gmump AHP PirrEWfMlV WPP MP MB AW10HIP if « IW OHWWM I M»ir ;ni rrke Tng od Mingo okraja. Potem ko je. Harrv Olmstead, zastopnik premogarskih baronov v okraju, pridal, da j o bilo 27 oses ubitih tekom nemirov, ki so s« vršili od sredine maja 1020 naprej, je opisal Mr. Bailey napad na može. zaposlene v njegovih rovih, ki niso hote-' li stavkati. Streljali >-o nanje preko reke in z vrhuncev v bližini na-ha j« joči h >.e gora ter dostavil, da je dala družin? 1 namenu, da zavaruje premoga rje iu njih družine, na razpolago sro dalekosežnih pušk. Mr. Bailey je pričal, da je dobil od svojih predpostavljenih navodila. da ne sme sprejeti v službo nobenega člana United Mine Workers, razen če se je odpovedal v-aki zvezi s lo organizacijo. K. Bias, pravni zastopnik premogarskih baronov, jc trdil, da se jf tem baronom v Mingo okraju >iorilo krivico od strani senatorja Jol insona. republikanca iz ("alifornije. ki je predložil resolucijo zal preiskavo. V senatu .smem je senator iz Californije pripovedoval, da je državna policija okrutno nastopala napram izgnanim rudarjem ir njih družinam. Rekel je, da so tozadevna izvajanja temeljila na repačnih poročilih. ' Olmstead je pričel nadalje, da so trditve linijskih uradnikov, da se drži premogarje v suženjstvu in peonaži. brez vsake podlage. Fri-vetue detektive, zaprisežene kot pomožne šerife, so baje plačevali I remogarski baroni raditega. ker ni imel okraj dosti denarja na razpolago. Senator Sterling iz South Dakote je dvomil o primernosti ta- ] I efra postopanja. Olmstead pn je pojasnil, da so iastniki rovov, ki so ] potrebovai pomoči, posodili kralju denar za plačevanje pomožnih šerifov. RUSKI KMETJE SE BOJE BOŽJE JEZE VZNEMIRJENJE V POKRAJINAH, PRIZADETIH OD LAKOTE, ŠE POVEČANO VSLED VERSKEGA ČUSTVOVANJA ZA "SVETO RUSIJO. Poroča Walter Durant5 Pariz. Francija. 19 julija. — Presenetljiva povest o agoniji v sovjetski Rusi i i je ravnokar dospela v P;niz. V velikem pšeničnem okraju vzhodne centralne Rusije, ki sega od Seirare cb Volgi pa do Perma, zapušča prebivalstvo svoje domove ter se umika v paničnem .strahu proti zapadu, »n.-.no od strahu pred lakoto in še bolj od «:lob-ljega strahu pred božjo jezo in osveto nad 4'sveto Rusijo" radi grehov in ateizma sedanjih gospodarjev Rusije. Izjavlja se. da se je lotil val terorja nad 20.000.000 človeških bitij. kojih večina beži v velikem strahu spričo bližajoče se katastrofe. Ena sama vrsta v neki novejši brzojavki iz Moskve je dokaz, da izvaja ruska pravoslavna cerkev še vedno velik upliv. Poročilo se je tikalo predloga, spravljenega pred centralni sovjet v Moskvi, v kate-j«rem se je zahtevalo, naj se duhovniške zaloge zapleni od strani države. Zbornica pa je zavrnila predlog, kajti ni si upala položiti svoje roke na cerkev. Mogoče bo nekaj novega za zapadno Evropo in Ameriko, če izvesta, da se niso boljševiki dotaknili lastninskih pravic cerkve in duhovščine, razen v velikih mestih. Zadnji poziv patriarha Tikhona iz Moskve na cerkve Amerike iti Anglije razodeva resničnost lakote, ki .obstoja v Rusiji. Na milijone človeških bitij se dejanski nahaja na robu smrti vsled lakote in stradanja. To je narodna nesreča v obsegu, kot jc moderni svet še ni poznal, z izjemo Kitajske. To, kar se sedaj vrši v centralni Rusiji, je ponovitev v velikanskem obsegu bega. katerega jc vprizorilo franco-ko kmečko prebival-• srvo pred nemškimi hordami. Ceste, ki vodijo proti zapadu, so polne j bednih beguncev, kojih vozovi so naloženi s pohištvom, otroci in sta-rimi ljudmi in katere vlečejo mršavi konji in vol', katerim se je poznalo sleherno rebro na telesu. Žeja z vsemi svojimi grozotami še veča .muke stradanja ter se ceni, da bo komaj pet odstotkov teh nesrečnih ljudi preživelo to obupno potovanje. Celo v Moskvi je zaloga živil, z onimi, ki so se ravnokar vrnili od ,tam, strašno omejena. Slaniki ter redek sok iz kaše. pšenice ali ovsa je edina stvar, katero je večina ljudi okusila izza spomladi. Pokrajine, ki so bile najhujše prizadete od suše, nudijo stiašno .sliko. Pod nebom, ki je barve sivega jekla so polja osuŠena. Pojavile so se dolge, široke razpeke in prestrašeni kmetje dmnevajo. da se odpira zemlja sama, da i:h požre. Izza marca ni padlo še nič dežja. Studenci in vrelci so se posušili, dokler ni bilo nič vode niti za ljudi, niti za živino. Politični učinki žaloitrre bodo mogoče odloci'ni. Glasi se. da se po 'mika val verske navdušenosti proti Moskvi, ki bo pometei zadnje rostanke sovjetske sile pred seboj kot pleve v viharju. Edino central-|no avtoriteto, ki bo še ostala v splošni anarhiji, bo izvajal Tikhon, patriarh iz Moskve, ali z drugimi besedami pravoslavna cerkev. — Glasi se. da ni cerkev ra noben način monarliistična ali celo reakei-.onarna kot Sa vinkov, Kc renski j in drugi protiboljševiški ruski voditelji. ki čakajo na padec sovjetov. Savinkov je dobro založen z denarjem ter na čelu močne organizacije. Francosko - komunistični list ''Ilumanite". katerega zastopniki so se ravnokar vrnili iz Rusije, ne skuša prikriti resnosti nevarnosti za sovjete ter izjavlja, da se pošilja velike zaloge municije in drugega blajra na Poljsko in Romunsko v pripravi na oboroženo akcijo proti sovjetski Rusiji. To je lahko resnično ali pa n*\ vendar pa j? jasno, da bo stanje anarhije, ki se bo pojavilo v Kusi.ii po padcu boljševikov. nudilo izvrstno priliko tako za ruske patri.iote kot za pustolovce. Nobenega dvoma ni, da je francoska vlada pazno zasledovala razvoje v Rusiji iu naj so potem poročila o pošiljanju vojnega niaterijala resnična ali ne. Kot vedno je vogelni kamen francoske politike Nemčija in želja, da se prepreči nemško osveto je vedno pričujoča v srcu francoskih diplomatov. Napori, da se uveljavi Toljsko kot protiutež proti Nemčiji v iztočni Evropi, so se izjalovili. Kaj je hnlj naravno kot pričakovati. da bo francoska vl&da podpirala vsako novo vlado, ki se bo pojavila v Rusiji ' Niso izsrubljeni bilijoni, katere hoče dobiti nazaj, temveč svojega starega in zanesljivega zaveznika. IZVRŠENJE SMRTNE OBSODBE MAROKANSKI FRANCOSKI VOJAK, KI JE OROPAL NEMCA. JE BIL USTRELJEN V NAVZOČNOSTI FRANCOSKIH ČET IN FRANCOSKIH IN NEMŠKIH ČASNIKARJEV. Pariz. Francija, 19. julija. — V Mainzu sa danes zjutraj francoske vojaške oblasti izvršile smrtno obsodbo nad Mohamedom Ben Ahmedom. ki je oropal nekega Nemca ter ga pretepel tako, da je pozneje umrl. Eksekueija se je izvršila na način, ki je bil nalašč preračunan tako, da se zavrne trditve Nemcev, da smejo francoski kolonijalni vojaki brez kazni postopati z ncuškim: domačini. Eksekueija se je izvršila na zrakoplovnem polju, v navzočnosti 4000 vojakov, zastopa-jočih oddelke vseh vojaških organizacij francoske okupacijske armade. Navzoč je bil brat žrtve ter večje število francoskih in nemških žurnalistov, neglede na župana Iloetscha in druge odličnjake iz mesta. Deset minut po petih zjutraj je prišel obsojeni mož pred zbrani 63. polk, kateremu je pripadal, nakar je bil postavljen pred oddelek, sestavljen iz Jestih francoskih in šestih marokanskih vojakov. Ni pustil, da bi mu zavezali oči ter prosil, naj ga ne pri vežejo na kolec. Ob peti uri in 28 minut je dal seržant povelje za streljanje. Ko je padel mož mrtev na tla, so čete defilirale mimo mrtvega telesa. General Schmidt, francoski vojaški governer v Mainzu, je nagovoril nemške žurnaliste ter jim rekel: — Gospoda, ravnokar ste videli delovanje francoske justice. — ARGENTINA NOČE POSREDOVATI. Buenos Aires, Argentina, 20. julija. — Argentinska vlada je odklonila posredovanje med Panamo in CoStorico v teritorial- nem sporu, ki je dovedel tekom preteklega marca do javnih sovražnosti med obema dežel amn ter napotil vlado Združenih držav, da je poslala par ostrih, poslanic, predno se je prenehalo s sovražnostmi. MIR Z MADŽARSKO. Pariz, Francija, 20. julija. —, Izmenjava ratifikacij mirovne po-.' godbe, sklenjene v Trianon irr, podpisanje protokola, s katerim I se bo formalno uveljavilo mir1 med Madžarsko in zavezniki, se! bo vršilo dne 26. julija v fran ! eoskem zunanjem uradu. Tako je oklenil svet poslanikov na svoji j včeraj sni seji. Novi ameriški poslanik je prvič nastopil t«r ga je pozdravil ob tej priliki Jules Cambon. pred- j sednik sveta poslanikov. ZADELI NA ŽILE PREMOGA IN BAKRA. Heber Springs, Ark., 20. julija. Heber Oil and Gas Company je ob priliki vrtanja šest milj iztočno od tega mesta zadela na štiri črevlje debelo žilo premoga v globini osemdesetih črevljev ter na 24 črevljev debelo žilo bakra v globini 118 Čevljev, soglasno s poročili, ki so prišla od ravnateljstva te družbe. Uzorce bakrene rude so poslali v Little Rock, da s» jih preišče ter ugotovi njih vrednost. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nais bank« izvršujejo po niski eenl. sanealjivo hi hitro (Včeraj io bil« nate e*ns sledeč«: JUGOSLAVIJA: ftaspoiilja mm ssdnje poite in izplačuje "Kr. pofttni čekovni Urad" ia "Jadransk« banka" t Ljubljani. 300 kron ---- $2.20 1,000 kron ____ $ 7.00 400 kron ---- $2 90 5,000 kron ____ $05.00 600 kron ---- $3 60 10,000 kron ____ $69 00 ITALIJA XH ZABKDENO OZEMLJI: Raspoftilj* na zadnje poit« ia izplačuj« "Jadranska banka' I TfstS. 