Poštnina plačana t gotovini Leto iy, tzBisia rizimiHMisj! sloue^ije ste«, is MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZDAJA V3AK PONEDELJEK NAJN0VSJŠ! Dinamo : Hajduk 2:0 (1:0) Sloga : Enotnost 2:1 (2:1) Rudar : Kladivar 3:3 (3:1) 1211 študentov Ejiibfjcsnsk© univerze je sezono letošnjih pomladanskili krosov Dve sliki s krosa študentov. Na levi množica tekmovalcev, na desni tekmovalke. Ljubljana, 11. aprila. Včeraj popoldne so izvedli v Tivoliju študentje ljubljanske univerze množični pomladanski kros, na katerem je nastopilo 1211 tek-movaicev in tekmovalk. 2e ob prihodu v Tivoli je bilo opaziti velike skupine tekmovalcev, ki so se zbirale pri slav« nostno okrašenem startu. Organizacija tekmovanja je bila izvedena zelo dobro in bi lahko služila za vzor ostalim po« dobnim tekmovanjem, saj se je vsa množica tekmovalcev zvrstila v dobri uri. Tek je bil organiziran talro, da so bile posamezne skupine spuščane s starta druga za drugo zelo hitro. Cim je ena skupina pretekla približno po! proge, je bila že spuščena druga skupina. Hkrati je bilo izvedeno tudi prvenstvo ljubljanske univerze, ki je veljalo za izbirno tekmovanje, katerega zmago« valci bodo prihodnjo nedeljo tekmovali na prvenstvu jugoslovanskih univerz v Zagrebu. Prvak univerze je postal zna« ni srednjeprogaš Jože Oberšek, drugo. tretje in četrto mesto pa so zasedli tudi znani lahkoatleti. Med študentkami se je posebno odlikovala Perhavec Vera, ki je zmagala z velikim naskokom. Po« drobni rezultati prvenstva sonaslednji: Študentje: 1. Oberšek Jože (pravo) 6:24 min.; 2. Jovan Izidor (strojna) 6:30; 3. Novak (elektrotehnična); 4. Kolenc Marko (medicina); 5. Žvokelj Janez (metalurgija) 6:50; 6. čop Janez (medicina); 7. Vozlič Pavle (filozofija); 8. Pungartnik Pero (gospodarska). Študentke: 1. Perhavec Vera (pliar« macija) 3:46; 2. Filipčič Darinka (gradbena) 4:02; 3. Lenardon Silva (gospo« darska) 4:04; 4. Eržen Marica (gospo« darska) 4:29. Študentje so tekli za prvenstvo na 2500 m, na množičnem krosu 1500 m, študentke-pa na 750 m. Množični kros akademikov ljubljan« ske univerze je veljal obenem kot iz« polnitev obveze za II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije-Aktivnost akademikov ljubljanske univerze se je v poslednjem času zelo poživela in se pripravljajo na mnoga prvenstva Jugoslavije, ki bodo letos iz« vedena v lahki atletiki, peteroboju’ te« nisu, namiznem tenisu, nogometu, od« bojki, košarki, rokometu in šahu. SAMO 50 TEKMOVALCEV NA KROSU TRIGLAVA V LJUBLJANI Ljubljana, 11. aprila. Med prvimi ljubljanskimi društvi je izvedel prvi letošnji pomladanski kros Triglav. Okoli 9. ure je bilo v domu prireditelja zbranih še zelo malo tekmovalcev. Prireditelji so morali s startom zakasniti. ker so računali na sigurno udeležbo tekmovalcev iz tovarne, Cestne železnice in aktiva Narodne milice. Po kakih 15 minutah ie res prišlo nekaj novih tekmovalcev in to vsega 3 člani Narodne milice ter kakih 10 iz tovarne Litostroj, dočim aktiv EC2 ni poslal niti enega tekmovalca. Krivda za to pa ne zadene prirediilja, ker je storil vse, kar je Na Gtm je smagaS R/SšiiaSič (Partizan) pred Štajnerjem (5£iadiwar) FB Zagffcfo ©sv©|ll fi$3Štwst8 drž. prvenstvo v krosu Skoplje, 11. aprila. Tu je bilo danes prvenstvo FLRJ v krosu. Čeprav je bilo vreme dokaj neugodno — po malem je deževalo — je tekmovanju kljub temu prisostvovala velika množica gledalcev. Snoči je imel v dvorani kina »Kultura« sekretar FISAS-a Milan Kovačevič predavanje o pomenu krosa. Predavanju so prisostvovali tekmovalci in veliko število občinstva. Po predavanju so bili predvajani športni filmi. Za prvenstvo FLRJ v krosu je nastopilo 320 tekmovalcev iz vseh ljudskih republik. Prvič je nastopilo tudi 17 tekmovalcev iz črne gore. REZULTATI PRVENSTVA POSAMEZNIKOV Na 1000 m je med mladinkami zmagala lanska prvakinja Tereza Ivankovič (Sloboda, Subotica) s' časom 3:54,0; 2. Prpič (Sloboda, Subotica) 4:06,0; 3. Korpus (Spartak, Subotica) 4:09.0. 2000 m članice: Zmagala je Rcpov-ževa (Kladivar, Celje) v času 8:53; 2. Markovič (vaški aktiv Novi Vr- bas) 8:55; 3. Novosel (Zagreb) 9:02. Presenetil je rezultat Markovičeve. Na 2500 m za mladince ]e zmagal Gerasimov.ski (Vardar, Skoplje) v času 9:00; 2. Bardutzky (železničar, Ljubljana) 9:02; 3. Horvat (Spartak, Subotica) 9:03. 4500 m člani: 1. Ceraj (Partizan) 10:26; 2. Djurič (Zagreb) 10:27; 3. Segcdin (Partizan) 10:34 Na koncu je bilo tekmovanje na 10.000 m, za katero je bilo največje zanimanje. V tej disciplini ni nastopil Djordje Stefanovič. Zmagal je Franjo Mihalič (Partizan) ki je prispel na cilj 400 m pred ostalimi' v času 37:22,2; 2. Štajner (Kladivar, Celje) 38:42; 3. Kotnik (Mladost, Zagreb) 38:44.2; 4. Bačič (Partizan) 38:50. REZULTATI PRVENSTVA MOŠTEV Moštveno prvenstvo mladine je osvojil Spartak z 38 točkami. Slede Zagreb 21 točk, Kladivar 17 točk. Moštveno prvenstvo članic: 1. Spartak 56 točk; 2. Kladivar 50 točk; 3. Zagreb 48 točk. Moštveno prvenstvo mladincev: 1. Zagreb 74 očk; 2. Spartak 69 točk; 3. Vardar 52 točk. Moštveno prvenstvo članov na 4500 m: 1. Crvena zvezda 233 točk; 2. Partizan 228 točk; 3. Zagreb 177 točk. V skupni oceni v vseh disciplinah je končni vrstni red naslednji: 1. Zagreb; 2. Spartak; 3. Partizan. mogel. Kljub komaj 50-tim tekmoval« cev je kros pokazal voljo društva do dela. Siart in cilj sta bila v neposredni bližini doma samega. Proga je vodila po ravnem terenu okoli jame ter mimo bližnjih hiš, dočim je članska vodila v bližnji gozdiček ier nato zavila proii cilju. Več kot polovica proge je bila vidna, da se je lahko opazovala borba posameznikov. Med tekmovalci je zlasti ugajal mladinec Klančičar Slavko od ED Triglava, ki jc v zelo lepem stilu zmagal na progi 1000 m. Rezultati so naslednji: Mladinke 600 m: 1. Rogelj Sonja (ED Triglav) 2:20. 2. Oblak Sonja ILi-tosiroj) 2:21, 3. Žerovnik Milena 2:26, 4. Cuderman Špela 2:28, 5. Špoler Tatjana (vse ED Triglav) 2:34. Mladinci 1000 m: t. Klančičar Slavko 3:44, 2. Miklič Marjan 3:0, 3. Kopač Franc 3:55, 4. Šlaus Franc (vsi ED Triglav) 3:56, 5. lioliež Frač ILi« iosiroj) isti čas. Članice 800 m: 1. Deu Nevenka 3:02, 2 Vižin Jelka (obe ED Triglav) 3:06, 3. Padovan Slavka (Litostroj) 3:23. Člani 1500 m: 1. Pucelj Milan 6:11, 2. Martin Brane 6:13, 3. Presta Brane 6:14 (vsi FD Triglav), 4. Rančigaj Marjan (Litostroj) 6:21. Prihodnjo nedeljo bo ponovno jz-veden tek članov na 1500 m, dočim bo organiziralo isto društvo v enem naslednjih lednov skupinski pomladni kros. SPOMLADANSKI KROS V ZAGREBU Zagreb, 11. aprila. Danes je bil V Zagrebu glavni dan spomladanskega krosa. Nastopilo je 3455 tekmovalcev, kar je za Zagreb vsekakor premalo, zlasti če se upošteva, da bi moralo po obveznostih, ki so si jih zadali posamezni aktivi in fizkulturna društva, nastopiti nad 16.000 tekmoval« cev, rjtpiaga k®8esas*s!ka cosmijevaSna uožmija I w CSpaSšjji Opatija, 11. aprila. Danes jc bila pri« rejena druga ocenjevalna vožnja najboljših jugoslovanskih kolesarjev, ki so na taborjenju v Opatiji. Tokrat so tekmovali na 120 km dolgi progi v krogih 8 X t5 km. Nastopilo je 29 dirkačev. Rezultat je bil naslednji: 1- Pokupcc (Zagreb) 3:58.08- 2- Porecki (Partizan) 3:58.16. 