pozabljaš, da denar zapraviš, pozabljaš, da naziv in položaj mineta ... Ob vsem tem pa pozabljaš tudi, kaj je prav in kaj prinese resnično srečo na tem svetu. In ker je Božja beseda tista, ki jo radi uporabimo za vrata, po katerih trkamo na vest, naj bo odlomek iz nje vodilo našim dejanjem v prihodnje: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem, iz dobre vesti, da bodo tisti, ki sramotijo vaše dobro življenje v Kristusu osramočeni prav v tem, v čemer vas obrekujejo. Če že hoče Božja volja, je pač bolje, da trpite zaradi dobrih kakor zaradi zlih del.« (1 Pt 3,15–17) Mateja Šalamun Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje, za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje, mama, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA Ob preselitvi v večnost naše drage mame, tašče, babice in prababice NEŽIKE ČEH iz Vintarovcev se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše ter spremljanje na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za večletne obiske na domu, sosedi Lojzki ter pogrebnemu podjetju Almaja. Vsi njeni. 33 Občan Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas prvaki ŠKL v nogometu ŠKL (šolska košarkarska liga) je svojo popularnost pridobila skozi osnovnošolsko tekmovanje v košarki, v zadnjih letih pa se je tekmovanje razširilo tudi na odbojko in nogomet. V slednjem zadnjih nekaj let odlično nastopa OŠ Destrnik Trnovska vas, ki se je že petkrat uvrstila v finale in trikrat osvojila nogometni naslov ŠKL. Zadnjega so osvojili ob koncu aprila, ko so pred kamerami Kanala A v športni dvorani Bonifika v Kopru premagali OŠ Šmartno ob Paki. Pot do finala je bila dolga, saj so učenci in učenke redno vsak dan po tri ure trenirali v sklopu izbirnega predmeta šport in interesnih dejavnosti . Sicer pa je bilo tekmovanje ŠKL v predtekmovanju razdeljeno na dve skupini – ljubljansko in štajersko, v kateri je bila OŠ Destrnik-Trnovska vas prva. Sledil je polfinalni obračun na dveh tekmah z Dobravo, ki so ga po dobri igri dobili naši učenci. Pod vodstvom trenerja Draga Preloga in trenerja učenk Gorazda Voglarja so se destrniški osnovnošolci fizično, taktično in tehnično pripravili na finale. Tekme ŠKL v nogometu namreč potekajo štirikrat po 12 minut: po dve četrtini igrajo dekleta in fantje. V velikem finalu med OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Šmartno ob Paki so bolje začela dekleta iz Šmartna in prvo četrtino dobila z 1 : 0, naši fantje pa so v drugi četrtini dosegli dva zadetka in rezultat obrnili na 2 : 1. Zelo zanimiv je bil tretji del tekme deklet, v katerem so bile Šmarčanke na krilih odlične mlade Lare Prašnikar (gre za hčerko znanega slovenskega trenerja Bojana Prašnikarja, op. a.) boljše, vendar svoji šoli niso priigrale prednosti. V zadnjih 12 minutah pa smo spremljali pravo malo dramo in napeto tekmo, v kateri so nogometaši iz Šmartna hitro dosegli dva zadetka in povedli 4 : 3. Nato se je zgodil preobrat v režiji OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki je dosegla pet zaporednih zadetkov in na koncu zmagala z 8 : 4. Sledilo je veliko slavje ob tretjem naslovu prvakov ŠKL v nogometu, za katerega so učenci in učenke prejeli prehodni pokal, medalje in simbolična darila. Strokovna komisija je za najboljšega igralca izbrala Žana Vrečarja iz OŠ Destrnik -Trnovska vas, za najboljšo igralko Laro Prašnikar iz OŠ Šmartno ob Paki in za naj športnika Alena