60 lir ...... $ 2.90 500 lir ...... $25.00 100 lir ...... $ 5.30 1000 lir ...... $49.00 300 lir ...... $15.00 HZMiKA AVSTRIJA: Kaspoiilja na sadni« poftts In izplačuj« "AdriatSsefc« Bank'1 aa DmujtL 1,000 nemško-avstrijskih kron____$ 2.30 6,000 nemiko-avitrijskih kron ... $ 10.60 10,000 nomiko-avstrijskih kron .... $ 21.00 60,000 nemško-avstrijskih kron____$10Q.00 Vrednost denarja sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričako rano; Is tega raxloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi ra£naa*o po ceni istega dna ko nam poslani denar dospe ▼ rok« Kot generalni sastopniki "Jadranska Banks" in njenih podrt* nls imamo aajamčen« izvanredno a godna pogoje, ki bodo velike ko ristl aa on«, ki •* fte ali se bodo poduievali naie D»r ms j« postati flftjb*) po Domsstle Mon«y Order, aH pi /Po JT«w York Bank Dnfl jjnjjft Sito* Stili Bat iicgimtam. mrvi TROCKI PRIZNAVA PORAZ BOLJŠEVIZMA^ -— i K as veto val je svojim tovarišem, naj korakajo počasi. — Kongres Tretje internacijonale. ' Riga, Estonska, 20. julija. — Ob priliki zaključenja kon«rresa Tretje internacijonale je prišlo do navdušenih demonstracij, tekom' katerih so delegati ploskali svojim voditeljem. Vse resolucije so bile -prejete, kot predlagane od komitejev. brez vsake izpremembe. Vse resolucije so bile sprejete, kot pred lagane od komitejev, brez vsake izpremembe. M. Zinovjev je bilj izvoljen načelnikom izvrševalnega j odbora. Sovjetski listi, ki so raz-1 pravljali o delu kongresa, so pov-f darjali. da j-1 zavrnil vse leviškej tendence, priznal kapitalistično' dr,užbo ter prosil komuniste, mi j gredo počasi. i Leon Troeki je v nekem članku J naslovljenem- "Glavni nank tre-' tretjega kongresa', zjavil, da bi se delavci Evrope, s primernim vodstvom. lahko polastili kontrole tekom leta 191-S in 1919. da pa je izza onega časa naprej kapitalizem ojačil svoje obrambne postojanke, dočim so postali delavci slabejšiJ Troeki pravi, da je vojna omajala j ckouoin&ke temelje kapitalizma,! da pa ni uničila politične sile ka-i pitalističnega razreda. Smešil je one revohicijonarcc, ki vidijo vse veliko rdeče in ki delajo resne napake v tej smeri. Na svojem drugem kongresu so govorili komunisti zelo bojevito ter povdarjali naraščanje '*nepre-magljive revolucije*'. Pod uplivom možnosti rdeče revolucije v Nemčiji in Italiji ter obetajočih se boljših časov za Rusijo je drugi kongres komunistične stranke obsodil zmerne soeijaliste. uveljavil slavnih dvanajst točk, ki so kakor znano izključile take stranke kot so nemški neodvisni ter pozval svoje članet naj pospešijo prihod svetovne revolucije. Tretji komunistični kongres pa je stal pred povsem drugačnim problemom. Komunisti v Italiji so bili poraženi in revolucijonarni poskus v Nemčiji se je izjalovil. Isto je resnično glede splošne stavke r^a Čeho-Slovaškem. Rusija je priilr do spoznanja, da je ekonomska rekonstrukcija veliko bolj .komplicirana kot pa je vojcvanjel !ter pričela ponujati vsakovrstne j koncesije. Ker niso mogli komuni-1 sti Evrope pomagati Rusiji s po-, i močjo napadov in agresije, jih je kongres Trelj«? internacijonale na-' prosil, naj bodo mirni. Raditega J tudi kongres obrnil svojo težko ar-tilerijo proti onim, ki še vedno divje govore. ADMINISTRACIJA NE IGNORIRA POSLANIC LIGE. i -- Washington, D. C. 19. julija. — gradniki Hardingove administracije so bili razžaljeni vsled ugotovil, da ameriška vlada dosledno in stalno ignorira vsa sporočila Lige iti da niti ne potrdi njih sprejema. ^Vladni uradniki izjavljajo, da je vzrok teh neosnovanih obdolžitev [dejstvo, da oni, ki so spravili v j [svet te obdolžit ve. ne poznajo po-iložaja v tem oziru. j Pojasnilo se je glasilo, da ne more vlada Združenih držav for-|inalno priznali sprejema tega ali1 .onega poročila, ker ni članica Li-j pe narodov, da pa prizna sprejem! |vt«žnejših sporočil s posredovanjem drugih držav, ki so članice Lige. GRKI UJELI BAJE 20,000 M02. London, Anglija, 20. julija. — (Grki trdijo, da so ujeli pri Kutaji IV Mali Aziji 20.000 jetnikov etr [zajeli veliko število topov ruskega izvora, veliko množino municije ler 3000 kamel, — soglasno z nekim poročilom ua Daily Mail iz Smime. Potni listi. Po najnovejši odredbi bel graj-1 »ke vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so t Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v atari kraj, naj piše županstvu one občine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo Šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval t stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Prask Sakaer Stat« Bank, 4» Osrtlandt St, New Točk, N. T. ^ GENERAL PIETRO BADOGLIO. Slika nam kaže laškega generala Piet*a BadogTia. ki je prišel pred kratkim v Ameriko. Vse ameriško časopisje ga slavi kot največjega laškega junaka. — Mi smo drugačnega mnenja, ker nam je laško junaštvo predobro znano. POINCARE V SKRBEH GLEDE JAPONSKE Poincpre izjavlja, da je angleška zveza z Japonska onemogočila zvezo Francije z Anglijo. Pariz, Francija, 20 julija. — (Poroča Štefan Lauzanne.) Narodi I so kot ženske. Včasih se znajdejo |v skrajno težavnih, sentimentalnih | položajih. Danes se nahaja Fran-.cija v enem takih položajev. Francija, ki je v sedanjem času popolnoma prosta vseh ovirajočili j zvez, bi bila pripravljena poročiti sc z enim samim narodom na svetu in to je Amerika. Ameriški narod pa noče iz številnih razlogov! :ničesar čuti o kaki poroki s tem j ali onim ter hoče ostati samec. J Vsled tejra hoče Franeija. kateri •se je s tem zanikalo edinega zaže-Ijivega snubača, zavrniti vse dru-I ge snubače. j To je natančno ono. kar se je |pred kratkim zgodilo glede zveze z Anglijo. Ob vsakem drugem času bi se to ponudbo sprejelo z veseljem in poželjenjem. Sedaj pa j j se je sprejelo ponudbo hladno in' [nobena stvar ne dokazuje, da se jo bo v resnici sprejelo. Obvladajoči vzrok za to je ta, da se Francija boji, da bi taka zveza ne ugajala Ameriki. Sedaj, bolj kot keduj drugič, hoče Francija ugoditi Ameriki. Prejšni pred 'sednik Poineare je dal temu francoskemu čustvovanju izraza na značilno ma»*kanten način v naslednji zjavi; — Prav kot bi nam ne prišla Anglija na pomoč, če bi iz tega ali onega nemogočega vzroka na-J !padli Nemčijo, ji tudi mi ne morrm iw mili — Manhattan. N«w Virk city. K. Y. _Warifc* IrttH mM teva——dll In jfttnlMt. 1 - —■ •• M** ««a|« M H «MM X« NOT V »rte u c«k> teto «T Bi In Canada IMe u aol lata |U0 5" Hi> Ia 1»ii—«a cato lata 97.m «a » MW Mr%Or «xc#et |«n4«ra *M >11—< ______fcUwlptlCT yarly M—_ Oiya H—wart m traiwiil '•mM krm poiHM ta aaahnoatt a* vrlobtejajo. Ouw aai a» blasoroU »o-natl ao kiooay Order. Pri *prero«mbl kraja narotelkor proatmo. Oa m MB _ta#a dan volitev je bil zaupnik soei-' alistične stranke Lnecalello napaden, pretepen in nato so mu bile j odvzete vse glasovnice. Z volilnimi izkaznicami, ki jih občina ni razdelila, so glasovali volile i, ki so že oddali svoj glas; na ta način so' glasovali odsotni in mrtvi. Tovorni avtomobili so vozili fašiste s po-j narejenimi izkaznicami glasovat v Gližnjan. Fazano in drugod. Vo-; Jilci iz teh krajev pa so prihajali skrivaj volit v 1'ulj i V Preraenturi. Fazani. Medulinu. Pomcru, Sišanu. Gližnjanu inj drugih krajih pulj.ske okolice so morali glasovati volilei javno. —I Kdor je hotel oditi v kamrico, je bil pretepen. V Labinu so i/i padli divjaško fašisti volilee in killed s samokresi in bombami in pregnali vse iz mesta. Zato je volilo od 3400 vpise nih voliieev samo 382 j V Opatiji so bile zaplenjene po vsem okraju vse socialistične! glasovnice in tiskovine. Socialistični kandidat Fir.rent i pa je bil strahovito pretepen. Na dan volitev so glasovali z izkaznicami, ki niso bile razdeljene, nacionalisti, ki so že volili. Na Cre>u so pretepli fašisti do krvi na ulicah in po stanovanjih zaupnike socialistične stranke, med njimi Negovetiča. Stisana in Vi-tieha. Nešteto voliieev so prisilili, da odnehajo od vsakega političnega delovanj«. Grožnje in pretep so bile sploh običajno sredstvo fašistov. Najhujše pa je bilo na dan volitev. Ker je bilo očividno, da je svobodna volitev onemopočena. so sklenili, da >e vzdrže volitev. Ko fco fašisti to izvedeli, so navalili na volilee, jih lovili po mestu in jih pot^m šiloma vlekli na volišča, kier so jih prisiliti, da volijo z blokom( Lavoratore našteva imena vseh, ki so bili k temu prisiljeni. Nasilje j se je vršilo tako brez^ramno. da je celo predsednik komisije Baichieh stavi jal sam volilen v kuverto glasovnico. Imeli so celo tvornico ponarejenih dokumentov, s kateraui so volili celo mladoletni. Da bi bil teror bolj koncentriran, je ustregla laška vlada fašistom in določila, za ves otok eno samo vollače. j Upravičeno zato konca "Lavoratore social-sta" svoj nepopolen register yplilnih sleparij in liasilstev s pozivom, da yla£a razveljavi ; ""N istrske volitve, ker so popolnoma nepostavne. Poslanci, ki so bili proglašeni za izvoljene v Istri, ne predstavljajo izraza ljudske volje, — temveč nasprotno le propagando nasilne in okrutne manjšine. Te volitve so sramota, ki jo jc treba izbrisati, ker so nedostojne civilizirane države. j Tako končuje italijanski list. Njegovo sodbo moremo smatrati: le za milo, ker še vse drugačna grozodejstva so vršili fašisti nad Istra-', ni, kakor pa jih opisuje ta list. Seveda so se ta godila v prvi vrsti le! i ad našimi ljudmi, in le primeroma neznatno nad italijanskimi soci-i alisti. Vseeno pa je tudi že članek "Lavoratora" dokument, ki priča vsemu svetu, kako je popazila sicer tako hvaii.saiia kulturna Italija najprimitivnejše človečanske pravice. Utiski z otvoritvene seje iialjanskega parlamenta. "11 R. del Carlino" piše: Seja zbornice 11. junija, s katero se je otvorila 26. zakonodajna skupščina, je stala v znamenju treh epi-1 zod, vrednih, da se omenijo: Neudeležba nekega dela fašistov pri ravdušeni monarhisfičn: manifestaciji, s katero je bil sprejet kralj ob svojem vstopu v parlament; odsotnost nemških poslancev in izbrana hladnost jugoslovanskih poslancev kakor -udi veliko presene-j cen je zbornice ob petju fašistovske hiiune. ki jo je intoniral del fašistov ( ne vsi) ravno v trenotkn. ko sta kralj in kraljica odhajala iz avle. Oni fašisti, ki so se sicer udeležili ceremonije, ne pa tudi demonstracije kralju, so dali svojim nasprotnikom lepo priliko, da zlobno šepetajo, da so priredili ti fašisti dobro premišljeno sovražno demonstracijo proti monarhiji. Jugoslovanski poslanci. Wilfan. Lav-•rtnčič, Podgornik in Ščck so bili prisotni, toda odsotni. Mrzlo ne-jpremični, tihi, nasprotni, niso nikdar aplavdfrali, niso pokazali najmanjšega znaka življenja, niso se niti spogledali takrat, ko jim je (kralj izrekel svoj pozdrav ter omenil "živo i^ večno rimsko tradicijo j ki izliva različne ureditve in različne kulture v (no enoto, katero ni nikdar pod jarmi jen je." Odsotnost bolcanskih poslancev pripisuje JMalfatti iz Rovereta nekemu strahu pred morebitno sovražno demonstracijo s strani fašistov. Pravi, !o se dvigne proti fašistom mrmranje. ki se za hip stopnjuje, pa se kmalu polrže. "Tribuna" izjavlja: — Splošno je prepričanje, da je skupina J fašistov pri pevanju svoje lastne himne imela pr^d očmi gesto socija-jlistov - komunistov oh otvoritvi prejšnje skupščine, ko so ti ob od-jhodu kralja zapeli "Bandiero rosso". Dočim je del fašistov demonstriral proti kralju, je drugi del vzhičeno aplavdiral kralju. Turin-j.vki fašistovski poslanec De Vecchi je izjavil nekemu poročevalcu, da ,jc napravil kraljev govor jako dobei vtis. da je pa kljub temu imel rake vrzeli, naprimer: Kralj je trdil, da je sedaj končno Italija do- :segla svoje najkrasnejše meje, pri čemur .je pozabil na Reko _ K j vzkliku tržaškega poslanca Giunte "Abbaso P Austria", ko je bil i poklical Giolitti Togenburga. pravi Tribuna: "Dol z Avstrijo' po-zabljajoč. da sedi Togenburg v italijanskem parlamentu ravno "radi tepa. ker je Avstrija propadla. Jugoslavia irredenta. GLAS NARODA, 21. JUL. 1921 V Marczigali v Istri je dobil prejšnji župan Matej Ko- cijaiičic od odbora za pomoč nesrečnim žrtvam okoli 2. Torej je bilo na teh treh voliščih volilne pravice oropanih 1447 voliieev. Ce prištejemo k tem glasovom one; ki so jih dobili naši kandidat je, doi)imv število 4230, ki