3. Horvatič (Zagreb). Zorič (Beograd), Zolman in Šagud (Zagreb), Trifunovič (Beograd), Rebrovič (Za« grob), Bat (Partizan), Abulnar (Ljub«. Ijana) vsi v času 4:05.40. Vi V dvorani pravne fakultete v Beogradu je bila v nedeljo 4. t. bi. ustanovna sirtip-£<3na Strelske zveze Jugoslavije. Njena naloga je, razvijati med ljudstvom streh sld šport kot važen činitcij predvojaške vzgoje. Skupščini so prlscstvovali predstavniki Ljudske fronte Jugoslavije, Jugoslovanske armade. Zveze borcev narod-r.oosvobodilne borbe, Ljudske mladine, Enotnih sindikatov in delegati iz vseh ljudskih republik. Skupščino je o tvoril v imenu osrednjega odbora Fizkalturne zveze Jugoslavije Miroslav Kreaeič, ki jo poudaril veiike 'naloge strelskega športa. Zato j.s Eizkul-turna zveza Jugoslavije sklenila, da oe v njenem sestavu ustanovi Strelska zveza Jugolavije kot samostojna organizacija. Po izpolnitvi delovnega predsedstva je Nemanja Markovič pozdravil skupščino in dal nato besedo predstavniku Ljudske fronte Jugoslavije Milošu Miciču, ki je govoreč o velikem pomenu strelskega športa za okrepitev obrambne sile države, med drugim dejal: »Imperialistične hijene napadajo šibkej- Mladina podeželja ifEILSIl Z VIZE še narode. Kadar koli so se znašle iz oči v oči z združenim in krepkim narodom, odločenim, da ne dopusti zatreti svoje svobode, so se doslej morale vselej umakniti. Strelska zveza mora s svojim delom okrepiti sile naše svobodne in miroljubne domovine.« Nato sta govorila še generallujtnant Rade Hamovič v imenu Jugoslovanske armade in Cvijetin Mijatovlč v imenu Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe, nakar je sledilo poročilo Dragana Tošniča o delu Strelskega odbora. Prikazal je. številne uspehe, dosežene v 1946 in 1947, pa tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba čimprej odpraviti. V imeni! Iniciativnega odbora je poročal Nemanja Markovič o vlogi in nalogah strelstva v naši državi. Ustanovitev organiziranega vodstva strelstva, začenši od republik pa vse do osnovnih organizacij, je zelo resna in težka naloga. Toda mi imamo danes vse pogoje, da to naiogo v celoti in do kraja izpolnimo. Naloga Strelske zveze Jugoslavije je zlasti, da vzgoji svoje članstvo v duhu bratstva in enotnosti naših narodov in v brezmejni ljubezni do domovine, da razvije ljubezen do strelstva pri vseh državljanih FLKJ, da jih usposobi ravnati z vsem vrstami orožja ter da uvede strelstvo v najširše plasti vasi in mesta. Strelska zveza to sodelovala z vsemi cr-ganizacijami za čim hitrejši razvoj strelstva ter za izvršitev splošnih nalog Ljudske fronte Jugoslavije, Popoldne je skupščina svoje delo nadaljevala s poročilom verifikacijskega odbora in z branjem Statuta. Sledila je izvolitev vodstva Strelske zvezo Jugoslavije, ki ima 25 članov. Za predsednika jc bil izvoljen generalmajor Mičun Salde, za podpredsednika Venčo Burzevski in Pero Cestnik, za sekretarja pa Nemanja Markovič in Miljutin Stefanovič. Skupščina je poslala pozdravno brzojavko maršala Jugoslavije Josipu Brozu Titu ter obljublja storiti vse, da bodo njeno članstvo in široke ljudske množice znale nesebično čuvati pridobitve naše slavne narodnoosvobodilne borbe ter tako krepiti fronto miru in demokracije na svetu. se pripravlja na zlet * velikim navdušenjem Prizor s praškega zleta leta 1938 Pred nekaj tedni je bila odprta v Prešernovi ulicj št. 3 zlctna pisarna za republiški fizkulturni zlet. Že takoj prve dni so začeli prihajati v pisarno lizkulturniki iz vseh krajev Slovenijo po razno informacije, brošure zletnih vaj, note itd. Pred izložbenim oknom je vedno jKdno S m Ji, ki z zanimanjem ogledujejo razstavljene lepake, slike tci .otografije z beograjskega in praškega zleta. Okrog 11. ure sem stopili v zletno pisarno, kjer sem imel razne opravke. Pp polžasto zavitih stopnicah sem se uimo, povzpel v prvo nadstropje, odkoder je prihajal živahen hrup glasov. Zagledal sem kakih osem do deset ljutdli, večinema samih znancev. Med njimi je bila tudi tovarišica Mara iz kraja G. Medtem ko ji je tovarišica zavijala brošure zletnih vaj, je Mara pripovedovala sekretarju zletnega od-t»a tov. Ediju o velikem navdušenju in zanimanju, s katerim se pripravlja mladina iz kraja G. na republiški zlet. »Kaj bo pa s Prago?« jc zanimalo Maro. »Ali res ml ne bomo šli? Naši bi se ipa tako radi učili vaje, takoj bi jm dobila najmanj dvajset.« »Kar učite se jši, saj bo za Prago treba dosti kadra, da bo lažja končna izbira. Samo da ne boste zato zanemarili našega zleta!« ji je zažugal sekretar. j Republiški zlet je naša prva in glavna naloga in kdor ne bo na njem sodeloval, ee lahko za Prago obriše pod nosom.« Medicini sita prišlj v pisarno dve tovarišici, najbrž srednješolki. Na mizi so ležale skice zletnih krojev in oblačil za vse oddelke. Ena izmed ni ih sc je slučajno ozrla nanje žn oči so jih obstale kot prikovane na živobarvnih predlogah. S komolcem je dregnila sosedo. »Alenka, poglej!« »Joj, kakšni lepi kroji.« Iz nadaljnjega pogovora eem takoj razvide!, da sta prišli obe v svoj »element«. Sklenil »em ju nekoliko podražiti. »Vedvc bosta pa nastopili na zletu najbrž samo zaradi lepih krojev, kajne?« Sunkoma sta se hkrati ©krenili. V njunih pogledih je bila najprej osuplost, nato pa skoraj ogorčenje. »Oho, to rpa že ni res! Prosim, medve znava že ves prvi del in drugega do tu,« pri čemer je začela z gibi rok kazati, do kje sta se naučili vaje. PIONIRJI V ŠOŠTANJU SO ZBRALI ZA ZLETNI SKLAD 270,- DIN Spet je zazvonil telefon in menda že šestič klical sekretarja k slušalki. Medtem so ee po stopnicah znova zaslišali trdi, moški koraki. Takoj sem spoznaj novega prišleca, tovariša K., profesorja lizkulture na gimnaziji v Ljubljani. Smeje se je vlekel iz žepa precej zmečkano kuverto. »Kaj pa imaš tam notri?« me je zanimalo. »Hm? Ugani!... Ne veš?... Zletni sklad! Včeraj sem zbiral na naSi_ sindikalni podružnici. 375 dinarjev je. Prav vsi so dali, eden več, drugi manj, kolikor jo ipač kdo mogel. Tudi dijaki že zbirajo in čeprav pravijo, da je študent »uboga para«, v ča- da r je glavno, da eo pokazali dobro voljo.« »Tu imaš,« se je obrnil k tovarišu Lojzetu, skrbnemu zbiralcu zletnega sklada, k,i je medtem prišel v pisarno. Gledal sem seznam dosedaj (poslanih zneskov. Med najrazličnejšimi ustano-vami, društvi, aktivi, eandikalnimi podružnicami itd. se nahajajo tudi šo-štanjski pionirji, ki so zbrati za zletnj sklad 270 din. Resnično, pravi Titovi pionirji, katere lahko damo za zgled, vsem ostalim. V OKRAJIH LJUTOMER, JESENICE, KRANJ, GORICA, TRBOVLJE. MOZIRJE IN KAMNIK USPEŠNO POTEKAJO PRIPRAVE ZA ZLET Za mizo je sedel tovariš Marjan, zvezni inštruktor za splošno telesno vzgojo. Včeraj se je vrnil s terena ter pisal poročilo o dedu in stanju priprav za zlet v posameznih okraijh. Ponekod je stanje priprav kar zadovoljivo; društva so delovna, da hi jih lahko dal vsem ostalim za zgled. Drugod pa so razmere ravno obratne in nudijo kaj žalostno sliko. Posebno slabo potekajo (priprave za zlet v okrajih Grosuplje, Kočevje, Črnomelj, Trebnje, Postojna, Sežana, Gornja Radgona itd. ... Takšno je življenje v zletni pisarni cel dan. Zjutraj ob 8. uri ee vrata odpro, ljudje prihajajo neprestano, nikoli ni prazno in tiho, vedno se sMši brnenje telefona, ropot pisalnih strojev, pogovor, živahne debate, smeh itd. Popoldne in proti večeru so v prostorih z! etn e piša me seje raznih odborov in odsekov^ ki trajajo čceto pozno v noč. In Se greš ob tej uri milno zletne pisarne, boš lahko pogosto videl v soju namiznih svetilk silhuete najmarljivejših delavcev, ki, sklonjeni nad mizami, pišejo, računajo, delajo načrte, premišljujejo, vse z namenom, da bi republiški zlet uspel v vseh ozirih, da bo resnično mogočna in kvalitetna manifestacija našega fizkultur-nega gibanja. Prešern Igor ftšsvi prispevke za zietrai sklad Iz vseh krajev Slovenije pošiljajo fizkulturae in druge organi zacije prispevke za zletni sklad, s čemer dokazujejo, da se zavedajo pomena republiškega zleta. Med zadnjimi so poslali prispevke ti-le: Sind. podržniea MLO 4.495 din FD »Enotnost« (Lj) 7.035 „ Pionirji iz Šoštanja 270 „ Drž. zavod za soc. zav. 1.431 „ Fizkulturaiki! Fizknlturnicc! Prispevajte in zbirajte za zletni sklad! Bg*olbne z«mtinivosti «2 ps*aškeaM z!etu V dneh od 19. junija do 10. julija bo v tesnem sodelovanju s praškim vele* sejmom