Kara iz OŠ Destrnik-Trnovska vas. Novega velikega uspeha so bili zelo veseli tudi v Občini Destrnik, saj gre za vzorno sodelovanje med šolo in lokalno skupnostjo, ki zelo podpira mlade pri njihovih športnih aktivnostih. OŠ Destrnik-Trnovska vas 34 Žogarija Športno-družabna prireditev Žogarija, namenjena otrokom med osmim in desetim letom, poteka po slovenskih mestih že šesto leto. Osnovni namen prireditve je druženje in zabava otrok, osnovno načelo pa je »fair play sodelujem in ne tekmujem«. Učenci tretjega razreda so bili zelo navdušeni nad pobudo športnega pedagoga Gorazda Voglarja, da bi sodelovali na tej prireditvi na Ptuju. Pod vodstvom učiteljic so pripravili vse potrebno za tekmovanje: oborožili so se z znanjem za kviz, vadili plesno točko, se urili v spretnostnih igrah in izdelali pripomočke za navijanje. V sredo, 25. aprila, so se v veselem vzdušju in vznemirjeni v pričakovanju novega odpeljali na Ptuj. Po nekaj minutah se je začelo veselo druženje s tekmovalci in z navijači še treh šol s ptujskega področja. Sodelovali so v spretnostnih igrah z žogo, v nogometni igri 3 na 3, kvizu znanja in v plesni točki. Ostali učenci pa so se izkazali z bučnim in s športnim navijanjem. Tudi učitelji sodelujejo v igri, ki se imenuje Tudi vi, profesor. Vsi tekmovalci so se odlično izkazali, saj so res tekmovali v duhu pravil poštene igre. Za našo šolo so bili najuspešnejši ekipa nogometašev in učiteljica Tonja Zagoršek v igri profesorjev. V konkurenci štirih šol so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas dosegli prvo mesto in se s tem dosežkom uvrstili v finale, ki bo 5. junija v Ljubljani. Stanka Drevenšek Posnetke letošnje Žogarije si lahko ogledate v nedeljskih dopoldnevih na RTV SLO 2. Predvideni termini predvajanj: 13. 5. – 11.00 20. 5. – 10.30 27. 5. – 10.00 3. 6. – 10.30 10. 6. – 11.00 17. 6. – 11.00 24. 6. – 11.00 Ponovitve vsak četrtek med 15.00 in 16.00: 17. 5. 25. 5. 31. 5. 7. 6. 14. 6. 21. 6. 28. 6. Vabljeni k ogledu! Občan - 17. maj 2012 Občan Učenci JVIZ Destrnik-Trnovska vas spet v državnem vrhu na področju turizma Mariboru prepričali komisijo ter se spet uvrstili v sam vrh tekmovanja. Junaki tega uspeha so LARISA BELEC, BARBARA GABROVEC, MARUŠA KOCBEK, JERNEJ PLOHL, ALJAŽ MURŠEC, SANDRA LOVREC, VENESA KUHAR, ADRIJANA PONGRAC, ANA VERTIČ, ANJA COLNARIČ IN MAJA DRUZOVIČ. Mentorja mladih »turistov« sta Aleš Marđetko in Urška Horvat. Zahvala pa gre vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k našemu uspehu. Hvala vodstvu šole, Angelci Fras, učiteljem in učiteljicam OŠ Destrnik-Trnovska vas, vsem staršem, ki ste pomagali pri opremi stojnice, in vsem, ki ste nas vzpodbujali tako na Ptuju kot v Mariboru. Aleš Marđetko Projekt Turizmu pomaga lastna glava je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošAolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanje možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo ter trženje naravnih danosti in tudi ostale ponudbe v vseh mogočih oblikah. Tema letošnjega festivala je VŠEČ MI JE. V okviru letošnjega festivala smo naš letošnji turistični proizvod poimenovali Doživetje pod slamo. Glavno prizorišče dogajanja je Simoničeva domačija na obrobju Trnovske vasi. Naša hiša bo izhodišče za spoznavanje bogate kulturne in naravne dediščine. Naš kraj bodo gostje spoznali na malo drugačen način, kot je to običajno. Bivali bodo namreč v tipični panonski hiši, kriti