je radostno, da bi dobili Slovenci v '■Trstu svojega posLuida, kajti so-•ijalistični pwlanec je bil izvoljen s 4155 glasovi. EJsoda bivših avstrijskih pomor- i :lrih častnikov, sprejetih v italjonsko službo. Italiansfco mornariško ministr-; rtvo je izdelalo naredibo, tičoeo se tiadaljnea 424,820 kvintalov, torej desetkrat |manj. — Trst postaja • vas", ka-lKor je imenoval poslanec j jVilfan v razgovoru z italjanski- jni žurnaListL j j Nad prebivalci Krjnina j se hudo pritožuje glasilo fašistov, j Ker nočejo opustiti a vstiiijakan-stva. Pravi, da je Faidutti pred-jstavijal Furlanom Italjane kot či-{sto balkanski narod, tako da je še j danes Furlanom beseda "haljan"' psovka. Fašist kliče na pomoč .vlado in ji narekuje nasilstvo. — |Ali bi ne bilo parnetnejše. ako bi fašisti izginili in bi vlada pričela pametno ravnati s Furlani. Ali bi ne nehala potem furlanska ljubezen do Avstrije?! i Z Goriškega. j V Pliskovici na Krasu je bil iz- J j vršen v ondotni cerkvi vi oni. Tat ] je odnesel zlate uhane s kipa Ma- • Itere Božje in navadni medeni ke- 1 lih. Tatove, ki so okradli cerkev sv. | Antona v Gorici, so dobili. Storilci niso domačini, ampak vsi re- i gnikoli, eden je iz Milana. Pri njih so dobili za 35,000 lir vrednosti ukradenega blaga. To je organizirana tatinska družba. i Predilnica v Ajdovščini, kjer je 1 delalo okoli 600 delavcev, miruje i in tako so ti ljudje brez zaslužka I in kruha. — Tu naj pokaže vlada < Peter Zgaga Neki downtownski rojak je pre-jtepel Italjanko, ki mu ni h.otela ,dati vina. Za svoj junaški čin je I dobil tako plačilo, da sedaj črno •^ieda. V Ameriki je proliibicija, ki vino piepoveduje. Če ga rojak ne more dobiti, se pritoži v Washington, ne pa pri Italjankah. ; Amerikanci imajo veliko praznikov ; Zahvalni dan, Dan neodvis-' nosti, Delavski praznik, Spominski dan itd. j Sedaj hočejo praznovati se dan i 1 razorozenja. Ta praznik bo baje padel na l.j apriia. j * * * i Pred kratkim so v New Yorku obsodili sedemdeset let starega moža, ker je imel tri žene. Starost pa ics ne obvaruje človeka pred neumnostjo. * * * David Lloyd George bo prišel v Ameriko. Bg ve, če bo to David s harfo ali David's fračo? * » Najslabša vrata v hiši najbolj škripljejo. * * * O, časi so se zadnji čas strahovito .izboljšali. Čevlje, ki so vredni dva dolarja, se lahko zdaj že z j osem dolarjev kupi. « Kongres je poslal premogarskim baronom šilu:' svarila, ki so se pa vsa stopila v sedanji neznosni vročini. Carpentier je še vedno ves neumen za "'prizefight". Najbrže mu je dosti več za "prize" kot pa za "figlit". * Reformatorji po marsikaterih mestih zahtevajo, naj bodo kaznovane vse ženske in dekleta, katerih krila se začno devet inčev nad petami. Po njihovem mnenju je morala prekratka, če so krila prekratka. Ženske pa hočejo glede morale hlače nositi. Namesto, da bi privoščili kratkemu krilu dolgo življenje, hočejo, da bi vsled svoje kratkosii v kratkem izginilo. Na pomanjkanje snovi, iz katerih se delajo krat k:« krila sploh ne po-|mislijo, pač jim pa da kratko kri-1 • dovolj snovi za licemersko ogorčenost. * Oe bo Ford povečal produkcijo svojih avtomobilov, bo se veliko ropotalija v tej deželi. * 1 * Čudež: Nevvvorška policija je (po dolgem prizadevanju vseeno iz-sTedila restavrant. v katerem ne 'točijo opojnih pijač. ♦ * * Roža pomen ja ljubezen, železo ! Zvestobo, vijolica ponižnost, biseri j pa solze. Zadnjič se je bila neka ženska zagledala v krasen biserni nakit. In res je toliko časa prelivala solze, da ga ji je mož kupil. Živila se pocenila. Kljub temu pa potrebuje človek močnih očhI, da to 7>oceiiitev opazi. Delavski department naznanja. ; da so bila živila v mesecu juniju ;za tri desetinke odstotka cenejša !kot J)a meseca maja. Sedaj je treba le še delavcu plačo znižati za deset procentov, pa bo vse kot ponavadi. svojo skrb za ljudstvo, katero tako rada naglasa na polna usta. Romuni v Istri dobe romunske šole. Romuncev, takozvanih Čiribir-cev, je sicer samo dve vasi in so. že zdavnaj pozabili romunski jezik. kajti to, kar govore, med se-^ boj. ni roniupšema, pa vendar dobe svoje šole. kakor s posebnim! poudarkom poročajo i t al janski listi.. Jugoslovanov je na tisvce hi tisoče, tem pa zapira "rešiteljica'^ Italija njihove šole, ki jih jim je; dala mačeha Avstrija! Obsojen, ker se je boril proti fašistom. Pred okrožno sndnijo v Puli se. je vrnila razprava proti 2Hlt«i*ic v j obraz, nakar sa fašisti ztrtlivjuli tako, da je moral sodni dv»r uka-' :zati, da st> odstranijo iz dvorane.' Ko so »>dšli, je sledila razsodba.; tlerzetie j»> obsojen na ti tednov ječe. gospodje fašisti, ki so divjali' p<» hrvatski vasi. napravili škodo, 1 pretepali ljudi in streljali z rev<»I-i iverji, hodijo pa nekaznovani okolic Živela italjanska .iuiiica! * Kje je kultura? Ki-ez kome.nta'ja ]uiio1vjujciuo| itnljansko poročilo o Šibeniku i»o-' tem. kf» so vkorakale jugf-sloven-j :.ke čete. 01:v,<■ priredile vške-j do Italjanov. ki so ostali v šibe-j niku. Naši pomorski oficirji se gibljejo prosto v mestu. "Kra! Nuova" oje.ncm o-1 zemlju so sočutja vrclni tudi : 'stališča javnega zdravstva. Laški? 'zdravniki s<> šušmarji. Na uplošnoi zahtevo prebivalstva v Studcnenij pri Post v jn i se je dne 14. junija! ; istotam uradno ugotovil sledeči i 1 usodfpolni dogodi ja j. Ivi ga je za-! krivil italjanski zdravnik dr. lial-' .liano iz Pb p»»n du -'(-'let-' j i;e posesti!ii'c 3Iarije simš.čeve i/. Istudeuega št. oG. Antonija Križ-iiian, okrajna babica, na poziv.' 'naj se izjavi glede ]>oruda. oziroma smrt: na porodu pokojne .Marije: j Simšič, hčere Jakoba Simšič, in' Marije Kuba I, rojcaie leta 18!>I, jžene Josipa, Studeno je izja-, 'vila sledeče: D.ie 30. aprila t. J.i j "koli 10. zjutraj seni bila ]>ozvaaia k jmkojni kot babica. Takoj ob! j prihodu sem dognala, da z.; porod; ■Marija Simšič še ni bila priprav-! jljena. Ostala sem pa vendarle pri j pokojni. Okoli popoldne v s »-(boto je pritekla plodovim vrnla ! nakar se je porod zaprl, ker po-' ko j niča ni še imela pravilnih popadkov. Okoli polnoči v nedeljo |so se pokazali pravilni porodniški 'popadki. Okoli 5. zjutraj v pon-j del je k sem opazila, da se je otrok J dobro pomaknil. Okoli 6. zjutraj so na zahtevo pokoj nice, ne na zahtevo moje osebe, odšli po zdravnika. Na moj nasvet in to |radi tega, ker sem že bila pri porodu v Gorenjah pri lvar.i iVlagaj-,na, sem nrsvcto^ala, naj »e infor-jmirajo v Postojni o kakem dru-jgem zdravniku in naj. če je m »-goče. ne kličejo dr/ liailiana. < )-koli !f. zjutraj v pondeljek je prišel zdravnik dr. Balliano. Ko je prispel, sem se za lup odstranila. Ko sem se vrnila, je dr. Balliano zahteval kako kljuk v. poleg nekih svojih instrumentov, katere j* imel pri sebi. Jaz kot okrajna babica sem imela vse svoje instru- , men te pri sebi. Razen svojiii in-strumentov je rabil pri svojem delu en kuhinjski nož ter eno jedilno žlico, katero je sani zvil ter se jt pj*i njegovem delu zlomila. Pr: vsem delu je bil pa dr. Baliia-no grozno nervozen ter mu je postalo trikrat slabo, tako da se je moral vleči poleg porodnice in prenehati z operacijo. Svojo izjavo potrdim v slučaju potrebe s prisego. Marija Baje izjavlja, da je bila skoro ve«; čas zraven kot pomočnica in kot tolmač dr. Palilalia, kar tudi v slučaju potrebe s prisego izjavo babice potrdim. Mož pokojne Jožef Simšič izjav- jlja. da je ležal na vnet ju črev in .žclodea ter da se spominja le, da so «r;i kake '2 uri pred smrtjo svoje žene vprašali, ali hoče imeti o-| * roka ali ženo. K temu izjavlja Marija Baje, da se je dr. Balliano j izrazil z besedami: "Questo mi jspnuriscH." Ko sem ga vprašala, zakaj, mi je odgovoril: "Ma per->he quest a gente prende marito, ;perche ouesta geide s»i sposa. che « troippo bas.a. trc^»i>o piccola. Med ruperacijo se je še dr. Balliano izrazil z besedami: "Adeso bi-sogna toirliare la oorda dell a vi-ta." lick^l je tudi, da če izreze j otroka v/ matere, ve bo živela pol I ure, kar je bilo tudi resnica, ker 'je porodnica umrla ob 4. pcpol-jdne Antonija Križman kot »krajina babica k temu še izpove, tla je j prepričana, da je smrt i porodnice j Marije Simšič kriv le dr. Ballia-' no. ker ni izvrševal operacije ka-jkor je froba. Za ta krvoločni čin |je računal dr. Balliano, ki ji- bil I pred vojno prof ^or na vseučilišču Iv liologni in med vojno cob»nelh»-jzdravnik, M.">D lir! Postojnski o-jkraj komaj pričakuje, da bi se odločil kateri domačih zdravnikov j priti v 1'os.t'viiio, da bo vsaj nado-\ mest il dr. Va-ka, ki j.- bil 12 let ;bolnikom z vso požrtvovalnostjo I poklica in v vsakimi oziru na ro-|ko, -i je odšel lani na Cevko. Tudi ,javna bolnica v Postojni tuguje po dr. Vašku. ker nima nobenega zdravnika, k! bi se za bolnike kaj | pobrigal. f Angleška nolitika na Balkanu. j ,,E'*ho tie Bulgarie" priobčuje razgovor urednika z odličnim angleškim politikom, iz katerega po-si-emamo: Afigleška jiolitika n-'i Bližnjem vzhodu je zelo enostavna Si remi samo /:> vzdržavanjem miru na Balkanu na podlagi mirovnih pogodb. \?iglija se ne namerava direktno vmešavati v spore — balkanskih držav, toda vse dogodke na Balkanu jako pazljivo mot-iri Kf>t prin-e.* angleške pazljivosti naj služi zadnji incident med I Bolgarijo in -Jugoslavijo, ko se je razširila vest n neki napetosti med |obema državama. Ko se je doznalo j da namerava zasesti Jugoslavija nekatere dele Bolgarije pod pret-jvezo sankcij, ic Anglija takoj napravila uradn • korake v Bel gradu d t- ne bo odobrila niti enega ne-prijateljskega koraka proti Bolgarom v nikiki obliki. — Kakor je splošno znano, je predsednik bf»lgarske vlade velik anglofil in zato je treba zasledovati njegovo politiko z veliko pozornostjo. P0SNEMAJM0! Me sto ven< a ua grob nepozabnega Antona Burgarja je daroval g. Ignac Starin z družino v Brooklvnu. X. V.. za sirotke "Mla ZAČIMBE. ŽEIJŠOA IN NAJ-]J ;; RAZNOVKSTNBJŠA :: domaČa zdravila h ^Iub4?ra priporoma es^r, Kneipp,; • ;; Imam vedno v zalogi. <► - Pišite po brerrlaini cenik. ;; MATH. PEZDIR Ifj ;P. O. Box 772, City Kail Station" I II New l'ork City :: | Nov položaj na Reki. < ^ ^ • V rimski "Tribuni"' od 20. junija poroča italijanski časnikar Chittaro, da je nastal na Reki nov položaj, lztreznenje je zavladalo. Rečani so izprevideli da ni v škodo Reke, če pride Baroš pod Jugoslavijo. Da ne propade trjrovina Reke. je treba Jugoslavijo pritegniti k Keki. Ako ima ona pristan Baroš, je s tem na Reko navezana in reška trgovina jc zasignrana. Ako pa nima .Jugoslavija na Reki ničesar tudi Inke Baroš; ne. potem pa je zelo verjetno, da zgradi Jugoslavija na svojem ozemlju novo pristanišče, ki odvzame Reki vso trgovino Z.