prirejena zletna razstava. Na njej bodo razstavljali poleg čcškoslo* vaškega Sokola tudi ministrstvo za •šolstvo in prosveto, ministrstvo za pošto, češkoslovaški radio, kakor tudi iiz* kulturne organizacije slovanskih držav. Poročevalski odbor ie izdelal osnutek organizacije fotografske službe. Ta odbor je imel svojo lastno fotoslužbo, poleg tega pa bodo smeli snemati tudi profesionalni fotografi in filmski amaterji. * Osebe, ki bodo opravljale sanitetno službo, bodo oblečene v poseben slav* nosten kroj, ki bo po barvi podoben slavnostnemu kroju žensk, dočim bodo moški oblečeni v bele kroje. Po predhodnih načrtih mora biti zletni stadion dograjen najkasneje 31. maja 1948. Nepredvideni val mraza v mesecu februarju je delo pri graditvi stadiona sicer zelo oviral, vendar bo stadion kljub vsem oviram pravočasno zgrajen, ker so vsa stavbna dela na zletišču v glavnem že končana. Zgraditi je treba le še stavbe, ki bodo sla* žile kot jedilnice, kuhinje, bifeji, sani* tetne stavbe za prvo pomoč in podob* no, kakor tudi skladišča in posebne zgradbe za gospodarski zletni odbor. * V znanstvene in preiskovalne svrhe zdravnikov bo pri oblačilnicah postav« Ijena posebna zgradba, ki bo služila množičnim zdravniškim preiskavam vseh telovadcev z rentgenskimi apa* rati. * Predvideno je, da bo na primernih mestih blizu oblačilnic postavljenih 22 kuhinjskih central, kjer bo poskrbljeno za hrano 90.000 osebam dnevno. Pred vsako kuhinjo bo zadostno število lesenih klopi in miz, da bo lahko vsakdo udobno jedel- Ogromno delo mora izvršiti gospo3 darski odbor. Oskrbeti mora okrasitev, stadiona z zastavami, vse orodje za zletne tekme, k čemur spada na primer 63 konjev, nekaj sto blazin, 400 kopij in drugo. Domačini in inozemeem bo moral preskrbeti prevoz od kolodvora do kraja njihove naselitve, imel pa bb dosti dela tudi še po končanem zletu, ko se bodo mnogi obiskovalci dorna zleta samo še prijetno spominjali. Zletni znak bo enoten. Razlika med znaki članstva, naraščaja in dijaštva bb edino v velikosti in barvi kovine. Znaki za sokolske pripadnike bodo pprčmljeni s trobojnico, za pripadnike armade pa z belini trakom s prekriža* nimi meči. * Zletni stanovanjski urad je sklenil dogovor z gospodarsko skupino gosti!3 ničarjev in hotelirjev, na osnovi katerega bodo od 30. junija do 10. julija vsi praški hoteli in prenočišča na raz3 poiago zletnim gostom. Na zletu bodo tudi tekmovanja v lahki atletiki in sicer bodo tekme nrš tekališču v dneh 30. junija in L julija, ter bodo obenem veljali kot prvenstvo Češkoslovaške v lahki atletiki. «Se-<3'-000 Ali si že porcavnest ^ Tr-enear 'dai feodjs Eetes plavalci EBioSsnosta ©swojil5 drž« praesisi«© LJUBLJANSKI FLA¥AL£I Sl K1SN® PKIFEAVLJAJO MA LETOŠNJO SIMM® Ker nas le Se nekaj tednov loči od plavalne sezone |n me je zelo zanimalo, kako se pripravljajo naši iavalei, sem so podal pretekli teden r zimsko kopališče. Zelo sem so razveselil ko sem videl vse naše najboljše plavalce, kako pridno trenirajo pod vodstvom svojega trenerja. Po končanem treningu sem prosil trenerja tov. Brozoviča za kratek razgovor, kateremu se jo z veseljem odzval, rekoč: »Naj le vidijo ljubitelji plavalnega športa in vsi ostali, da se vestno pripravljamo za letošnjo sezono!« v Splitu in moštveno na Sušniku. — V da so ei nekateri priborili znake že Ljubljani bomo pa videli v začetku lani. junija dvoboj v plavanju in water_ Ali skrbite tudi za vzgojo novih polu med reprezentancama sladke in tekmovalcev? morske vode. Mladini posvečamo vso potrebno Ali lahko pričakujemo letošnjo se- pažnjo, ker se dobro zavedamo, da bo zono kake izredne uspehe? ravno ta mladina tista, ki bo morala lil sedaj nekoliko podrobnosti iz tega razgovora: Kdaj ste pričeli s treningom? Kopališče se je odprlo že v novembru, toda pretežno ie za plavalne tečaje. V tem času sta vodila trening tov. Prešern in Brozovič ml., jaz pa eem prevzel trening 1. februarja. Kako ste razdelili zimski trening? Trening je razdeljen v dva dela. Prvi del je bil predvsem odpravljanje napak in individualno izpopolnjevanje strla. Drugi del, ki ga izvajamo sedaj, pa je kondicijski trening, ki bo pred začetkom sezone še poostren, tako da bodo vsi plavalci na koncu zimskega treninga v polni formi. Kateri so naši olimpijski kandidati? Naši olimpijski kandidati, katerih trening sem po nalogu FISA.T-a prevzel, so: Pelhan, Ciril. Ceror Tone, Fe-lan Majda, Modic Lenčka, Jamnik Olga, Juvančič Marija in Mar/idošek Sonja. Poteg teh olimpijskih kandidatov so vključeni, če se ne motim, tudi drugi pl&vači v te. trening? Da se izpolnijo vrste, katere so za-pustiti naši starejši tekmovalci in da se dvigne njih nivo, so bili vključeni v la trening tudi nekateri mlajši ta-lenlirani plavalni kot Pelan Staš, Hafner Boštjan, Zvokolj Marko, Mikeš Jože, Brozovič Dušan, Božič Breda, Kuhar Mira in še nekaj drugih. Kako pa disciplina? Z disciplino sem zadovoljen, ker imajo veselje do treninga in si mnogo prizadevajo, da bi dosegli čim večje uspehe in dobre rezultate. Vendar pa moram na žalost pripomniti, da so tu. dii nekateri, ki mislijo, da je šikaniranje, če zahtevam pri treningu red in disciplino. Ali so plavalci že v dobri formi? Po rezultatih, katere eo dosedaj do_ segli, so v dobri formi Pelhan, Pelan Majda dri Staš, Modičeva, Jamnikova, Brozovič ml., Žvokelj in Hafner. Od njih lahko pričakujemo letos dobre rezultate. Kakšen pa je program za letošnjo sezono ? Naš interni program bo letos zaradi olrmipijskih iger in meddržavnih tekem a Švedsko, Madžarsko in Italijo omejen le na (plavalni cup, slovensko prvenstvo, državno prvenstvo poediinccv '.s Slika na levi: Start M. Prešerna, Sovreta in Brozoviča ml.; slika na desni: sedanji trener Enotnosti Brozovič st. Na to je nekoliko težko odgovoriti, vendar lahko rečem, da po sedanjih rezultatih lahko pričakujemo velik " : ' Mladi nadarjeni skakalce Erzin napredek pri dekletih od Pelanove, Modičevc in Jamnikove, pri fantih pa od Brozoviča ml., Pelana, Hafnerja in Žvoklja, Upam, da na letošnjem dr. žavnem prvenstvu ne bomo imeli take smolo kot lansko leto, in da bomo postali prvaki države! Kako pa jo s tekmovanjem za fiz. kulturni znak? Vsi »o prijavljeni za zlati ali srebrni znak in pridno polagajo norme, tako da bodo do prve tekme že vsi 30 mlad inoev in mladink, kar pa je seveda še vse premalo. Da bi pridobili nove mlade plavalce, smo prirejali vso zimo plavalne točaje za srednješolsko mladino, ki pa niso dali zadovoljivih uspehov. Šele zadnja dva mladinska plavalna te-čaja, ki jih je organiziral plavalni adibor FZS, sta imeli značke. Pripomni!i pa moram. čez nekaj let nadomestiti starejše tek. niovalee. Sedaj trenira dnevno okoli uspela, saj smo dobili od 50 mladincev, kolikor jih je obiskovalo tečaj (prijav je bilo celo 200), več kot 10 tekmovalcev - pionirjev. Na pričetku poletne sezone, ko se bo organizirala plavalna šola v velikem obsegu, ki jo bo obiskovalo Okoli 300 do 400 mladincev in mladink, pa se bo povišalo tudi število najmlajših tekmovalcev. Upamo, da bomo imeli poleti na treningih dnevno 80 do 100 mladincev in mladink, kar bo poroštvo za tak dvig v plavalnem športu, kot ga do-sedaj v Ljubljani še nismo zabele, žili. S tem sem zaključil razgovor s trenerjem tov. Brozovičem in se mu zahvalil za njegovo prijaznost. Iz zimskega kopališča sem odhajal z zave- Franc Pršbošek med skokom Mnogo ebotajoči sprintor Enotnosti Boris Smrkolj stjo, da naši plavalci ros pridno in vestno trenirajo in da od njih lahko pričakujemo letos dobre rezultate. _mrk- LETOS BO ZA POČ SVITEK SKAKANJA V PRIREJENIH TEČAJEV tekmovali samo (rije skakalci, v konkurenci članic samo ena (!), dočim mio* dinsko prvenstvo sploh ni bilo prirele* no. Od kod naj v takih razmerah pri* {■okujemo novih skakalcev? Ni dvoma, da takega stanja ne sme* mo dopustiti in da bo treba pokrniti vse potrebno, da se tudi ta fizkultarna panoga razvije v Sloveniji vsaj tako kot je bila razvita pred vojno. Fizkul-turna zveza Slovenije ter društva bodo ukrenila vse potrebno, da bodo v le* tošnji sezoni na razpolago tudi slro* kovne moči za razne tečaje ter da &.