s slamo. V tej hiši pa je malo oziroma skoraj nič sledi moderne civilizacije. Ima še pravo črno kuhinjo, staro pohištvo, zunanje stranišče in gospodarska poslopja, opremljena je z orodji ter pripomočki, kakršne so uporabljali nekoč. Poleg doživetja življenjskega utripa dedkov in babic pa si bodo gostje lahko nabirali nove moči v lepi naravi, ki obdaja hišo, se sprehajali ali kolesarili po slikovitih gričkih ter gozdičkih, si s pomočjo nordijske hoje nabirali kondicijo med ljubkimi travniki in njivami. Lahko bodo spoznavali bogato dediščino kraja in občine. Okrepčali bodo lahko tudi svoje telo, in sicer z okusnimi dobrotami našega kraja, ki jih pridne gospodinje še danes pripravljajo na tradicionalen način, ki so ga kot največjo skrivnost prevzele od dedkov in babic. Spoznali bodo tudi naše običaje in navade, stara opravila na polju ali v gospodinjstvu – pa ne samo kot gledalci, ampak kot aktivni udeleženci teh prireditev. Če tega ne bodo želeli, pa se bodo lahko samo prepustili doživetjem, ki jih pod slamnato streho ponuja naša hiša. Uspeh turističnega podmladka iz OŠ Destrnik-Trnovska vas se je zgodil v torek, 10. aprila 2012, v Super mestu, ko je turistični podmladek na ptujskem delu državnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava s predstavitvijo projekta DOŽIVETJE POD SLAMO dosegel dve zlati priznanji – eno za najboljšo nalogo na festivalu, drugo pa za skupno kategorijo. To nam je dalo pravico, da smo se udeležili zaključne turistične tržnice. Zaključno tekmovanje vseh prejemnikov zlatih priznanj je potekalo 24. aprila 2012 v Mercatorjevem centru v Mariboru. S svojo preprostostjo, z igrivostjo in zavzetostjo smo tudi v Občan - 17. maj 2012 Vita Volgemut je osvojila zlato priznanje s flavto Vita Volgemut je učenka Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, kjer obiskuje 4. razred instrument flavte. Njena učiteljica je Eva Purkeljc. Letos se je udeležila mednarodnega glasbenega tekmovanja v Požarevcu v Srbiji, ki se imenuje Takmičenje drvenih duvača. Tekmovanje je potekalo od 19. do 22. aprila. Za tekmovanje sta z učiteljico pripravili dve skladbi: Madžarski ples številka 1, skladatelja Wilhelma Poppa ter skladbo Otožni sibirski tiger, slovenskega skladatelja Blaža Puciharja. Na klavirju je Vito spremljal pianist Tom Hajšek. Glede na starost je bila Vita dodeljena v 1. kategorijo, ki je bila številčno in mednarodno zelo močno zastopana. Vita je na tekmovalnem nastopu suvereno pokazala vso glasbeno znanje in talent. Skladbi je odlično odigrala ter od 100 možnih točk osvojila 96.50 točk kar je pomenilo zlato priznanje in 2. mesto v kategoriji I. Od nje je bila boljša le flavtistka Klara Krumpak iz GŠ Celje. Zlato priznanje se podeli tekmovalcu, ki osvoji od 95 do 100 točk. Za takšen uspeh je poleg talenta potrebno veliko dela, kar razvija Vita skupaj s prizadevno učiteljico Evo Purkeljc, ki jo pri muziciranju izobražuje in vzpodbuja. K. M. 35 Občan Računovodske storitve Marjeta Kokol s. p. Janežovci 12 b, 2253Destrnik Tel: 031 476 347, metka72@gmail.com Ob občinskem prazniku občine Destrnik želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim gostom pa se zahvaljujemo za obisk in se še naprej toplo priporočamo. Vsem občanom občine Destrnik iskrene čestitke ob občinskem prazniku, svojim strankam pa se zahvaljujem za izkazano zaupanje. PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 36 Občan - 17. maj 2012