-ito je v interesu Reke, da dobi Jugoslavija Baroš in da ne pride pod Reko, kakor bi hoteli nekateri prenapeteži. I ^ Coriere della Sera" fcd 10. junija priobčuje članek reške — ."Vedette d* Italia", ki konča s trezno sodbo, da ne preostane Reča- nom. sedaj ko sta Baro in Delta definitivno prisojena Jugoslaviji, _ jdi-ogo. kot da se sprijaznijo s posledicami rapallske pogodbe. Treba jc živeti in zavreči vse sentimentalnosti. Zakaj bi dalje trpeli lakoto? Italijani so se popolnoma sprijaznili z novim položajem na Reki. n na nas je sedaj, da se z novim položajem seznanimo tudi mi. j IViobčujemo iztreznjenje Rečanov, ki ga tudi mi ne bi smeli pre-* zreti, ker drugače bi -^e moelo zgoditi, da bomo opeharjeni pri trgovski pogodbi, ki mora nastati, kadar pride uprava Baroša v naše^ro-'ke._ • " ..•-•:. Page« -'•v-i-.-i ■ iLT®.-"- ' OLA g NARODA, 21. JUL. 1921 ——__________^__ iiuliiP RIIILIilE JEDSOTt VSTANOVLJENA LETA 1898. GLAVNI URAD ELY MINN. INKORPORIRANA LETA 1900. »vadaadnlk: MUDOL* P1&DAN, 93S * 186th BL. O. Podpredsednik: LOUI0 BALAMT, Bok 1M, Pearl Arm«, Loral*, a Tajnik: JOSEPH PISHLBat, Mj, Minn. Blasnjnlk: QjfiO. L BROE1CH. Mly, Blagajnik netsplaftrolh wtnln: JOHN MOVBBN, BM M. 2nd Ave« W. Dolotk. Mm. Dr. JOB. I. BBAJBEBK. MB BL OkH^StH^WL B. Pttttetf, Pa. , MAX KHBŽlftNIK. Bok m^tock SprtnJa Wyo. MOHOB MLADIČ, 2003 Bo. Lawadala Are, Chicago. tU. FBAMK flKJUBEO. 4823 Washington Bt. Dnm, CMn J" fwiM iB»» LBONAAD 8LAHODNIK, Baz 480. Ely. Min*. GREGOR J, POBBNTA, Box 176, Black Diamond. Wast. FRANK ZOR ICC, 0217 St. Clair A re., Cleveland, O. ^Anrtcnhrt t TA1JBNTIN PIRO. BIO Meadow At«., Bocxdnle. JolK DDL 3 PAULINE ERMENO, 63» — 5rd Street, La Ball«, DL JOSIP 8TERLE, 404 K Mena Areno«, Pueblo, Golo. ANTON C KLARO. 704 Market Street, Wtnkegu, I1L *-1 Jednotlno uradno aUMlo: /GLAS NARODA". ■■ n i i ▼m strnil, tlknjote m nrndnlb Mder kakor tndl denarne poMlia-trn saj m pofltljajo na glavnica tajnika. Tn pritoibe naj m pottlja aa predsednika porotnega odbora. Proinje aa sprejem novtb^Onnor In kolnilka sprlfiersla naj se poMUa na TrHovnega adramlka.' Jngoslovsnska Katolilika Jednote ss prtporoCs Teem Jagoaiorano« sa obilen prists Kdor Sell poatett Can te organises, naj ae sglasl tajnika bljltnega drnfltm J. S K J. Za aatanoriter norlk drnflter se pa obrnite na «dL tajEJka. Noro droit* o ss lahka rstanori s K Bani sli SanlcsmL Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. Ases. št. 276. Mesec Julij 1921. Poročilo umrlih Članov in Članic, katerih posmrtnine $o bile nakazane tekom meseca junija 1921. Umrli brat. Joseph Lešnjak. eert. št. 344, član društva Sv. Alojzija, št. 19. Lorain, Ohio. Umrl dne 14. maja 1921. Vzrok smrti: kro-i čna želodčna bolezen. Zavarovan je bil za .a1000.00. Pristopil k Jednoti dne 12. marca 1905. I mrli brat, Ilenry Milich, eert. št. :>0741, t. 20741, član društva £>v. .Jurija Vitezi, št. 49, Kansas City, K^ts. Umrl dne 22. maja 1921. Vzrok smrti: vnetje jeter in ledvic. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 21. oktobra 1920. Umrla sestra, Marv Jakše, eert. št. 9041, člar.ica društva Sv. Jožefa, št. 30, Chisholm, Minn. Umrla dne 19. aprila 1921. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti dne 1. januarja 1906. Tekom meseca junija se je izplačalo kakor sledi: Za posmrtnine članov in članic ........................$2,500.00 Za bol. podporo, operacije, odškodnine in odpravnino ____$6,271.33 Z bratskim pozdravom Skupaj____$8,711.33 Joseph Pishler gl. tajnik. Imena in naslovi krajevnih organizatorjev J. S. K. J. Prva številka znači številko društva, potem je ime in naslor. 1. Joseph A. M^rtel, Box 278, Ely. Minn. 2. Frank Erehul!, Jr., Box 271, Ely, Minn. 3. John Pelko, 1216 — 7th St., La Salle, IlL 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. 6. Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O. 9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich. 11. Michael Mravenee, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vincenc Arh, 1 Rickenbaeh St. N. S. Pittsburgh, Pa. 13. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa. 14. Michael Neroanich, Box 157, Crockett, Cal. 15. Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo. 18. Louis Taucher, Box 835. Rock Springs, Wyo. 19. John Knmse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O. 20. Louis Vesel, Box 592. Gilbert, Minn. 21. Joseph Shraj, 4732 Sherman St. Denver, Colo. 22. Anthony Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. 26. Joseph Popaf-ar, r>307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa. 30. Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minn. 81. Martin Hudale, !615 Ridge Ave.N., Braddock, Pa. 32. G. J. Porenta, Box 176, Black Riamond, Wash. 83. Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa. 35. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Coneraaugh, Pa. 37. Frank Zorieh, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. 38. Ivan Culig, 1217 Abrienao Ave , Pueblo, Colo. 39. Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelich, 477 E. Martin St East Palestine, O. 42. Pribož Knafelc, 1102 Bohmeu Ave., Pneblo, Colo. 43. Frank Percieh, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O. 45. Louis Kamlanc, 73? N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 379, Aspen, Colo. 49. Frank Kovich, 214 North 5th St Kansas City, Kans. 60. Jakob Slabich, 242 Hopkins St., Brooklyn, N. Y. 51. Joseph Kastelic, R. P. D. 7, Box 2G, Murray, Utah. 62. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. 53. Frank Dobnik, 29 Danube St. Little Falls, N. Y. 54. Joseph Smolz, 114 Wwt Sellers St. Hibbing," Minn. 55. Martin Prah, Box 87, Lemont Furnace, Pa. 57. Joe Martinsek, Box 125, Export, Pa. 66. Utčmg Champa, Waahoe, Mont, _ . _ _________ 60. Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn. 61. John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Klobochur, Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. JoKet. III. 68. Andrew Matko, Box 1203, Monessen, Pa. 69. Frank Erpic, Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Zvezich, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IlL r* 71. Frank Rupert, 690 E. 159th St. Collinwood, O. 72. John Eržen, Taylor, Wash. 75. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore.' 77. Louis Fink, 3L F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa. 78. Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til. 84. Matt Karcich, 1011 Lincoln Ave., Trinidad, Colo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 87. Michael Graborjau, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo. 68. George Zobec, Box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. 90. Valentine Orehek. 183 M-ujer St., Brooklyn, N. Y. 92, John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, III. 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa. 100. John Kalcich, Box 61, Lowaville, W. Va. 101. Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. 103. Anna Pierce, 68S E. 157th St. Cleveland, O. 104. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place, Chicago, 111. 105. John Malarich, 1600 E. 2nd St. Butte, Mont. 106. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va. 107. Frank Lovshin, 3101/2 W. 4th St. Duluth, Minn. 108. Anton Nagode, Box 2V2 Avon Park. Girard, O. 109. Anton Lunder, Box 131, Keewatin, Minn. 110. Frank Bojtz. Box 112, MeKinlev, Minn. 111. Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo. 112. Anton Koehevar, Box 423. Iiibbing, Minn. 114. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 116. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. 117. John Shank, Bo* 14, Kartell, Minn. 118. Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo. 119. Gertrude Mlakar, 140 Bural St. Aurora, 111. 120. Mary Koscliak, Box 307, Ely, Minn. 121. Jernej Intihar, Pox 12, Dodson, Md. 122. Frank Fareneliak, Box 122, Homer City, Pa. 123. John Merhar, Box 294, lronton,, Minn. 124. Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, 111. 125. John Telban, Box 174, Iselin, Pa. 126. Joseph Glass, Box 48, New Dcrry, Pa. 127. Frank S. Germ, S2 N. 11th St. Kenmore, O. 128. Anton Chernich, 9721 MeCuen St^ New Duluth, Minn. 129. Fiances Koscliak, Box 920, Ely, Minnesota. 130. Ignac Benkše, Box 412, DePue, HI. 131. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave.. N. Great Falls, Mont. 132. Leo Karnicnik, Box 175, Eueiid, Ohio. 133. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn. Na redni mesečni seji dne 17. julija 1921 društva sv. Alojzija št. 06 JSKJ. v Conemaugli, Pa., se je vzelo v pretres nesramni naipad od sitrani Glasa Naroda na naše društvo oziroma članstvo, od katerega Glas Naroda vedno žanje lepi dobeek, za to uslugo je pa prav po farizejsko po nas, nazivlja nas slabiče, kričače, papagaje, žlahta Kristanova itd., samo člani ne. 1. Vprašamo g. pri Glasu Naroda, kdaj je društvo št. 36 kričalo in udrihalo, da hoče izpodriniti glavne odbornike aLi čuvaje, kakor jih Glas Naroda nazivlja V 2. Zahtevamo od Glasa Naroda, da dokaže papagajstvo našega društva oziroma članstva. 3. Glas Naroda naj dokaže, v kakšnem Kristanovem sorodstvu je društvo št 36 oziroma članstvo. Ko je društvo št. 36 stavilo ini-cijativni predlog, ga je iz namena, da koristi Jednoti in nje članstvu, ne pa iz namena, da ji hoče škodovati, kakor je Glaa 2šaroda omenil. Omenjeno društvo ni nikdar diktiralo gl. tajniku, kako da naj bo oblečen, ker to je njegova osebna stvar, lačen pa, mislimo, da mu tudi ni treba biti, ker gospodarji Jednote vedno zadostno plačujejo svoje delavce. Društvo št. 36 pa svetuje Glasu Naroda, da naj se ne vtika v društvene zadeve, katere mu sploh ne grejo nie mar. Glas Naroda ima samo za priobčiti poslane mu J«d-notine in društvene zadeve ter mu svetujemo, da se v bodoče ne vtika v pravilno objavljene društvene zadeve. Soglasno sprejeto na redni mesečni seji, da se objavi v uradnem glasilu. Za društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ.: Predsednik John Rovanšek. Tajnik Johu Brezovec. Blagajnik Joseph Turk. Zapisnikar Bias Brezovšek. gleda moje knjige oziroma društvene račune. On je to tudi storil dne 8 maja t. 1. in naredil poročilo. da jih je našel v popolnem redu. Časi, ko se je pri društvu zmer- 'jalo z raznimi imeni, so minuli, in I M. Železnik ar l>i to moral vedeti. Da ne bo pa kakega zavijanja, naj j M. Železnikar voto, za katero sem koga ogoljufal ir. tudi osebo in čas. Lahko bi tudi vedel, da jaz ne bom šel okoli uradnikov vseh slovenskih društev v našem mestu, predno bom kakega rojaka povabil, naj pristopi v naše društvo ter vprašal omenjene uradnike, ako niso že oni prej nagovarjali tega ali onega rojaka za pristop k njim in kaj je op; ali ta rojak na to odgovoril ali obljubil. Vsak