• bodo doma izdelala specialne skakalne deske. le v aprilu je predviden v zimskem plavalnem bazenu v Ljubljani tečaj v skokih, ki se bo nato nadaljeval v letnih bazenih. V Sloveniji imamo dovoli kopališč, razen v Ljubljani in Mariboru Se v Kranju. Radovljici. Slovenjgradcu, Malo je fizkulturnikov. ki ne bi po* znali imena Franka Ziherla' našega dolgoletnega prvaka v sliokih v vodo, Id je zastopal pred vojno Jugoslavijo zelo uspešno na mnogih mednarodnih tekmah. Toda takrat Ziherl ni skakal sam, ampak je imel za seboj še vrsto izvrstnih skakalcev, od katerih pa da* nas mnogi manjkajo, ker so bodisi prenehali s športnim udejstvovamjem, ali pa so dali svoje življenje v narodno osvobodilni borbi, kot na primer Bran* ko Ziherl- Na plavalnih tekmah gledalci še s prav posebnim zanimanjem slede iek* mam v skokih v vodo. žal pa je bilo teh tekem v zadnjem času vedno mani. Pa tudi skakalcev skoraj več ni bilo videti. Kako je nazadovala la lizkultur* na disciplina nam najbolje priča ude* ležba na lanskem državnem prvenstvu, na katerem so v konkurenci članov Višnji gori in drugod in če bi dobili iz vsakega kopališča vsaj dva skakal* ca, lahko postavimo do prihodnjega prvenstva najmanj 15 skakalcev, kar bi bil zadovoljiv uspeh. Zalo mladinci in mladinke. Id imate veselje do gojitve skokov v vodo, pomenite se med seboj in prijavite se v tečaj. Prijave se sprejemajo v zim* sitem kopališču v Ljubljani. R. [•'■ OPOZORILO Sporočamo vsem fizkulturnim organizacijam, da ima ZIctni sklad nov čekovni inčun. Nova številka čekovnega računa je: 95603-5. Vsi okrajni fizkulfurni odbori naj fnkoj vrnejo stare poštne položnice, nakar jim bomo poslali nove. PIONIRJI V ŠOŠTANJU SO ZBRALI ZA ZLETNI SKLAD 270 DIN Pri zbiranju sredstev za zlcfni sklad so se posebno izkazali pionirji v Šoštnjn, ki niso hoteli zaostati za ostalimi množičnimi organizacijami. Na neki svoji prireditvi so pobirali po 1 Din za /.letni sklad ter so zbrali 270 Din. S tem so dokazali svojo visoko fizkulturno zavest ter pokazali, kako je treba izpolnjevati naloge in mobilizirati sile za 11. republiški zlet. Primer šoštanjskih pionirjev lahko stavimo vsem organizacijam za vzgled z željo, da bi imeli čim več posnemalcev. Tmli mladinci ždijo prisostvovati iiooometBiin tekmam V.e v eni Umskih številk smo oliso-■Jiil v našem listu pojao, fia mora šc vedno mnogo mladincev in pionirjev gledati nogometne tekmo z dreves ob igrišču ali skozi špranjo ograje, ker nimajo dovolj denarja, da bi lalikoi plačali vstopnino. Izgloda pa, da ta članek ni prav nič vplival na merodajne člnltelje, ker so cene vstopnicam za mladino ostale še naprej previsoke in jih mladinci, zlasti dijaki, ki nimajo prav nobenih dohodkov, ne morejo plačati in torej tudi no obiskovati nogometnih tekem, pa tudi drugih fizktiUurnlh prireditev. V zvezi s tem problemom nam piše mladinec R. P., dijak iz Ljubljane, naslednje: Ne smemo so čuditi, da so mladina v veliki meri zanima za nogomet, in da skuša Izkoristiti vsako drugo nedeljo, da bi videla kvaletetno tekmo našega edinega zastopnika v drugi zn?zn| ligi. To je prav ravzvescljivo, toda pred vrati igrišča se začne pravi problem, ko mladina opazi, da &c Je vstopnina zvišala od 10 na 15 dinarjev! že prej je mogel marsikateri mladince videti tekmo le, če Je splezal Čez ograjo, danes pa Jo 6e bolj gotovo, da ne bo zmogel še večjo vstopnino. Odgovorni člnltelji bi se morali zavedati, da mladina nima dohodkov, ki bi se prav tako večali, kot se veča vstopnina za nogometno tekmo. Poleg tega sem tudi mnenja, da zaradi povišanja vstopnine nima prircdtlj prav n?č večjega inkasa, ker mnogo mladincev enostavno ne more plačati. Zato prosim v imenu vseh prizadetih mladincev, ki bi želeli gledati nogometne telim? da s? nam vstopnina zopet zni:>a! I sapžitsiš! tekmi le Bšia« premagal iilfitsia v IpMi LJUBLJANA, 11. aprila. V I. zvezni ligi so bile danes odigrane le štiri tekme, ker je odpadla tekma med Crveno zvezdo in Pon-ziano, ker slednja v Trstu ni mogla dobiti za cdigranje igrišča. Največje zanimanje je vladalo za tekmo v Splita, kjer je zmagal Dinamo in tako dokazal, da je trenutno v izvrstni formi Metala c je iz Sarajeva uspel odnesti samo eno točko, dočim je pretrpela Lokomotiva poraz od Vardarja z najnižjim mogočim rezultatom. Rezek tati in poteki nedeljskih tekem v I. zvezni ligi so bili naslednji: PRVA VZEZNA LIGA Lokomotivo. Tekma, ki je bila odigrana na blatnem terenu, se je končala 7, zasluženo zmago Vardarja z rezultatom (1:0 (0:0), Dinama : B-iajdulk 2:0 (1=0) Split, 11. aprila. Nikdar doslej še ni bilo v Splitu tolikega zanimanja za nogometno tekmo, kakor je bilo za današnjo tekmo med Dinamom in Hajdukom. Tekmi je prisostvovalo okrog 18.000 gledalcev, kar je vseka/-kor rekord za Split. Tekma se je končala z zmago Dinama 2:0 (1:0). Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Hajduk: Beara, Mrčič, Kokeza, Ma. tinič, Luštica, Kroketa, Andrijaševič, Vid jak, Matošič, Vukesa. Dinamo: Arneri, Jurič, Horvat, Fukšec, Jazbinšek, Pleše, Cimerman-čič, Kacjan, Veiti, Čajkovski, Benko. Kakor se običajno dogaja pri raznih prvenstvenih tekmah je bila tudi ta teknna dokaj nervozna in igra raztrgana. Obe moštvi sta se borili požrtvovalno in čeprav je bila igra hitra, tekma ni nudila posebno lepega športa. Prvi polčas sta bili obe moštvi prijično enakovredni. Oba napada sta imela priliko doseči gole, toda prevelika nervoznost in želja po uspehu je delala igralce neprisebne. Vendar pa je moštvo Dinama znai0 bolje izkoristiti ugodne prilike. V 12. minuti je streljal Čajkovski iz velike daljave. Vratar Beara je nespretno odbil žogo, ki jo je ujel Benko, ter jo z neubranljivim strelom poslal v mrežo. V drugem polčasu je bil Hajduk dokaj močnejši, toda vsi njegovi napori so se razbili ob spretni in vztrajni obrambi Dinama, ki je stalno prihajal na pomoč tudi napad. V času, ko je izgledalo, da je Hajduk v absolutni premoči, ko se je pričakovalo presenečenja z njegove strani, pa je dosegel Dinamo še drugi gol, in sicer na sličen način, kakor prvi. V 32. minuti je Benko ostro streljal na gol, toda vratar eBara je odbil žogo proti Velflu, ki je z ostrim strelom dosegel drugi gol. V moštvu Dinama se je odlikovala vsa obramba, najboljši pa je bil Jaz-binšek. Zelo dobri so bili tudi krilci, a v napadu Čajkovski. V moštvu Hajduka je bila dobra obramba z ižjemo vratarja, ki je bil danes nesiguren. V obrambi se je posebno odlikoval Kotnic, nadalje Kokeza, v napadu pa le Hrane Matošič. Tekma je bila odigrana v zelo prijateljskem tonu brez najmanjšega incidenta. Sodil je Bar-jaktarovič iz Beograda. PaF&zajra : Spartak 3:1 (3:0) Beograd, 11. aprila. Na stadionu Avala je bila danes odigrana pred 8000 gledalci prvenstvena nogometna tekma med Partizanom in Spartakom-Zmagal je Partizan z rezultatom 3:1 (3:0). Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Partizan: Šoštarič, Brozovič, Firm, Čajkovski, Jovanovič, Atanackovič, Mihajiovič, Jakuš, Valok, Senčar, Si-monovski. Spartak: šimokovič, Tapiška, Bele-slin, Glončak, Kopilovič, Janjič, Pa-latinus, Takač, Azutskl, Gemeri, še-reš. Tekma je bila odigrana na zelo spolzkem terenu. Ves čas igre je deževalo. Spartaku je uspelo, da je držal igro odprto, vendar pa se ni mogel izogniti porazu. Njegov napad ni ogražal gola Partizana. V moštvu Partizana sta se odlikovala Senčar in Valok, dobra pa sta bila tudi Ča jkovski in Atanackovič. V moštvu sta manjkala Jezerkič in Bobek. V moštvu Sportaka so se odlikovali Bele-»Bn, Janjič in Gemeri. Gole so dali: Senčar 2 in Mihajiovič 1 za Partizana ter Gemeri za Spaitaka. Sodil je Damiani iz Zagreba. ftletaSac s Savcsjevo 9:1 (i:S) Beograd, 11. aprila. Nad 18.000 gledalcev je prisostvovalo danes tekmi Metalca in Sarajeva. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Metalac: Kneževič, Popovič, Mihajiovič, Veličkovič, Stankovič, Rakič, Sandič, Mutardžič, Belogrlič. Sarajevo. Golac, Salihagič, Alajbe-govič, Mantula, Kozak, Neorčič, Novakovič, Konjevod, Larič I. Svaljek, Lazarevič. Tekma je bila zelo borbena in zanimiva. V prvem polčasu je imel Metalec veliko več prilik za gol in je njegov napad trikrat zadel z žogo gred. Kljub temu je Sarajevo prišlo prvo v vodstvo po Lariču. izenačil pa jč Belogrlič........................ V moštvu Sarajeva je bil najboljši vratar Golac, pri Metalcu pa cek krilska vrsta. čardaš1 : 9:© (©:©) Skoplje, 11. aprila. Okrog 2000 gledalcev je prisostvovalo današnji prvenstveni tekmi med Vardarjem in SSaga : Enotnost 2:9 Ljubljana, 11. aprila. Igrišče ob Tyrševi cesti: Sodnik: Kranjc iz Zagreba; stranska sodnika: Perko in Gvardijančič; 5000 gledalcev. Po nedeljskem uspehu, ki ga je imel naš ligaš v prvenstveni tekmi z Rabotničkom v Skoplju, smo povsem upravičeno pričakovali, da bo enajsterica ljubljanske Enotnosti, Id je imela danes v gosteh moštvo Sloge iz Novega Sada, tudi to pot zaigrala z istim elanom in borbenostjo, saj so se fantje v preteklem tednu vestno pripravljali za današnje važno srečanje. Moštvo Enotnosti danes ni nastopilo v svoji popolni postavi, saj smo Lokomotiva: Žmara, Ožegovič, Ko-lakovič, Aibil, Andročec, Meljnik, čonč, Blažetič, Muradori, Kapitano-vič, Žigman. Vardar: Dilev Gerasimovski, Petrovski, Kokinovski, Ciprinovski, Da-vidovski, Cezair, Antonovski, Gerov, Jordanovski, Hristovski. Obe moštvi sta igrali zelo borbeno, toda zasluženo je zmagal Vardar. Edini gol je padel v 22. minuti drugega polčasa, ki ga je da! Hristovski iz velike daljave. Tekma ni nudila posebno lepega nogometa, bila pa je zanimiva, ker je bila igra razgibana in ostra. V moštvu Vardarja so bili najboljši Petrovski, Kokinovski in Ciprinovski, v moštvu Lokomotive pa so se odlikovali Žmara, Ožegovič in Kolakovič. Sodil ie Rakič iz Beograda. TABELA I. ZVEZNE LIGE Dinamo 14 11 1 2 47:18 23 Hajduk 14 9 1 4 24:12 19 Partizan 14 7 4 3 z5:20 18 Crv, zvezda 12 4 5 3 21:16 13 Lokomotiva 13 5 3 5 15:15 13 Metalac 15 2 8 6 12:19 12 Vardar 14 4 3 7 17:23 11 Poziana 13 4 3 e 16:32 11 Sarajevo 14 2 5 7 14:30 9 Spartak 13 3 1 9 14:30 7 pogrešali v vratih dr. Lindtnerja, na mestu levega branilca pa Rebotočni-ka, kar je brez dvoma močno vplivalo na končni rezultat tekme: Ob burnem pozdravljanju občinstva, ki je danes v rekordnem številu pohitelo na igrišče ob Tyrševi cesti, so najprej pritekli na igrišče igralci Sloge, takoj nato pa igralci Enotnosti. Moštvi sta se predstavili v sledečih postavah: Sloga: Nikolič, Malenčič, Avramo-vič, Blažič, Milovanov, Savovič, Ka-ranfilouič, Vetker, V inč w, Zivkovič, Krstič. Enotnost: Pogačnik, Piskar, Dekleva, Pelicon, Žigon, Lešja]:, Ilacler, Žumbar Levstik, Keržan, Hudolin. Že takoj na samem začetku smo Gl. liga Entfitest I&giaMla tdotis ¥ p?vih 7 minufaJi igre Ljubljana, 11. aprila. Središče zanimanja naših nogomet, nih ljubiteljev je bilo v Ljubljani, kjer je imela Enotnost za nasprotnika izvrstno moštvo novosadske Slog c. Kot je razvidno iz poročila, je prejela Enotnost po nesrečnem naključju že v prvih 7 minutah 2 gola, ki jih do konca igre ni mogla v eč nadoknaditi. Od ostalih re-zullalov posebno preseneča zmaga Mornarja nad Metalcem v Zagrebu, ki sta po lej tekmi zamenjala mesti na prvenstveni lestvici. opazili pri Enotnosti veliko nervoznost in tudi začetno nesigurnost, ki je prinesla Slogi naskok dveh golov in kot smo videli tudi zmago. Vratar Enotnosti Pogačnik je v prvih potezah igre zmedeno motril dogodke neposredno v svoji bližini in s premajhno odločnostjo posredoval v odločilnih začetnih trenutldh. Brez dvoma pa je, da krivda za prvi gol ni na njegovi strani, ker ga je premotil žvižg sodnika, ki je najprej odločil prestopek proti Slogi, ko pa je žoga obtičala v mreži, je z roko pokazal na sredino igrišča. Vsekakor je ta sodnikova odločitev močno prizadela moštvo Enotnosti, ki je takoj zatem prejela še en gol, to pa izključno po krivdi obrambnih igralcev. Po tem drugem golu je Enotnost nekoliko izmenjala svojo postavo, tako da je šel Piskar na mesto stranskega krilca, Pelicon pa na mesto branilca. Igra je šele sedaj postala zanimiva in opaziti je bilo, da bodo igralci Sloge morali napeti vse sile, če bodo hoteli odnesti obe točki iz Ljubljane. Po hitrih prodorih je desno krilo LIacler s pravo virtuoznostjo ukanil izvrstnega vratarja Nikoliča, ki ni mogel drugega kot iz mreže pobrati žogo. Igra je postajala od trenutka do trenutka vse bolj živa in napeta in izgledalo je, da bo Enotnost izenačila. Strel, ki ga je poslal v prečko izvrstni Levstik,^ je močno razgibal gledalce, ki so začeli burno bodriti domače igralce. Vendar so branilci Sloge dobro opravili svoj posel in z rezultatom 2:1 se je končal prvi del te tako zanimive tipično prvenstvene tekme. V drugem delu sta si obe moštvi prizadevali spremeniti rezultat, vendar zaradi neodločnosti napadalcev pred golom enih kot drugih ni moglo priti do zaželene izpremembe. 17 minut pred koncem si je pri nesrečnem padcu levi krilec Sloge Avramovič zlomil roko in tako je Sloga z 10 igralci nadaljevala tekmo. Vrstili so se še prodori na eni in drugi strani, vendar ob žvižgu sodnika, ki je dal znak, da je konec tekme ENOTNOST JE IGRALA ZELO BORBENO O današnji tekmi bi lahko mnogo razpravljali, vendar se omejimo na najvažnejše. Reči moramo, da se je Sloga iz Novega Sada predstavila kot borbeno moštvo, ki je predvsem po zaslugi hitrega levega in desnega krila sicer preprosto, pa vendar uspešno prodiralo do nasprotnikovih vrat. Na vratih se je izkazal vratar Nikolič, ki je hladnokrvno razčistil na videz še tako težko situacijo. O Enotnosti ne smemo in ne moremo trditi, da je kljub porazu igrala podrejeno vlogo. Nasprotno, videli smo, da so bili njeni igralci vseskozi borbeni in imeli še dokaj smisla za skupno igro. Nesrečni slučaj dveh golov na samem začetku je imel za posledico, da je moralo moštvo iti poraženo z igrišča. V moštvu Enotnosti so se najbolj odlikovali Pelicon in Žigon v obrambi ter Žumbar in Levstik v napadu. Prepričani smo, da današnji poraz našega Ugaša ne bo potrl, temveč da bo še z večjim elanom uspešno nadaljeval svoje prvenstveno tekmovanje v II. zvezni ligi. TABELA H. ZVEZNE LIGE Budučnost 14 10 2 2 30:15 22 Sloga 14 10 1 S 26:9 21 Naša krila 15 9 2 4 40:24 20 Mornar 15 8 2 5 27:17 18 Metaiac 14 8 1 5 21:17 17 Enotnost 14 6 3 5 27:18 15 Dinamo 14 7 1 6 21:21 15 Tekstilac 13 5 1 7 24:31 11 železničar 14 4 2 8 17:27 10 Kvarner 15 2 0 13 17:46 4 Rabotmčki 14 0 3 11 9:34 3 OSTALI REZULTATI II. ZVEZNE LIGE Sarajevo: Naša krita : železničar 3:2 (2:1). Reka: Budučnost : Kvarner 4:1 (0:0). Pančevo: Dinamo : Tekstilac 8:0 (3:0). Zagreb: Mornar : Metalac 1:0 (0:0). §, skisipšiia Železničar .