ve sam, kam ima pristopiti, če se pa zadnji trenutek morebiti premisli, mi tudi ne moremo braniti, ne mi, ne vi. Mene je članstvo društva sv. Martina zvolilc zato, da delani v korist društva, da pridobivam nove člane in da vodim kot tajnik pravično društvene račune, kar dejani po svoji moči. Jeduota tudi ni zato sklenila plačevati organizator jeni nagrade za nove člane, da ne bi pridobivali novih članov, ampak zato, da bi jih in da bi več članov pristopilo v Jednoto, kot pa prej, ko ni še bilo nagrade in organizatorjev. Zato naša Jednota lepo napreduje, čeravno t veliko jezo vam. Sploh se meni čudno zdi, kako morete obenem želeti združenje naše Jedno»te s SNPJ.. ko pa ravno vi od SNPJ. vpijete, da je naša -Jednota blizo groba. SNPJ. je kot vsaka drnga podporna organizacija kot taka dobra. ker podpira nesrečne člane in članice, pripetilo pa se je in se še godi, da so uradniki ene ali druge Jednote pozabili, kaj je namen lake organizacije in vpeljali v Jednoto politiko oziroma se zavzemali za gotovo politično prepričanje. Po mojem prepričanju tako ni prav in to pa omenjam zato, ker se je želelo našo Jednoto združiti oziroma pridružiti Jedno-tam. ki vodijo tako politično prepričanje oziroma ga zagovarjajo po svojih glasilih. Naša Jednota je nepristranska in kot taka ima prihodnost ne glede na vsa prerokovanja Martinova. Anton Okoliš, tajnik in organizator društva sv. Martina št. 44 JSKJ. v Barbertonu, Ohio. Odgovor M. Zeleznikarju. kaže, da društvo ni samo za to, du se dobi od njega podpora in smrt nina, ampak da pomaga tudi j-svojini bratstvom na razne načine tudi tolažiti in izkazati sočutje napram žalostni družini umrlega oziroma njegovim sorodnikom. A. Okolish, tajnik. Naznanila. Collinwood-Cleveland, Ohio. Cenjeni sobratje in sestre dri: stva sv. Janeza Krstnika štev. 71 JSKJ.! Dasi imamo velike težko-če pri društvu, posebno pri plačevanji! naših mesečnih doneskov, moramo biti od sedaj za naprej malo bolj marljivi. Vsak posamezni član dobro ve. da se mora denar ob pravem času poslati na Jednoto. Do 25. v mesecu je zadnji čas. Veliko je takih, ki bi lahko plačali pred 25. v mesecu, pa nalašč čakajo do zadnjega dneva. Marsikateri pravi: saj imam čas do zadnjega dneva v mesecu. Tola tak se moti, kajti član, če je suspendiran v tem času, ne dobi bolniške podpore za dobo :{0 dni. Jaz mislim, da je vsak dobi! društvena pravila in da jih lahko vsak prebere, da bo vedel, kako se ima ravnati. Mislim, da jih je še dosti, ki jih niso videli znotraj. Oni, ki se nič ne pot rudi za korist društva, misli, da ni nič branja notri, pa ga je dosti, le malo si o-glejte. Dragi bratje in sestre, za naprej bom vam dal še lepšo priliko za anesment plačati. Jaz bom 20. v meseen od 7. d<» S. nre zvečer v Slovenskem Domu, da si vsaki lahko plača, po dvajsetem in pred dvajsetim pa na dom tajnika številka 13700 Aspitnvall Ave. Toliko v pojasnilo. Z bratskim pozdravom John Pecnik, tajnik. VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Jožefa št. 53 J. S. K. Jednote v Little Falls. N. Y.( priredi dne 23. julija veselico, na katero vljudno vabimo vsa slovenska društva, kakor tudi vse posameznike, da nas izvolite, po-isetiti na imenovini dan. Začetek veselit-e ob 6. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi Odbor. (20-22—7) — RAČUN — med društvi in Jednoto za mesec junij 1921- Ker me je Martin Železnikar v Prosveti obdolžil raiznih nečednih dejanj, sem ga potem pozval v Glasilu JSKJ., da naj tudi dokaže, kar piše čez mene. Namesto tega pa me je zopet napadel v Prosveti 14. julija, v kateri me imenuje lažnika in se ponovno zaganja v našo Jednoto, kateri taJco vestno prerokuje smirt, ker se ni združila s SNPJ. oziroma se noče podvreči. Mož pravi, da piše resnico. Jaz pa bom tukaj navedel njegove laži in za vsako njegovo laž, kaitero more utajiti, bom pla čal pet dolarjev njemu kot nagrado. Ako ne dokaze in ne pride po denar, se bo s tem sam obsodil. 1. laž: Pravi, da sem popolnoma tihotapsko odpeljal tri rojaike k zdravniku, kater so bdli kandidati druitva Triglav in jih ta■1 174.23 147.91 540.12 141.OO "T 170 Oo 2S2.0H 53S.33 40 •>«1.12 74 OO 41 70.13 . 10.00 42 231.01 12.OO 4-"i 103.7T* 44 106.20 4 r, 352.25 RT.OO 47 too r,s 4!> 220.1 s 1032.00 r>o 106.16 51 R0.02 53.00 H2 170.03 123.00 53 2 sr. 2:» 54 77.05 H5 74.00 57 134.42 50. Os 5S 172.57 40.00 r»o 107 S2 25.00 «1 141.71 18.09 r>4 54.09 1 S0.55 35.00 RS 123.54 fin i»1.S1 86.00 70 164 ni 35.09 71 200 24 40.00 72 40.2." 172.00 i ■> iffo.n.t 38.00 7fi 8110 77 153.24 8.00 7« 7f» 40 01 41.0O Rt 87.20 40.00 R2 R-1 40.27 i. S4 1 r.n 02 S5 2S0 r.6 Sfi S2 58 10,1.00 R7 SI 31 120.00 SS 1 43 OS 181.00 so 148 63 !>0 24.00 100 Oo 35 00 !*f 306 06 10251 100 51.01 140.00 101 100.37 10:: 171.35 104 82.20 112.00 10."» 125.35 106 BSJ& 107 34.07 55.00 lOR ll.t.ftt 90 00 100 50.28 48.00 110 258.05 111 107..-S2 112 5R75 104 00 114 306 46 14500 11fi 119.53 117 50.76 lis 33.79 15 00 1io 42 SO 121.00 120 12° 37 121 53 07 122 2^.0.19 44 00 ij:: 55.58 124 70.77 70 00 125 103.31 29 00 126 54.11 127 54.50 12S 145 02 120 88.75 436 00 ISO 20.29 13.00 131 42.34 132 66 74 20.00 13.*? «0.70 134 27.12 135 01 271 22 Za mn i 190 OO 37 ZA mn i 013 43 02 Za TOflj 100 00 Skupn i $1744S.17 »8771.33 ---- Joseph Pishler, gl. tajolk. __• RAČUN MLADINSKEGA ODDELKA za mesef Junij 1921 * Ptcr. los . 7 ao IflO Jtn 110 16.A0 j 114 11.13 11« 633 11» 2 K-, 120 1 60 121 .T7S 11. »o 123 124 .TIS 1 125 !»» 1 12«« 3.O0 4-VMtO 12!» 1 ■_"» 1 132 2 J 22 Za ma f *i f*> It 37 Za lunj i i<~> t Kkui«| f5irj 40 »vrsooj N*pb Piatfaler. tajnik. 1 Francosko - angleška zveza in Italija. „Galotii*" piše z ozirom na vesti' o možnostih fnncosko - angelike* z\eze: Xaravpo«t presenetljivo je,1 da se v akciji za ustvaritev zveze' med Francijo in Veliko Britanijo! zanemarja Italija, ki nam je dala, dovolj dokazov za svojo lojalnost« in zvestobo. Indija bi morala biti' zastopana v vj»aki politični zvezi.I Italija je postala sila. s katero bo treba računati in bo mogoče ena! prvih držav, ki bo našla ravnotež-! je in vzpostavila svojo prodtikci-J iH 'j Kur;a slepota. Kurjo slepoto imenuje kadetski liat ,.RnllM novo bolezen, ki se je |W)javtla v težko preizkušeni Rti-' siji, v sled katere trpi zlasti ruska inteligenca. Posebnost te bolezni obstoji v tem. da človek od gladu , oslabi ter izgubi vid oči od mraka do solnrnega vzhoda. Zdravilo za, to bolezen so jajca in surovo mu-< slo. A ljudski sloji, ki bolehajo za' Jcnrjo slepoto, r.imajo sredstev, da' bi nabavijo ta zdravila. Kakor pripominja omenjeni list, doslej še nobeden komunistični komisar ni obolel za to boleznijo. Reka in Trat. "Fn» >'u«na" prinaša iz Milana dopis, ki pravi, da je glavni vzrpk Zanellove zmage na Reki ta, ker so Tržačani, }K>selmo vele-' trgovci, preodkrito pokazali, dal pričakujejo od Reke tržaško politiko. Reka je J>ila I. 1918 še popoJ-; noma ja zedinjenje z Italijo, toda je 'polagoma spoznala, da bi se morala na korivt odpovedati svoji lastni bodočnosti. Tržaški dobro-voljci, ki so prišli na R^ko, tadi niso prikrivali tega in tako je Ma iztrenula. -; | — Mi smo te kupili za ceno ter s" te ni>uto r.ohistili. Sedaj te žr-' -v . j |t« ujemo soglasno z običajem in (noben greh n»- bo padel na nas. — .Naslednjega dne namažejo žrtev \'f oljem m A>:.k vaščan vzame eno, •kapljico olja ter se namaže ž njo, jiiakar se vsi \deleže velike proce- Isije okrog visi. — Kontno st vrirejo vsi k darit-' vcneinu kolen, katerejra se vedno j post a v i v bližini vaškega božali-j ■stva. imenovanega ,,Zakari Penu" in katerega se predstavlja s tremi« karani, v bližini katerih je zakopan kip pava, napravljen iz medi. .Vaščani ubijejo prašiča v žrtev ter puste teči kri v jamo, izkopano v namen. Nato primejo človeško žrtev ter jo vžejo v jiirao. z obra-j 'zom navzdol, ter jo tišče toliko ea-j t«a. dokler se ne zaduši v krvavi duži ob hrupu In šumn InStrttmen-tov. Visoki duhovnik, imenovan — „Zani'\ odreže naio kos mesa s, telesa ter ga pokoplje s ceremonijami v bližini kipa in vaškega idola kot žrtev zemlji. — Vsi ostali vaščani gredo nato slrozi isti proees ter odnesejo kosce krvavega mesa v svoje vasi, — ■ kjer izvrše iste obrede ter zakopljejo meso v bližini vaškega idola. jGlava in obraz ostaneta nedotaknjena in kosti, kadar so gole, se i zakoplje ž njimi vred v jamo. I Eden izmed daritVenih kolcev, katerega so se posluževali Kondi, je ohranjen sedaj v velikem Madras muzeju v Indiji. Glede metode, kako so so Indijci posluževali te pa ko lea, piše polkovnik Camp-tell: — V Čina Kimedi se doprinaia fe£ve podobi * elona, ©sovo išefe Ijani iz lesa, na vrhu kolca ter pritrjeni tako, da se lahko vrti na vse strani. Po završenju običajnih ceremonij se pritrdi človeško žrtev n? rilec slona in sredi kričanja in: tuljenja raznaljene množice sel prične žrtev hitro vrteti naokrog, dokler ne planejo na znamenje svečenika ljudje po nesrečni in kri čeči žrtvi ter pričnejo rezati ž nje meso. dokler ga je kaj. V nekem drugem poročilu opisuje polkovnik Campell, kako se i v nekem okra.ru vleče žrtev po poljih. obdano od množice napol pijanih Kondov. ki padejo s krikom in vikbm po žrtvi in pričnejo rezati ž nje meso, — pri čemur pa se izognejo pri a vi in črevesju, — [dokler ne umrje žrtev v sled izgube •krvi.-Preostanke se nato sežge ter pomeša pepel z novim žitom, da se ga zavaruje pred mrčesi. Ko sta sedanji angleški kralj in kraljica obiskala Indijo, se je privedlo tjakaj tudi skupino Kondov, da vprisore svoje slikovite narodne plese. Ti Kondi so zapazi- ii svoj stari daritveni kolec v muzeju, postali skrajno razburjeni j in njih krvoločnost je bila zopet , vzbujena. Prav do leta 1902 je bi-jIr angleška vlada zaposlena s tem, j de zatre človeške žrtve v ozemlju Kondov. O številnih drugih indijskih sektah se domneva, da vprizarjajo od časa do časa človeške žrtve. Med drugimi pa obstoja tudi obširna sekta, namreč sekta Tugov, koje glavni ci)j je izvrševanje tajnih umorov in ropov. {Svoje čine pa smatrajo Tugi za dejanja verske službe, doprinešene indijski boginj; Kali. Celo svoje življenje pre-ilfi I Itžbinfe poati sapr* Obnovitev verskih el oveških žrtev v Indiji, Strašni običaj človeških žrtev pod krinko verskih obredov je zo-pet izbruhnil v zelo vznemirljivi obliki v Indiji, kjer je ta običaj v večji ali manjši meri vedno prevladoval. }' ~ V veliki zbirki bogov in boginj, katere so oboževali in obožujejo - š. danes Indijci, so številni, katere je mogoče po mnenju Indijcev potolažiti le s človeškimi žrtvami. Ta krvoločna božanstva ne obstojajo v najvišjih oblikah indijske vere, vendar pa izvajajo strašno silo med >semi bitji, ki predstavljajo prebivalstvo Indije, broječe tristo mili-jouov duš. Ti nevedni in napol sestradani ljudje, ki so prepričani, da poši-1. Ija lakoto in vse vrste nesreč in bolezni, ki jih tarejo, neka nepoznana sila, so prepričani, da jim vladajo nevidni demoni ter krvoločni duhovi. Te demone je mogoče potolažiti le s tem, da se jim nudi člo- : u veške žrtve in kadarkeli zadene kaka izredna nesreča kako pleme, je opaziti vedno izyanrcdno povpraševanje po žrtvah. č'e se loti bolezen ! plavarja ali kakega bogatega moža, se vedno dobi kako siroto ali ne- ! srečnika. katerega žrtvujejo demonu, ki je povzročil baje nesrečo. i' Poročila pravijo, da se je zaključil velik izbruh človeških žrtev) med starodavno sekto Čarajs, ki živi v Radžuputana provinci. Tej j' provinci vladajo domači princi pod i ngleškim nadzorstvom. ! Ca raj s iz S*Jči so bili razjarjeni, ko sc jim je naložilo nove dav- 1 ke, katerim je sledila doba revščine in nesreče. Domačini so se nato 1 poslu žil i tradicijnnelne metode. d» prikličejo osveto duhov nad svoje J zatiralce s tem, da so zažgali neko žensko pri živem telesu. 1 Nesrečna žrtev, zvezana in brez mo?i, je bila postavljena na 1 visoko grmado, napravljeno iz dobro posušenega lesa. Vaščani so na- ^ to paradirali krop grmade, poslužujoč se pri tem raznih ceremonij in j njeni lastni otroci so prižgali gimado. Ravno ko je pričela grmada J goreti, je prišel v vas majhen oddelek vojakov, da prepreči to okru-.1 tost. K Vaščani so se rbrali krop grmade, trdr.i v sklepu, da jim žrtev j« »c sme ujiti. I'pirali so se napredujočim vojakom z meči, noži in dru- l trim orožjem. Vojaki so pričeli streljati v množico ter ubili sedem oseb I dočim je bilo število ranjenih seveda še večje. j Ko >e je vršil ta boj, je družina uboge ženske podtaknila svež!1; ogenj in to kljub kroglam, ki so žvižgale krog nj»h ter tudi marsika-j t c repa podrle na tla. i c Divje fanatike so vojaki končno pregnali, a predno so izginili, 1 je uboga ženska zgorela. l Cela Indija je sedaj v stanju velikega nemira in nereda, kajti ljudje postajajo vedno bolj in bolj prepričani, da je treba potolažiti t demone. Vsled tega se glasi, da jc opaziti številne človeške žrtve v Kadžputani in tudi v drn«ri!i delih Indije. !I «M>'n»\linije t.» strašr»e navade je deloma pripisovati težkočam t i.ooštvu. neurejenim razmeram ter popuščanju kontrole vsled vojne, js Angleška vlada v Indiji, kateri preti resna nstaia v gotovih večjih c sredi.Vih Indije, ne morr vzdržati svoje običajne kontrole v bolj od-'2 daljenih, primitivnih pc krajinah. Krščanski misijonarji v teh divjih ' pokrajinah, ki « ne morejo še nadalje zanašati na vladno varstvo. ^ so pričeli izgubljati svoj vpliv nad domačini. c Navada človeških žrtev je globoko ukoreninjena v m rodu Indije! Prav t;;ko je sljčna navada, znana kot ..vudiiizem** razširjena med r domačini Afrike. Zadoja navada je pree zaobljubili, da jih bodo žrtvovali na J1 joHarju krvoločnosti in praznoverja. Verski prednis zahteva, da mo-jd ,ra bili žrtev knpljcna. kajti vojni ujetnik ali zločinec bi ne bil spre-jemljiv boginji. Ljudi zrelejše starosti vjamejo ljudje, ki trgujejo »,1" človeškim mesom. it* — En mesec pred žrtvovanjem je veliko plesanja, rajanja in po-'^ pivanja krog žrtve, katero se okrasi z girlandami itd. Na daa pred;S (krvavim darovanjem omotijo žrtev s pijačo ter jo privežejo na kolec. ^ in vse orožje je s ceremonijami posvečeno njih boginji. Umori, katere so izvršili Tugi, so znašali na tisoče vsako leto in t čeprav je angleška vlada zasledovala z največjo strogostjo prista-? še te sekte, se tozadevne zločine še vedno na tajnem vrši in število } takih umorov bi se ta.koj neizmer-L no pomnožilo, kakorhitro bi oblasti popustile ter prenehale izvajati najstrožje odredbe. J Dr. Wright, odlični potnik iz Bostona, je napisal zelo zanimiva j razkritja glede navad in organizacije Tugov. Tugi potujejo po celi deželi v l skupinah-po dvesto ali trisfŠ ter si izberejo bogate žrtve, ki so slučajno daleč od svojih družin in prijateljev. Potem ko ujamejo talko žrtev, jo odvedejo ponoči na samoten prostor, in dva ali trije teh Tugov že vežejo okrog vratu žrtve robec ter jo zadavijo. Tugi so skrajni izvedenci v vezanju vozlov ter se poslužujejo med seboj tajrejra jezika, katerejra razumejo le oni sami. .j V predpisih te čudne sekte se glasi, da jim je dala pravico daviti ljudi bogin ja Kali sama kot svet • privilegij. Nj«na sila je bila nekoč jojrrožena od demosa. Ko *ra je porazila. je vstal iz vsake kapljice prelile krvi drug demon in vsaki pot, kadar jc storila to, se je ista :stvar ponovila. ] Predniki Topov so pomagali za-jdaviti vse demone, ne da bi pre-lili kri, in ko? nagrado jim je dala i boginja pravico, da smejo od tedaj •naprej daviti in oropati vse ljudi, ki jim pridejo v roke. Otroci Tugov se od mladosti na-'prej vežbajo v tajni umetnosti davljenja. V prvih otroških letih se jim posel očetov prikriva, kajti otrok se po svoji naravi boji prizora umora, ?i kakorhitro so dosegli starost gotovih let. se jih uvede v skrivnosti in običaje njih prade-dov. j Bolan človek, ali pa tak, ki si ne zna pomagati, je izbran kot prva žrtev mladega Tuga. Oče in prijatelji pokažejo liadepolnemu ,mladiču, kako lahko spravi s sveta jbolnepa človeka ter se polasti njegovega imetja. j Tugi ne ubijajo nikogar, dok-Her ne da boginja svojega privoljenja. kar se *podi s pomočjo posebnih ceremonij. Oživijenje teh strašnih navad, jki se roga j o civilizaciji, je ena izmed posledic svetovne vojne. To so isti verski običaji, kot so cveteli v starodavnih verah Azije in Afrike pred prihodom krščanstva. Oboževanje Baala in Moloha, katero se tako pogosto omenja v bibliji, se je nahajalo v spremstvu človeških žrtev in drugih zločin-jskih praktik. Starodavni židovski j voditelji in preroki so pogosto obsojali te običaje, pri katerih je tekla elovešl-H kri, čeprav so bili tu-,di med židovskimi glavarji taki, k: so verovali v krvno daritev, — kot naprimer Abraham, ki je ho-Itel zaklati svojega sina, a je pustil ,to namero ter žrtvoval mesto nje-'ga ovna, katerega je potem vsaj lahko použil. Smrtna kosa. Dne 21. junija je umrl v Novem !mestu P. Fortunat Goli. frančiškanski gvardijan. Pokojnik je bil Ljubljančan iz Trnovega. Po kratki »bolezni je nenadoma umrl Valentin Mrak. posestaiik in gostilničar na Rimski ees.t.i. Njegova gostilna "Pri starem Rimljanu1' v Ljubljani je splošno znana in na najboljšem glasu. Pokojni si je z delom in z mravljin-sk o pridnostjo ustvaril leipo pozi-1 cijo. Bil je zaveden narodnjak. U-mrl je na zastrupljenju krvi. Pokopali so ga 21. junija. Dne 18. junija je v Ljubljani umrl Anton ITI rili. oče gospe Jelke dr. Bretlove. Pogreb se je vršil 21. jim. iz deželne bolnišnice. Na Koroški Beli je umrl Fran Potočnik. V Medvodah je umrla v 66. letu starosti Ana Rechberger. Pokopali so jo v Preski. V Ljufbljani je umrla gospodična Milka Drmeljeva. Pokopali so jo v Boštanju ob Savi. Italija se kuj a. K vprašanju, zakaj Bonomi ne odpotuje v Pariz, objavlja čooca: Delež Italije pri reparneijskem dol gu Nemčije je bil začetkoma določen na deset odstotkov. Po odgo, ditvi reparacij skih zahtev od Avstrije, je zahtevala Italija povišanje na 20 odstotkov. Anglija je bila pripravljena ugoditi tej zahtevi, dočim se je Francija branila. Reparacijska komisija je priznala od celokupne svote samo 12 mili- isA, v __________ QLAS NARODA. 21. JUL. 1921 V staro domovino S posredovanjem tVrdke Frank Sakser so odpotovali v staro domovino sledpčj rojaki; S pamikom Kroonland 9. julija: Frank Mali z družino iz Milwaukee, Wis., v Trebnje. I S parnikom President Wilson i 9. julija: ' i John Pikš z ženo iz Cleveland, Ohio, v Kranj. John (»regorič z ženo tz (Cleveland, Ohio, v Kranj. { Frank Lepšina iz Cleveland, O., v Litijo. Frank1 Fashing iz Cleveland, O.,' v Vuhred. John Vidmar iz Ijorain, Ohio, v Kamnik. j Peter Stefe iz Eveleith, Minn., v Križe. Frank Tome iz E velet h, Minn., v Dcfbrovo. Janez Podkov iz Eveleth, Minn, v Dolsko. John Frol iz Eveleth, Minn., v Volosko. Fr. Voneina iz Eveleth, Minn., v Tolmin. Matija Škerjanc iz Ivvelelh, Minn., v Volčji potok. | Anton laboda iz Eveleth. Minn, v Dolsko. ? Alois KovačiC* iz Hooversville," Pa., v Mokronog. j John Terzinar iz Flushing, O., v Kamnik. j Jernej Rozman iz Eveleth,I Minn., v Boh. Bistrico. Martin Kladnik iz Eveleth, | Minn., v Žagf». ■ Jurij Perše rz Ch i s holm. Mirni.,! v Stari trg. • •los. Sivec iz Hollidaysburg, Pa,J v Ix>fratee. J Janez Jamnik iz Chisholm. | Minn., v Velike Lašče. Anton Mele iz Bakers Siimmit,l Pa., v Cerknico. John Odar iz Eveleth, Minn., v Radoljieo. Jos. Koraovec z družino iz Gar-| ret t, Pa., v Logatec. Vinko Ciglarič iz Wansaitkee, Wis., v Belovar. Frank Volf iz Zeigler, 111., v Ge-rovo. Alois Mihelič iz Pueblo, Colo., v Pod gorico. Matija Ovriiček iz Bishop, Pa., v Nvvo mesto. Jos. Neeimer iz Hooveiv^-ille, Pa., v Cerklje. Marv Matičič z otroci. Božo Cvanovič iz Leadville, Colo., v Sen j. I Simon Zaja iz Leadville, Colo., v Trogir. | Stjepan T i ris iz Leadville, Colo,' (v Sen j. ' I Petar Rančič iz Leadville. Colo,! v Scnj. j Frank Boje iz Cleveland, Ohio,' v Ribnico. I I Frank Kuhar z ženo iz Clevc-1 land, Ohio, v Kamnik. I ■ Frank Rebolj iz Cleveland, O.,' v Šmarno goro. Alois Pauč^k z družino, Cleveland, O., v Stražo. I Martin Manič iz Hoovcmville, Pa., v Krško. Frank Šegina iz Cleveland, O., v V r bosk o. Peter Pogačnik iz Cleveland, Ohio, v Predoslje. TvanRozanan iz Cleveland, Ohio, v Kranj. Anton Skiibic iz Cleveland, O., v Turjak. Silve ter Arko iz Cleveland, O., v Sodra žico. ! Mijo Carin iz Pittsburgh, Pa., v Sammbor. i v t Frank Žalee iz Pittsburgh. Pa., v Vinico. ! Ani. Novak z družino iz Cleveland. O., Prečno. I Jos. Špdič iz Cleveland, O., v Dobrniče. Stanko Regvart iz Canister, Pa, v Klanjee. Florjan Kuhar iz Cleveland, O., v Kamnik. Jožef Kastelie iz Cleveland, O., v Zagorieo. Anton Strah iz Cleveland, Ohio, v Dobropoljc. Jernej Ma ršič z družino iz I Cleveland, O., v Sodražico. ^Mihael Haurptman z družino iz Cleveland, O., v 2;i4ično. Janez Mirtič iz Cleveland, Ohio, v TrebČo vas. Frank Glava n iz Cleveland. O.,, v Ljubljano. Ivan Muhic ž družino k Brooklyn, N. Y., v Kočerv-je. Margareta Hutter iz Brooklyn, N. Y., v Kočevje. Milena Moderčin iz New Yorka v Suša k. Martin Skala iz JSan Francisco, Cal., v Semič. Jožef Vidmar iz San Francisco, Cal., v Semič. John Nahtigal iz Pueblo, Colo., v Ljubljano. , Tomo Poropatič iz Williamsburg, Pa , v Mod niš. Josip GerI iz Hollidaysburg, iPa., v Volosko. I Ernest Hrazeli iz Chicago, III, v Gorico. I John Ujčrč iz Hollidaysburg, 'Pa., v Volosko. Jakob S-hihadolnik iz Wauke-•gan, 111., m Vrhniko. Jožef Glas iz Gunn, Wyo., v Rajhenburg. John Resne z družino iz Gunn, Wyo., v Kranj. Frank Hace iz Cass, W. Ve., v Cerknieo. Karol Pošel iz Hihbing, Mimi., v Črnomelj. Anion Beleijan z ženo iz Forest City. Pa., v Dolsko. Jožef Debelak iz Mitnissing, Mich., v Kočevje. Frank Erzložnil: iz Munksing, Midi., v Šoštanj. John Remšak iz Milwaukee. Wis., v Bočno. Rozi Volkar iz Coshooton, Ohio, v Zatieino. John Jeras iz iz Homer Citv, Pa., -v št. Vid. Florjan Š.prauič iz Carrolls-ville, Wis., v ('»kovač. Anton Polivau iz Leadville, Colo., v Bosno. Božo Matic iz Leadville, Colo., v Bosno.