* Krim 1:1 (0:0) Ljubljana, 11. aprl. Danes dopoldne je bila na igrišču FD Železničarja v šiški odigrana prvenstvena nogoinet-na tekma med Železničarjev in Krimom, ki se je končala z neodločenim rezultatom. že takoj v začetku je bila igra odprta in živahna, železničar je imel več prilik za gol, toda neodločnost napadalne vrste, pa tudi nepotrebno zadrževanje žoge je imelo za posledico. da se je vrsta napadov končala z neuspehom. V drugi polovici je prvzel železničar iniciativo v svoje roke. Z nekoliko smiselne j šo igro mu je uspelo po Erberju doseči vodstvo. Po prejetem golu so igralci Krima z vso srčnostjo povečali tempo in s hitrimi prodori, zlasti po desnem krilu, dah obrambi Železničarja obilo posla. Vsekakor se je odlikoval pri Železničarju branilec Aljančič, ki je s svojimi ostrima starti sicer uspešno razčistil situacije, sem in tja pa je bil le »preborben«. V nekem hitrem prodoru se je srednjemu napadalcu Krima Kumarju posrečilo izenačiti in tako tudi postaviti končni rezultat. Na splošno bi bilo reči, da tekma še zdaleka ni ustrezala višini tehničnega znanja. Ko vidimo igralce na terenu brez Ž6gc, imamo že občutek, da se ho igra razvijala v nekem tehničnem ritmu, čim pa je žoga naredila prvo pot, smo videli praznino tu, praznino tam, na drugi strani pa kopico igralcev, ki so se nesmiselno zaganjati za žogo. Vendar pa moramo poudariti, da je bilo pri obeh moštvih opaziti veliko požrtvovalnost in borbenost, kar pa brez nujnosti tehničnega znanja ne more roditi zaželenega uspeha. To velja za vsa slovenska nogometna moštva, njihovi trenerji pa naj skrbe, da se bo borbenost in požrtvovalnost združila s tehničnim znanjem. Tekmo je sodil Dorčec iz Ljubljane. Polet : Železničar i 0:0 Maribor, 11. apr. Na igrišču Poleta je bila danes ob 15. prvenstvena nogometna tekma I. skupine med Poletom in Železničarjem. Moštvi sta začeli z nervozno igro, toda že po prvih minutah sta se znašli. Polet je skušal po krilih izvajati napade, toda obramba Železničarja je bila vedno na mestu. Na splošno lahko rečemo, da sta bili obe obrambi najboljša dola obeh nasprotnikov. Prvi polčas sta si bili enajsterici enakovredni, po odmoru pa je imel spiva Polet več od igre, potem pa je prevladoval na igrišču Železničar, ki bi si ob boljšem napadu v tem delu igre lahko zagotovil zmago. Obisk gledalcev je bil rekorden; na igrišču se je zbralo 2500 gledalcev. Tekmo je sodil Ehrlich. V predtekmi je mladina Poleta premagala mladino Pobrežja z rezultatom 3:1 (1:1), rezultat pa ne ustreza poteku igre, ker sta si bili moštvi enakovredni. V Guštanju je mladina železničarja premagala domačo nogometno enajsterico z rezultatom 3:0 (1:0). Rudar : Kladivar 3:0 (3:1) Celje, 11. aprila. Pred 2500 gledalci je bila danes odigrana tu prvenstvena tekma med domačim Kladivarjem in trboveljskim Rudarjem, v kateri je uspelo v hitri, toda fair igri z veliko borbenostjo Trboveljčanom odnesti Kladivarju že drugo dragoceno točko. Trboveljčani so se predstavili celjski publiki kot solidno in dobro Bm reiisitata sta presenečenje v tem tolss vigrano moštvo. Igrali so za oko lep nogomet in so s svojo požrtvovalnostjo dosegli na tujem terenu vsekakor lep uspeh. Že v 7. minuti je Kla-divar po Dobrajcu dosegel prvi gol. V 11. minuti je Rudar izenačil, v 25. minuti pa je po krivdi vratarja povišal na 2:1. V 43. minuti je prisodil sodnik enajstmetrovko proti Kladivarju, ki je dala tretji gol za Rudarja. V drugem polčasu je potisnil Kla-divar goste skoraj 20 minut v obrambo in je v tem času v 5. minuti po Cofu in v 10. minuti po Zidarju izenačil. Nato je bila igra povsem rav-nopravna. Rezultat je ostal do konca neizpremenjen. Sodil je Starešina iz Maribora. II. SKUPINA UcBa^mk : Gregorčič 7:3 (4:3)' Kranj, 10. aprila. Za današnjo prvenstveno nogometno tekmo med starima rivaloma Udarnikom iz Kranja in Gregorčičem z Jesenic je vla- dalo izredno veliko zanimanje, tako da se je zbralo na igrišču 1500 gledalcev, ki so se obnašali zelo dostojno. Igra se je začela v živahnem tempu in je že v začetku uspelo U-d a miku voditi 2:0, na kar pa so gostje izenačili Prvi polčas se je kljub temu končal s 4:3 za domače. V drugem polčasu je bilo domače moštvo v delni premoči, bilo je zlasti tehnično boljše, vendar igra ni bila več na tisti višini kakor v prvem polčasu. V 31, minuti drugega polčasa je sodnik tov. Fajon iz Ljubljane izključil igralca Udarnika tov. Kita. T1!} Sobota : Elan 4:1 (1:1) Novo mesto, 11. aprila. Pred približno 300 gledalci je bila odigrana danes prvenstvena nogomeina tekma med FD Soboto iz Murske Sobote in domačim FD Elanom. Že v prvih minutah je Sobota močno napadala in se je Elan omejil samo na obrambo. Elan je igral raztrgano brez kombinacije toda požrtvovalno, dočim je Sobota prikazala tehnično precej dobro igro, vendar se je igralcem poznala utrujenost od dolgega potovanja. Sodil je Pucihar iz Ljubilo. MFO Krim : Medvode 8:1 (4:1). Miličnik .1 Borovnica 6:1) (2:0). Enotnot : Št. Vid 5:1 (3:0). MoStvo St. Vida se jo uspešno upiralo tehnično mnogo boljši in poja&ani Enotnosti. Mladina: Enotnost i Železničar 3:0 (1:0). S to zmage si je mladina Enotnosti zasigura* la I. mesto na tabeli. Krim : Litija 2:1- TABELI PRVENSTVA I. moštva: Krim I i 5 0 0 21:4 10 Enotnost I 5 4 0 1 24:4 8 Miličnik 8 3 n 0 21:0 6 Železničar I 4 1 2 1 8:8 4 Medvode 4 0 i 3 2:19 1 St. Vid 5 0 4 4 3:25 1 Borovnica 4 0 0 4 2:21 0 Mladina: Enotnost 4 3 1 6 13:2 7 Železničar 4 1 2 1 9:4 4 Krim Litija 3 1 1 1 1:4 3 3 0 0 S 2:17 Betetto 0 E. FB Polet osvojil prvenstvo Slovenije v ftdc&ts Maribor, 11. apr. V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je bilo v dvorani FD Poleta prvenstvo Slovenijo v boksu. Udeležba tekmovalcev je bila zadovoljiva. Nastopilo je 33 boksarjev iz 10 društev. Tekmovalce so poslala društva Podbrdo iz Slovenskega Primorja, Fizkulturni aktiv Gradisa iz Most, FD Litija, Enotnost iz Ljubljane, Železničar iz Ljubljane, Rudar iz Trbovelj, Kladivar iz Celja, Kovinar s Tezna ter Železničar in Polet iz Maribora. Najštevilnejšo zastopstvo sta na tekmovanje poslala Enotnost in Polet. Na tekmovanju je bilo opaziti lep napredek v primeri z lanskim letom. Tekmovalci so pokazali mnogo več tehničnega znanja, manjka pa jim šo rutine. Lep uspeh je imel Prezelj iz Most, k$ je v poltežki skupini zasedel drugo mesto, čeprav nima možnosti za trening. PLASMA TEKMOVALCEV JE NASLEDNJI: mnšja kategorija: 1. Borušak (Rudar), 2. Kos (Enotnost); bantam: i. Cakš (Litija), 2. Hat (Polet); peresnolahka: 1. Furlan (Polot), 2. Jezernik (Železničar, Mrb), 3. Lenart (Enotnost); lahka: 1. Zolja (Polet), 2. Hrastnik (Železničar, Mrb), 3. Redenšek (Rudar), 4. Vitez (Enotnost); welter: L Žohar (Polet), 2. Papov (Enotnost), 3. Flis (Rudar), 4. Plack (Železničar, Ljublj.); srednja: 1. Draksler (Železničar, Ljubljana), 2. Švajger (Rudar), 3. Tretjak (Polet), 4. Nardin (Enotnost); poltežka: 1. lija (Železničar, Ljublj.), 2. Preželj (Gradis, Moste), 8. Baje (Polet), 4. Turk (Enotnost); težka: 1. Ipavec (Polet), 2. Praznik (Kladivar). Zmagovalci so dobili lepe plakete. Pri-Preditev je vodil Jani:o Orešič iz Ljubljano. Sodil je prav dobro Rsisberger, Organizacija je bila v soboto dobra, medtem ko za nedeljski del tekmovanja tega ni mogoče trditi. Udeležba gledalcev jo bila številna. V soboto je prisostvovalo borbam 1600 gledalcev, v nedeljo pa 800. V ekipnem plasmanu je zmagala ekipa Poleta (Maribor). Ob koncu srečanja so bile prvim trem plasiranim v vsaki kategoriji razdeljene diplome Ffzkulturne zveze Slovenije. Prvenstvo Slovenile v namiznem temm Ljubljana, 11. aprila. V domu Ljube Šercerja sta se snoči v prvi tekmi spomladanskega dela ligaškega tekmovanja za prvenstvo Slovenije v namiznem te« nisu srečali ekipi SFD Železničarja iz Ljubljane in FD Št. Vida. Nasprotnika sta bila precej enakovredna in bi morda bolje odgovarjal rezultat z manjšo razliko točk. Tako eni kot drugi pa niso pokazali posebno dobrih iger. Krivda leži vsekakor v pomanjkanju žogic, zaradi katerih ni bilo igralcem mogoče dovolj trenirati. Najboljši igri sta bili: Scagnetti proti Hladniku (Št. Vid), v kateri je prvi po težki borbi zmagal 2:1 (19:21, 21:17, 21:17) in igra, v kateri je Dekleva (Št. Vid) premagal Scagncttija (SD Železničar) z rezultatom 2:0 21:15, 21:19). V obeh igrah je Scagnetti pokazal lepo obrambno igro. dočim sta bila gosta v