- Marko Cvanovič iz Leadville, Colo., v Sen j. Ivan Mara sovič iz Leadville, Colo., v Sen j. Anton ( Piž iz Cleveland. Ohio, v Litijo. t Janez NoVnk iz Midwav, Pa., v Verd. Terezija Orel z otrokom iz Cleveland. O., v Mengeš. Helena Kralj iz Cleveland. O., v Mengeš. , Marija Rožič z otroci iz Cleveland, O., v Postojno. ADVERTISEMENTS. KNJIG E Knjiga za lahkomiselne ljudi, " * k-* ► * * V V/ (spisal I Cankar) 1.75 * * Y Pot tednov v zrakoplovu 2.00 A Zbrani spisi Jakob Alešovec. > * ^ V "Kako sem se jaz likal", * l Prvi del / 1.25 * * Drugi del * > * ► Poučne knjige. Tretji d-1 ; / 1.00 •4 > - Hitri računar .65 "Ljubljanske slike", /* t «■ Nemški abcednik .35 Četrti in peti del 1.50 Nemsko-angleški tolmač Pravilo dostojnosti .60 .30 44Ne V Ameriko", r y Šesti del * 1.25 Slovensko-nemški slovar Amerika m Amerikanci 5.00 t (Janežič Bartol) 4.00 Gledališke knjige. , / Zabavne in razne druge knjige. Pcvcok Andrejček 1,7.50 Doli z orožjem 50 Knjige družbe Sv. Mohor; o ^h « . k Duhovni boj (349 str.) .50 * « # Mesija (1. zv.) .30 Molitveniki. Mladim srcem (2 zv.) (Spisal K. Meško) .30 Rajski (Jlasovi. /' ^ - * ■< * - «■ v platno vezano J t .90 v uerije vezano ^ ' 1.80 i 4- Zemljevidi. v kost vezano 1.70 Združenih držav .15 Sveta Ura f Kranjske dežele .10 v platno vezano 1.00 J Zemljevid Evrope .30 v usnje vezano 2.00 ± Velika stenska mapa 2.50 v kost vezano 1.80 i Zemljevidi: New York, T 111., Kansas, Colorado, Pennslyvania, Mont., Minnesota, Wisconsin, Slovenic Publishing - y « » H ► M Wyoming, W. Va., Alaska .25 Company •« * vsaki po 82 Cortlandt St. New York * > 4 - y ' 1 j .. ^ j ** Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini. 4 h 4 • poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poština je pri vseh cenah 4 N vracunjena. __^ 0 -:: Alešova zakonska zmota. Phil. dr. Aleš Brglez jc privatni docent za filozofijo na eni naših univerz. Predaval jc o Kantovi e-tiki in je gojil heroično svetovno naziranje. Ilaztu lega je bolehal na ledvicah. Zato je jemal vsako stvar sila resno. Tudi je ljubil velike besede. Ako mu kaj ni ugajalo, ni rekel: — To mi ne ugaja. — marveč: — te se mi studi v dno srra. — ali tako slično. — Posebno so mu dišali duševni konflikti. Ako je le oddaleč zavohal tak konflikt, se je pričel vzpenjati -fcrkor svetopisemski konj v knjigi Jobovi. Mcžakar je bil dol? in mršav, nosil je temno polno brado. zlate o«"aii in znak svojega rokodelstva, širekokrajno filozofsko pokrivalo. Posebno solidna načela je Aleš izražal o zakonu, ker >i je obetal v zakonskem življenju obilieo ra-frniranih duševnih konfliktov. Ko j«' po neizrečeno napornih dnše-slovnih raz i*o van jih ujrotovil — pe S»*lioprnhauerju — s katero žensko želi »nifti dc"\ >e je ojr;-načil in je to žensko zasnnbil Gotovo poznaš tudi ti damo. mi-' slim resnično damo iz dobre rodbine. neoporečnega življenja in lepega obnašanja, ki pa kljub temu vzbuja mnenje, da ima tnkozvano preteklost a'i pa da je članica — damske kapele. Tak litis bi imel, tudi. «*e bi spr znal ono mlado damo, od katere si j'' Aleš želel dece.1 Imenovala -o je Marga Kaiserjeva ; bila velika, vitka, brinelka in brez; dvoma lepa. Njen oče, veleindu-Mrijalee. je imel v najlepšem delu mesta veliko vilo z obsežnim vr-t«'iu. Prvo nadstropje je pripravil za stanovanje mlademu paru. Ko j«' bilo \ se pripravljeno, -o j ftlaviii poroko na svečan, toda re -j »noben način Med pojedino je mladi par korakal od gosta do po-, sta, da ga pi«i.dravi. 1'stavila sta se tudi pri A!« šovem kole«_ru. gim-j aj.ijskern profesorju, ki je prekinil1 svoje po'iJuiko letovanje, da se! udeleži tejra ženitovauja. Pisal se! je za Jakoba Prevca in je bil krepak širokopleč možak z nenavadno zvestimi modrimi očmi Ko sta Pre ve in mlada gospa trčila s časa ni i. jo je pogledal na poseben na-čin ter jo vprašal polglasno: — h a i na vaša prisega! — Zarudela je do la> in da skrije svojo zmedenost, je odgovorila : — Na zdravje! nastavila čaao in jo hotela izpiti. pa se ji w> zaletelo. Aleš je dobro opazoval. Fjel je Prevčcv pogled in niegox o čudno vprašanje, in tudi zmedenost mlade go-spe jc l• govoril? Pi tem sein te vprašal.'^ Kaj ti je moja žena prisegla f s — Tak ne bodi tak pedant! Saj its ni vredno besed. — se je izgo-;r jvrrjal -laka. 1 j — No če n: vredno, pa le kar - p'.vej. Saj le li jeiruljiš in delaš _ , . . .s !l»i s,ne iaz. ga pesii neizprosni Aleš. — Jaz. . . . tvoja žena mi je ob- ^ l iubila da bom. . . jaz boter, če bo f nt. — Tako prizna končno pro- r fesor Jaka Preve i — Tako, tako? povzame docent | Aleš mrzlo ;i» poča«no. — To je j. orej! No, pa bi mi bil res lahko ž • prej povedal. .t raja inučitelj. — Ali mi daš '-«istn » besedo da si govoril čisto it. golo resnico* — Kaj se tako ženeš za častno/ besedo? Kadar gre za čast ženske, ^ r.e dajaj nikdar častnih besed. — Kvečjemu ,.ta malo tržaško"', to ti še dam. Aleš je izprevidel. da ne doseže: t i ničesar ve", in se je podal zopet 1 k svoji eni. — Dete zakaj mi pa nisi tega .r prej povedala T Med zakonci mora vendar vladati popolno zaupanje! * Si.j sem ti tudi jaz povedal vse. — Kako to! Saj veš tudi ti vse! 1 ,— odgovori ena preže. 1 N. . . C e. t«-ga na primer se nisem r v« del. — ie odgovoril Aleš'. — Še . le od tujega človeka sem moral poizvedeti. — ln ko ni odgovorila. * jo je ljubeznivo in laskaje objel p težavo vzdržuje, — prosim te, ne prikrivaj in povej po pravici, kaj ] sia imela med seboj. — Ničesar. Aleš, — je rekla trdno, — prisegam ti, prav nič se ni i pripetilo. — In potem čez nekaj, časa vsa zardela: — Le obljubila 1 sem mu. ] — Pa kaj že, tak kaj, to povej! I vzdih ne Aleš ves izmučen. — Saj i tc te sprašujem že skoraj dve uri. ] — Ampak, Aleš, saj tega vendar ] ne morem tebi praviti! — vzdih- i ne in se privije k njemu. > — Meni ne, tujemu človeku si i pa pravila! — To je bilo kaj drugega, tak- 1 tat sem bila kakor pijana in nisem 2 vedela, kaj delam. Bodi zadovo- 1 Ijcn, da je sploh takg izteklo. To 1 jc bilo lani na poletni veselici. . . i i>aj si bil menda tudi ti tam? t — Da, spominjam se natančno. 1 — pravi Aleš. 1 — Sedela sva zadaj v mi. lamp- c joni so že dogorevali in gosli so zvenele zamolklo, tako proseče. — 1 Vse naokrog je cvetelo in vonjalo qc morem ti povedali, kako mi je 1 postalo pri srcu, bilo mi je. kakor r 3a moram glasno zaplakati in po- c tem zopet radostno zaukati v po- i letje. . . | — Tako, — pravi Aleš jezoo. — in v t*-j poletni uti je sedel tudi i Taka Preve in plakal in ukal s te- i boj. I — Ah, ti. ne norčuj se! Bilo je š res lepo. Igrali so baš razkošni, za- f peljivi valček, veš iz „Vice-admi- 1 rala*\ —Zdaj hajdva sest na vrt i pod seč. tam čaka naju tisoč sreč. t — Oči so se j- iskrile pri samem i spominu, gibnila je z glavo in v 1 kolkih kakor da hoče nadaljevati 1 z arijo. s Aleš jo prekine: — Nikar se ne trudi! Jaz nimam smisla za godbo, j Na vrtu sta torej čakala na tisoč ! sreč? In kaj potem? ] — Potem me je objel. — In poljubil? i Prikimala jt. ] — Pa si mi zatrjevala da nisi še j nikdar poljubila moškega. — Saj ga "i ud i nisem. Le on je j mene. — Pa si tudi rekla da se ni nič < pripetilo. Ali ni to nič? i — Ali prosim te. Aleš. ne govo- > ri vendar take. in še na najin po- 1 ročni dan ! Nič se ni pripetilo, prav 1 gotovo nič. tako res, kakor sedim 1 tukaj. i Seda j se mu je šele zasvitalo; — A. tako! Pripetilo se ni nič, toda ] skoraj bi se bilo. kaj? , Sedaj se je prčela solziti. — Ra- , da bi videl adrngo dekle na mo- j jem mestu, ksj bi neki bila . . . , saj res ni bilo lahko in končno pa , srm le — ženska — ; — Tako torej. Pripetilo se ni : nič. Sedaj pa k stvari. Kaj si mu obljubila ? — Takra^ nisem mislila, da se bom kdaj omožila. . . — Dovoli, zakaj pa ne* , i — No. saj je on že oženjen in. . ' — Že razumem no, in zate — ? —Zato sem mu obljubila, če pride kdaj do — mislim, da če bi sploh kdaj . . da bo potem on !— da bo potem on — Dolg molk vmes njeno ihtenje. Končno Aleš z glasom kakor iz J groba; — To je pa zares — prav 'zabavno. In obljubila si mu prav !za trdno? | I Prikimala je. — Morda eelo prisegla? Saj je r.^kaj bleknil o neki prisegi. j — Saj je nesmisel! Saj taksna prisega ne velja! | — Za to sedaj ne gre. Najprej hočem ugotoviti dejansko stanje. fri*egl§ ai t©«j 1. . _ r Zopet je prikimala. ' — V kakšni obliki? — Zahteval je naj mu prisežem na vse, kar mi je sveto. —In to si storila? j — Da. — jc zaihtela. — Pa saj je nesmisel, kar tjavendan. Pa ne za Aleša, ki je stal v življenju kot junak ter_svražil kompromise. Kako uči veliki mojster Kant ? ..Živi tako. da more maksi-ma tvoje voljo veljati, obenem kot princip obče zakonodaje. . . — Kdor ne drži svečane prisege, temu ni nič več sveto. Ako pa ni na svetu vere in zaupanja, potem kon ča vse, vse. . . j Pol ure je napeto razmišljal.* Rezultat je končno priobčil svoji!4 ženi. Nikakršnega ..nazaj" več!i' V svoji hiši ne trpi niti kuharice. ; ki bi prelomi-a dano besedo, — ' in tem manj krivoprisežno ženo. Jcka Preve se seveda prisege ne 1 to poslužil. saj ve. kaj je čast. — * Kljub temu mora ona pokazati.;1 da ji je dana beseda sveta. — Da. pa če bi — samo poms- j lil. . . 