napadu. Ostale igre so se končale z nasled« njimi rezultati (vsi prvoimenovani so člani Železničarja): Tušar : Erman 0:2 (14:21, 19:21), Lipar : Dekleva 1:2 (21:23, 14:21)* Scagnetti : Erman 2:0 (21:9, 21:16), Tušar : Dekleva 2:1 (7:21.21:19, 21:15) Lipar : Hladnik 2:0 (21:11, 23:21). Li» par : Erman 2:0 21:12, 21:12). Končni rezultat le Železničar : Št. Vid 5:3 Hkrati je bila odigrana prijateljska tekina med mladino SFD Železničarjem in drugim moštvom FD Št. Vida, v kateri je zmagalo prvo moštvo z rezul« tatom 5:2. &J!d!airnik' s Gregorčič v Horacujj m Kranj, 11. aprila. Danes je bilo tekmovanje v namiznem tenisu za ligaško prvenstvo med kranjskim Udarnikom in jeseniškim Gregorčičem. Rezultati so bili naslednji: mladinci UDARNIK GREGORČIČ 5:1 Mladinci Gregorčiča so zelo napredovali, pridobili so si rutino, ki pa jim ni zadostovala za zmago nad svojim starim nasprotnikom. Kar vidno so se popravili* toda samo s treningom in marljivim delom si bodo pridobili teh* nično znanje, ki jim bo omogočilo uspe* he. Mladinci Udarnika imaio dovršeno kar jim je zagotovilo zmago. Še boljšo’ tehnično igro pa si bodo pridobili s sistematičnim treningom in s tekmova* njem z boljšimi nasprotniki. Igrali so; požrtvovalno in borbeno. Najlepša igra je bila med Ahačičem in Korbarjem, (21:19, 13:21. 16:21). mladinke UDARNIK: GREGORČIČ 3:2 Mladinke Udarnika so igrale požrtvovalno ter ie njihova zmaga povsem za« služena. Nesigurnost, ki so jo pokazale tu in tam, je posledica pomanjkljivega! treninga. GREGORČIČ : UDARNIK 5:2 Moštvi sta vigrani in enakovredni. Jeseničani so pokazali večjo rutino in igrali bolj požrtvovalno ter si tako pri* borili zmago- Najboljšo igro sta dala Ahačič I. in ŠtrumbelJ (2:21, 21:16, 12:21). Zmaga Jeseničanov je povsem zaslužena. PRVENSTVO LJUBLJANE V KOŠARKI Člani ŽeSezničarja (Lj.), premagali Enotnost Ljubljana, 11. aprila. Po _ večmesečnem odmoru so se včeraj in danes sestali zopet ljubljanski košarkaši in košarkašice, ki so se borili na igrišču SFD železničarja v Sp. šiški za naslov prvaka Ljubljane. Mladinci: ENOTNOST : ŽELEZNIČAR (11:6) Člani: ŽELEZNIČAR : ENOTNOST (19:6) Tekma, ki se je končala s presenetljivo zmago Železničarja, ni bila posebno zanimiva. Moštvo Železničarja si je z dobro igro zagotovilo zmago že v prvem polčasu. članica ENOTNOST : ŽELEZNIČAR (19:0) 18:17 30:15 ‘28:5 SAESLJAŠKI 2A HADŽIČEV MEMORIAL' Ljubljana. 11. aprila. Danes dopoldne in popoldne je bila dvorana v Narodnem domu prizorišče borb s floreti med sabljači Ljubljane Maribora in Trbovelj, k; so se vzgojili po osvoboditvi. Borbe so se vodile na dveh planšah (borilnih stezah). Članice in mladinke so tekmovale medsebojno. Boril se je vsak z vsakim, a najboljših šest se je plasiralo za finale. Med člani n: bil poražen Vojsk, med mladinci Sancin a po štiri zmage in en poraz so beležili Šla bar je vr. med članicami in Ivanov med mladinci. Borbe si je silno naraslo. Tehnični rezultati so naslednji: Člani: l.Vojsk, 2. Berce (5 zmag, 1 poraz) 3. Poznik (3 zmage 3 por.) 4. Zelinka 3 z. 3 p., 5. Kristan 2 z. 4 p.) 6. Tavčar (2 z, 4 p.). Članice: 1. Šlibar (4 z. 1 p.) 2. Rosina (3 z. 2 p.) 3. Dolanc (3 z. 2 p.) 4. Hrovat (3 z. 2 p.) 5. Grioni (1 z. 4 p.). 6. Volčič (1 z. 4 p.). Mladinci: 1. Sancin (5 zmag) 2. Goleč (4 z. 1 p.), 3. Lorbek. 4. Oblat, 5. Gorjup 6. Keršič. Memorial je osvojila ekipa enotnosti z 31 točkami a prejel ga je Vojsk ogledalo veliko število gledalcev, med Milan kot najboljši borilec .tekmovanj imi mnogo pionirjev, kar priča, da n ja; slede Maribor 11 točk in Iroov-je zanimanje za ta lepi borbeni šport 'Ije 3 točke Pester spored kolesarje? ¥ letošnp se^iml Letos čakajo jugoslovanske kolesarja zelo težka tekmovanja. Poleg balkanskega prvenstva, ki ga bodo izvedli Madžari v Budimpešti, bo Se vrsta cestnik ia gorskih dirk, na katere se najboljši kolesarji Jugoslavije že dalje časa pripravljajo v Opatiji. Tudi kolesarji Slovenije se v polni meri zavedajo težkih nalog, ki jih letos čakajo, in se posebno najboljši pripravljajo za novo sezono. Kot vsi drugi fizkulturniki se morajo tudi kolesarji že čez zimo vestno pripravljati, če hočejo imeti za poletje dovolj kondicije in vztrajnosti. Med drugim morajo upoštevati zlasti tri najvažnejše stvari, to so: 1. plan treninga (predsezonski trening za dvig kondicije), 2. razvoj treninga (krosi, splošna telesna vzgoja, tehnika vožnje in hitrost) in 3. spiošni plan za vso sezono. Za vsako tekmovanje jo potrebna temeljita priprava, ki pride še prav posebno v poštev pri dirkačih, ki se udeležujejo važnih tekem. Že prvi meseci v letu zahtevajo od dirkača, da se vsestransko razvije, kar bo dosegel v prvi vrsti z gojitvijo splošne telesne vzgoje, ki se ji mora posvetiti vsaj trikrat tedensko, in sicer pride od tega enkrat tedensko v poštev kros od 2 do D km. Ce dopušča vreme, je lahko vključena v trening tudi vožnja s kolesom od 5 do 30 km. V mesecu marcu in aprilu se kolesar lahko že bolj posveti specialnemu tre-nlgu in trenira dvakrat tedensko na razdaljo 20 do 00 km. Menjaje mora vaditi brzino z vztrajnostjo in splošno telesno vzgojo. V sezonskih mesecih, to je od junija do oktobra, naj dirkač trenira trikrat tedensko s kolesom, dočim mora v soboto, ki pade pred nedeljsko tekmovanje, brezpogojno počivati. V novembru in decembru naj se trenira vsaj enkrat tedensko na valjih in naj se preide postopoma zopet na splošno telesno vzgojo. Od 15. decembra do 15. januarja pa mora kolesar v pogledu specializacijo popolnoma počivati. Velilto kolesarskih sekcij a malo tekmovalcev Čo prisostvujemo kolesarskim dirkam v Sloveniji, smo navadno razočarani nad majhnim številom tekmovalcev. Napačno pa bi sodil, kdor bi mislil, da je malo kolesarskih sekcij. Iz pregleda pri kolesarski sekciji FŽS je namreč razvidno, da imajo v Sloveniji kolesarske sekcijo naslednji okraji: V’ Ljubljani ima kolesarsko sekcijo Krim in Železničar, na področju MFO Maribor so tri kolesarske sekcije, in sicer Polet, Železničar in Kovinar, na področju OFO Gorico so tri sekcije in trije aktivi, OFO Mozirje ima eno sekcijo, prav tako jo ena na področju OFO Ljutomer, dočim ima OFO Trbovlje 2 sekciji in OFO v Kranja 3 sekcije. Vsega skupaj jo polog še nekaterih prijavljenih sekcij v Sloveniji 16 kolesarski sekcij pri fizkultur-nih društvih in 8 pri fizkulturnih aktivih. Cc bi vse te sekcije res intenzivno delale, bi moral biti kolesarski šport v Sloveniji na izredni višini. Spsresl wečii§3 SetsJŠEBjah kolesarskih dirk Od 11. do 25. aprila: množični kolesarski krosi, od 11. do 18. aprila: društvena kolesarska prvenstva, 1. maja: dirka Beograd—Sofija na dirkališču, od 1. do 9. maja: mednarodna dirka Praga—Varšava—Praga, 16. maja: republiško cestno prvenstvo, 23. maja: cestno prvenstvo Jugoslavijo na progi Niš—Skoplje, od 27. do 29. junija: dirka okoli Blatnega jezera na Madžarskem, 4. julija: mednarodni republiški kriterij v Zagrebu, od 6. do 11. julija: etapna dirka okrog Hrvatske in Slovenije, od 18. do 24. julija: dirka okoli Srbije, od 4. do 7, avgusta: olimpijske igro v Londonu, od 29. do 28. avgusta: svetovno prvenstvo v Amsterdamu, od 31. avgusta do 1. septembra: dirka Budimpešta—Beograd, 12. septembra: republiška gorska prvenstva, 39. maja: spominska dirka v Podutiku, 6. junija: dirkališčno prvenstvo Jugoslavije, od 18. do 20. junija: balkansko prvenstvo na Madžarskem, 19. septembra: državno gorsko prvenstvo na progi Sarajevo—Šibenik, od 2. do 3. septembra: vojaške kolesarske patrulje. Plašči in zračnice za tekmovalce Koiesarski odbor pri FZS obvešča vsa fizkulturna društva, oziroma kolesarske sekcije, ki so registrirane pri FZS, da razpolaga z večjim številom plaščev in zračnic za navadna kolesa, zaradi česar naj društva oziroma sekcije takoj sporoče svoje potrebe, da oe napravi razdelilnik, ki pa bo sestavljen z ozirom na število članstva in udeležbo tekmovalcev. Plašči in zračnice naj se razdele samo tistim članom, ki aktivno sodelujejo! Akademija FB Kladi¥a$ja ¥ Celju V soboto dno 3. in nedeljo dne 4. aprila je Kladi var priredil v Ljud-ekem gledališču v Celju svojo prvo telovadno akademijo. Ves spored je obsegal 12 različnih sestav, od katerih so odpadlo le 3 točke na prikaz le. tošnjih repufliških zlot ni h vaj, v ostalih 9 točkah sporeda pa so bile prikazane sestave agilnega vaditeljskega zbora. Akademija se je pričela ob igranju državne himne s posrečeno živo skupino pionirjev in pionirk, ki je s svetlobnimi učinki dobila še po. eeben efekt. Pionirji eo nato skladno izvajali proste vaje s ipalicami. Lep uspe h so dosegle z vajami na gredi mlajše pionirke, ki so bile za ritmično in občuteno izvajanje toplo na. grajene od občinstva. Pionirji so s preskoki čez mizo (lastovko, premeti, prevali) zadovoljili, čeprav se je šo čutila tu in tam noizvežbanost poedin-cev. Močan vtis so zapustili mladinci e svojimi krcipkimi poslnv;: mi in skladnim izvajanjem dela prostih vaj za vsesokr.lski zlet v Pragi. Na orodju — bradlji in drogu — so nastopili večinoma mladinci pod vodstvom tov. Kokota. Dočim so na brad. Iji zadovoljili s kratkilmi in efektnimi sestavami, je vrsta na drogu razen tov. Kokota skorajda odpovedala. Danes pač ni v Celju razen tov. Kokola rutiniranih orodnih telovadcev, ki bi lahko pokazali kvalitetne sestave. Ze. lo je bila vidna razlika članic na dvo-višinski bradlji od moških orodnih telovadcev, ki so s svojimi sestavami dokazale, da marsikatera spada v zvezni razred. Vsekakor je bila to najkvalitetnejša točka akademije. Efektne so bile sestave tov. Kova. čičeve: >Vaje z venčkir, ki so jih lepo izvajale pionirke in pa »Valček«, ki so ga izvajale mladinke z dovršenim Kirnom. Prav tako je ugajala sestava tov. Osetove: »Vaje z žogami« v izvedbi mladink. Posamezne točke akademije je mo. t?lo prehitro in preostro spreminjanje iluminacije, kjer je bila često ena tretjina nastopajočih neosvetljena, dokler se ni svetloba usmerila pravilno na vso skupino. Ves spored je spremljala na klavirju tov. Trčkova, malo predolge odmore jc skrajševal orke. eter z igranjem slovanskih pesmi. Akademija je uspela in je bila vsekakor močno propagandno sredstvo za poki. vitev splošne telesne vzgoje. Nazorno pa je pokazala, da je ženski kader najmanj za 2 razreda boljši od moškega in da bo ob marljivem delu vaditeljskega zbora imel ženski kader v vajah na orodju prav takšno vlogo kot jo imajo danes naše lahkoatietjnje v jugoslovanskem in mednarodnem meuiu Ljuba 47S točk, 3. RojalSc Milenko 404 točke. Kategorija visokosposobnih modelov: 1. Velej Vlado 709 točk, 2. Tovornik Danijel 350 točk. Na JesenicaJt so zaključili medobratni namiznoteniški turnir Mefec In pol Je trajala borba med obrali /^i prvaka v namiznem tenisu. Ta turnir jo bil brez dvoma eden naših naj-večjih namizno teniških turnirjev, saj je sodelovalo 18 moštev s po tremi Igralci* to ko pravi, da j1« sodelovalo preko 50 mladih fizkcilturnlkov, ki so odigrali mod seboj 78 tekem ali Zli, iger. V finale so so plasirali obrati Knrilnlea, Javornik II., Ccvarna in FA metalurške kovinarske šole. Javornik II. Jo nastopil v postavi Strumbel Lojze—Zupan Jožo, Kurilnica se je predstavila z Jeramcm in Korenom, FA Metalurg s Korbarjem in Vovkom, Ce varna pa v postavi Ažman in Dolenc Zmaga! je obrat Javornik II. / nepremagljivim Stmmblom Lojzetom na čfflu. Ponosen naslov prvaka v namlz-nmo tenisu in krasno prehodno darilo si jo torej osvojil obrat Javornik II. Sledi Kurilnica, na tretjo mesto so je plasiral FA Metalurg In nazadnje moštvo Ce-v&rne. . , , . Edini nepremagani Iz turnirja »o izšel Štrumbel Lojze, slede mu njegov brat Štru m bel Zdravko, ki jo izgubil lo eno igro. Jeram prav tako le ono. mladi Korbar Srečko in Antonič sta bila dvakrat poražena. Fizkulturno delovanje tnladine na X. gimaziji v Ljubljani Mladina X. gimnazijo Mosto, ki v fiz-kulturi zelo živahno dolnjo, jo pokazala lepe uspehe tu<£i izven šole-Na orodni »Šolski plavalni tekmi io udeležila s 10 dijaki, ki so zasedli tretjo mosto. „ , 14. februarja je tekmovalo 8 dijakov na inla*d‘inskera smučarvAkem prvenstvu v Planici, kjer so pokazali primeren uspeh, kljub temu, da so bili zaradi neugodnih razmer brez treninga. 29. februarja jo priredil F A telovadno akademtijo v Deškem vzgajališču na Solu. N a« topilo je 60 dijakov v 12 točkah. Spored jo bu jiostcr in v večini točk dobro Izveden. Isti program so ponovili 21. marca v mladinski dvorani v Ljubljani in 4. .aprila v Škofji Loki. Zlasti zadnjo prireditev sinemo oceniti za odlično. Ml udi n a Škofjo Loke jo pokazala vso razumevanje za fizkulturno prireditev.^ Isti dan pred nastopom jo ni-e&ano moštvo dijakov in profesorjev meščanske gimnazijo odigralo tekmo v odbojki z moštvom škofjeloške gimnazijo ter zmagalo z rezultatom 3:0. Zelo aktivni so tudi v igranju nogometa. 28. marca ro gostovali v li režica h. Tekmo so izgubili z rezultatom 2:1. kor »o igrali z mnogo močnejšim moštvom fi/.kulturnega društva Mrežico, a no šolel , . Poleg tega eo zelo aktivni pri tekmovanju za tizkulturni znak, saj jih tekmuje GC% in marljivo vadijo ter polagajo normo Uspehi cčifškUi letalskih Spertnoletals&o društvo f: hal o v v Celju s« jo v zadnjem času močno razvilo in kaže, da se bo uvrstilo med najbolj napredna športna letalska društva v Slove, niji. V društvu je med nuj marljivejšimi sekcija letalskih modelarjev. Pred kratkim jc Izvedla uspešne modelarske tekme, ki ho pokazale, da celjski modelarji delajo načrtno. V marcu letošnjega leta, ko so modelarji začel: preizkušati svoje modele, se je pokazalo, da ro uspeli ne samo letenju, pač pa tudi v konstruiranju. Zgradili so vrsto povsem novih letalskih modelov, s katerimi bodo mogli nastopiti na vseh letošnjih modelarskih prireditvah. Pri poskusnih poletih je model tipa »Modelar« ostal v zraku 40 minut, potem pa so ga modelarji izgubili izpred oči in ga našli čele naslednji dan — skoraj 5 km stran cd mesta, s katerega je bil model vzletel. Drug uspeh jc dosegel modelar Vlado Velej, čigar medel je po vzletu zajadral v termične d*l’žne struje, ki so ga odnesle nad 6 km daleč v smeri preti Žalcu. Tudi ta model je zgrajen po zamisli mladega graditelja in je s svojim poletom dokazal, da Ima gradi teli vso bodočnost, če bo s svojim delom In študijem gradnjo letalskih modelov in letal marljivo nadaljeval. Pri tem poletu je model Veleja jadral 45 minut. Na nedavnem tekmovanju letalskih modclcrjev SLD čkalori v Celju so bili doseženi naslednji rezultati: Kategorija prehodnih modelov: 1. Mulej Makg 1317 točk, 2. Mulej NOGOMETNA TEKMA V KRANJU TEKSTILNI TEHNIKOM (KRANJ) SREDNJA TEHN. SOLA (LJUBLJANA) 3:0 TTK: žiAok, Klopoc, KoboJ, Ve ver. Spahi*. Drgl.in, Peack. AfojbeigtfvOč. Strugar, Stulivr, Mustafa ST S: Mac uh, RohinAkro, Hiusster, Ambrož, Pungertu ik, Hanzol 1. Hszuiet 2, Donko, Rip. Muaetič, Kolutoniik. Kratek potek Igre: Prvih 20 minut t>o-toha igia v rahlii premoči doma*ih, ki so o stalnimi rjapadJj bor lepimi ktcgnibiinacL jami ogroža.)ti vratu gostov, bar oGJUnbili par lapih prilik 743. dosego gjofJ». V drug* polov de i Tir Vogli pol&JtAa Jo bila 'igra rav-uopravna. Napadi so »c eJtaino tsmenJafvaJi, ter oe končati'!, piu obrtimbah fu'i v rokah vratarja. V 35 minuta, doseže po lopi kombinaciji la '20 m TTK vod>.tivx>. Rezultat. se dH> prvega polčasa, ni i spremenil. V drugem polčtiDu »o domači do 65. nun. v premoči, toda nc.pid ni tzikortol -par Ptpih prltitk. za ha ir Je bla krivda nihal d^ž 'jn ramnoče-n teren. V 79. minuti doseže srednji n.2ip?. rrrrr ss ttttt zzz sestav1! naslednje besede: vodoravno: umetniško