1] •— Tu ni več nikakšne^a ..eebi-'> kanja" in porniljanja. Zakon nrav-nosti, dolžnosti, etike ukazuje ne-j dvisno od obzirov, in njim se mo j ramo podvreči brez upora. f, To jo je zlomilo. f3 Ker je Jaka Preve hišni gost in1] ročuje v sobi za tujce, se da reč'j urediti še nocoj. • Med valčkom je gospa Mara na-' š'a priliko, da mu zašepeta filozo- . fovo odločitev. -Taka je najprej iz- 1 l uljil oči, ke»- je mislil, da se ji • meša. Potem jc dvignil njeno roko i k ustnam, ni je pa poljubil, marveč jo ugriznil v palec, tako je ] bil vzradoščen. O'ividno ni vedel,:< kaj je čast, in se je izpolnitve pri-i sege prav rad poslužil. I, Aleš je ta večer sam sebe prepričeval. da je junak. Ko pa je legel v samoto posteljo, je citiral < predse: Težavna borba je za ideal" — (Aškerc) in pa ,. — kdor pa. da j mož in človek je. doseže, ta vreden ] je živeti za vselej." (Gregorčič). ] Potem je pričakoval ženo, da < pride. Hotel ji je čestitati k zmagi. . Pa ni prišla. Pol ure jo je Čakal < eelo uro., čakal je dve uri. . . Po- ; tem pa ni več vzdržal. Vsa hiša je spala. Splazil se je torej, kakor je bil. v ženitovanjsko vezani spalni; kešulji do Prevčeve spalnice in se i tam zelo neherojsko sklonil z uše- ; som h ključavnici na vratih. Kmalu nato jc stari gospod — Kaiser, Alešov tast, zaslišal iz kopalnice glasen ropot, šum in žubo-r<-nje. Zelo razburjen je vstal, od-, h;tel doli h kopalnici, previdno od-; pr! vrata in — odrevenel: V poročni noči j-e-li njegov zet v banji: šklepeta 7. zobmi in se koplje v mrzli vodi. . . __ Pogled je starca tako prevzel, da ni izdavi! niti besediee. Nekaj minut je molče buljil v zeta in se poten* odstranil, ves mesečen. ' — Kaj pa je? — ga vpraša že-! na. ko se stari spravi zopet v po-j sieljo. šklepeta je z zobmi pri spominu na to. kar je videl. — Aleš se koplje v mrzli vodi. — pravi stari, po sili mirno in ravnodušno, kolikor mu je bilo mogoče. — Kaaaj ? — vpraša stara gospa in se vzpne v posteji. — V poročni noči — v mrzli vodi? I — Pojdi doli in poglej, če ne veruješ. Ako bi imel še eno hčer, i jo dam raje hišnikovemu sinu za ženo, prej kot kakšnemu filozofu. \ Ko je stara gospa prispela do kopalnice, jo-je našla že tiho In I temno. Tiho je poskusila pritisni-. ti na kluko spalnice nov oporočen-cev. Sil* j« »aklenjeng. Nejexo& Negovanje otroka tekom poletja. j -— Dojenje. Dojenje iz materinih prs je naj-boljše jamstvo za žrvljcnje in zd ravje deteta. Mati ne more da-1 jati boljše stvari svojemu detetu. T.*kom prvih mesecev življenja dete bi ne smelo dobivati druge j hrane razun čiste hladne vode, ki naj se mu daje zlasti poleti po j večkrat na dan. Ali tudi dete, kil j^a mati doji, utegue trpeli, ako! (se mu daje preveč mleka. Večina] <:iravnikov se ujema v mnenju,! da med enim dojenjem in drugim[ treba presledka vsaj treh ur, in: dostikrat dete uspeva še bolje ob: štiriuruih presledkih. t Najveeje važnosti za u spe vanje | deteta jc. da mati pazljiv«, skrbi za svoje lastno zdravje. Njena i hrana, spanje, telesna vaja in splošna oskrba njenega telesa* sol velevažne za dojenčka. ( hHdrcu"sj j Bureau, V S. Department of La-i i bor, Washington, D. C., je izdal! navodila za pravi način obnašanja, doječe matere in kdorkoli se za-j nima more dobiti dotičue knjiži-' ce brezplačno, ako piše na ome-, njeni urad za * lUi!letins in the-Care of Children". Ako si* vidi. da materino mleko ne tekn»- dojenčku, tedaj mati potrebuje več hrane, več tekočin pri jedi in kako sprememibo v svojih' zdravstvenih navadah. Mogrn"e je.i da s- i}.'t»- doji prevečkrat ali da. se mu d ije preveč mleka na vsa-j ko dojenje, kajti je prav lahko! pretirati v tem. zlasti ako mati, ima mnogo mleka. Ako pa na drugi strani dete ne dobiva zadostil materinega mleka, tedaj treba na-} domestiti primanjkljaj potom male količine razredčenega kravje-! ga mleka, ki najse daje detetu' po dojenju. Mati naj pazi z naj-1 večjo skrbnostjo na svojo zalogo prsnega mleka vsaj tekom prvih š« stih mesecev detetov»gn življenja. na. pa vendar pomirjena se ej odpravila spat. Njen mož je že smrčal. a na obrazu se mu je bralo, da je doživel nek*:j pretresljivega. |, • * • * — Pa seveda. — je zatrjeval odvetnik drugo jutro svojemu novemu klijentu Alešu. Na to bo-te ta- • koj ločeni. V ipstili tednih ste zo-, pet svobodni. — Hvala Bogu, — pravi Aleš. — Kakšna ro dekleta dandanes. — - je vzdihnil stari odvetnik. — V poročni no"-i! Tega pa res še nisem slišal. — v celi svoji praksi še ne! Pa povejte mi, — je nadaljeval — le kako je to bilo mogoče .' Ka- j l:o je to vse uredila, da vi niste ničesar zapazi!i ? Aleš ni nikdar la»»al in je tudi sedaj izjavil ;>o pravici, da je že' kaj zapazil. — Pa kako vendar. . . cele re! či ne razumem prav dobro. Kako i pa, da ste trpeli takšno obnašanje ? j — Ne samo trpel, eelo prisilili S'*m jo k temu, ker bi bila sicer | prelomila dano besedo. — In sta-[ r.^mu gospodu, ki je še vedno bolj osupnjen bui-il vanj, je doeent Aleš razložil na predležečem slučaju, kako silno komplicirana in zamotana postane najenostavnejša reč, če jo vzame izučen filozof v roke. Odvetnik si je opetovano poti-pal čelo. Ko sc je pa uveril. da se mu ni zavrtelo, je svetoval Alešu : — Za božjo voljo ne pripovedujte o tej reči nikomur! Pri meni je zadevr. dobro shranjena, če pa izve sodišče za dogodek, potem vas re bo ločilo, marveč kaznovalo radi pregreška po paragrafu 132 k. z Aleš obledi in zahteva pojasnila Ko je pa >zvedel kakšne kazni mu groze radi zvodništva lastne žene, mu je hetelo priti slabo. Ko ga je odvetnik zopet spravil k sebi. mu je še svetoval: — Svojo že-,no obdržite, kakršna je, za vas je !»e vedno dosti dobra, samo skrbi-Ite za božjo voljo, da ne bo klepetala. — j Odvetnik n: poznal Aleša in njegovih večnih zakonov Neizprosne etike. Drugi dan je že ležala kazenska ovadba na pisalni mizi !državnega pravdnika in šest ted-rov kasneje je sodišče zmajevalo z glavo, priznalo Alešu -olajševal-okolnosti in ga zašilo za 14 dni. Tudi prošnja na pomiloščenje ni pomagala. Kljub resnemu in blagohotnemu trudu se na najvišjem mestu niso megli znajti v Alešo-vem etičnem Inhirintn. Profesor najbž ne postane nikoli. .J Svojo ženo ima Aleš ie redno. *} -- H. A. Z. PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga iPeter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izreiite ta kupon prideaite petdeset centov t znamkah ter era pošljite: i Slovenic Publishing Co, 82 Cortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime .................................... Naslov ............................... Država ................................ Beseda ženskam. Nikar na tehtajte svojega kJravja. z zanemarjenjem tistih nerodnosti in osiaboiosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja Cevera's ^ Regulator (Severjcv Regulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonka in I?! zdravilo. Priporočljiv ju za popra-vo tistih posebnih oslabelosti m ne- ■ redev. ki so jim podvržene ženske. |i Čiru $1.25. I Na prodaj po vseh lekarnah. I i .Ji. |M-TM-r III I I -i. LISTNICA UREDNIŠTVA. x \ i Dva radovedneža. — Rudolfova* železnica se je imenovala oua. ki {vozi iz Ljubljane čez Gr>re!ii*ko i_______'' t , ■ K jo j- !!ioj brat M ATM A TOMf? ' ' . Doma * iz iVnu'-s!1-:;* pri Me 1 ! tliki. Pred 7 leti je bil v rhie.v • go. 111. Prosim cenjene rojake, če ve kd'» za njegov n;is,I >v. d;* mi ga pošlje, ak«> pa s an t čita ta oglas, se pa naj >;iiu oglasi svo- I ji jestri: Miss Theresa Tom'% 711 S. Front St.. Steelton. IV ' (19-21—7) !___________ I * t NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjam za-i lovtuo v^st. »la nemila smri pi*e- ' ;rgala nit življenja naše.piu ljube snu sobrat u FRANKU CAHEVEN, lajniku ilruštva sv. Uarbare št. 11 ' slovanske Delavske Poilp. Zve/.". ; :V nedeljo U>. julija zvečer < b !'. iri. k<» -ie je vračal <»d društvene ■eje d> ij!*»v. je šel po železniškem ■ini. kjer ?rn j»- dohitel vlak ter ga pobi! v lia'iiki je bi! d«»n»a .z Kertine pri Domžalah. P^>gr<»V» [se je vršil T3. julija nt> pot 1. p<»-■poldm* iz hiše žalosti 41') Foster St. v Durvea, Pa . 11a pokop^liš-e v. Jožefa. Spreniijaia s<» ga ti i I društva: ilruštnro sv. Barbare št. ill ^l)PZ.. NViuško delavsko ped. II »orno drušivo št. 1«mi in društvo >v. Mihaela št. 007. Ranjki je bil Maga duša i:t je rad pomrgal vs." icemu, kar je le !<;!<» v n.jog;'Vi ni" 'r':. zato je marsikateremu za f« »sil o •fko, ko je slišal t«» žal^si-n" ti* j v i-J '•o. Tukaj zapušča žalujočo m.ju-o i • -ro in G nedorastlih otrok od pr- J »vega moža. v starem kraju j»a ma Iter, brata in > Naj v miru 1 prečiva i 11 lahka naj mu bo ameriška zemlja ! Durvea P«.. julija 1921. John Milavec, j II. tajnik d rust v a sv. Barbare J št. 11 SDPZ. Kad bi izvedel za svojega srrica ANTONA HRIBA K. d »ma iz vasi Borje. fara Kolovrat. Pred vojno se je nahajal v okolici Pittsburgha, Pa. Prosim cenjene rojake, kateri ve za njegov naslov, naj mi ga pošlje, se mu že vnaprej zahvaljujem, če bo pa sam bral te vrstice, naj mi piše na ta-le naslov: Anton l a-puder, K. F. D. :>, Bo?; ?!.:». Irwin, Pa. (20 21—7) NAZNANILO IN ZAHVALA. Zalo-^110 vest naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, ;da j. ,ii»L. m. julijji 6. uri zju-Itraj /.a vedno zaspala moja :.estra J URŠULA HAUPMAN |v starosti 57 let. B »le!ia!a je ni jjetiki xkozi 10 mesecev, liojena j" ;bila !ela 1S6-4 dne Jo. oktobra v jfari Smarlno pri Litiji na Kranjskem. Tukaj zajj>ušča Iva brata iu j strica, v starem kraju pa dva l»ra-la in sestro. ' Srčna zalivala družini Andrej in Johana Povirk za pom«j" veliVc let i»huse-il. Nobeden vam n« morr boljše 'jreiit1 V va5»T l»«tnem it>t?re"u k. da nuni pištte za patentno knjiiifo. A. M. WILSON, Inc. Rpsittered Patent Attorney* 320 Victor Bidg. Waikiagtox D. C ■h i 1 . , i IMPORTIRANEgjeS! BRINJEVE JAGODE Vreča 132 funtov $10.60. ČRNICE ali BOROVNICE 20 funtov $9.—. K nart^ilu priložtir Money OrdW MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. N*w York, N. Y. * ADVERTISEMENTS. GLAS NARODA, 21. JUL. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. I" I v DETEKTIVSKI ROMAN. 1 : ■ * B Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za O. N. priredil G. P. 8 < C 42 (Nadaljevanje.) i Ženi je prenehala jokati. Narava je zadobila premoč in njene 1 seize so »e posušile vsprieo ognja jeze, ki se je unel v njej. Vstala jc, vrgla stol ob tla ter pričela hoditi nemirno gorindol. _Ali vrjamete to? — je rekla. — Ali vrjamete, da se briga Hak- tor za svojo bodočnost? Jaz vidim, da ne poznate njegovega značaja. On da bi sanjal o dc mu ali o družini? On ni nikdar mislil ter ne bo nikdar iniJil na nobene drugo stvar kot na samega sebe. Ce bi imel kaj srca. ali bi živel z vami tako kot je? Imel je dve roki, da sluii kruh zase in za mcu". Mene je bilo sram prositi ga za denar, kajti vedela sem. da prihaja od vas, — On je vendar moj prijatelj, draga moja. — Ali bi vi storili, kar je storil on ? Sovresi ni vedel, kaj naj odgovori. Spravila ga je v zadrego logika te hčerke priprostega naroda, k. je sodila svojega ljubimca strogo, a pravično. — Ali. jaz ga poznam, dobro, — je nadaljevala Ženi. ki je postajala vedno bolj razburjena, ko se je njen duh obračal proti preteklosti. — Varal me je le enkrat, — onega jutra, ko jc prišel ter mi rekel, da se bo usmrtil. Bila sem toliko bedasta, da sem ga smatrala mrtvim. ter kri-'ala. On da bi so ubil? Prevelik stroliopetec je, da bi storil kaj takemu. Da, jaz *ra ljubim, a ga ne cenim. To je naša usoda, d?i ljubimo m ozke, katere zaničujemo. Ž« ni je govorila na glas, mahala z rokama ter sempatam udarila s pestjo po mizi, da -o zažvenketali kozarci. Sovresi se je nekoliko bal. da jo bodo dišati ljudje v hotelu. Poznali so ga ter ga videli priti noter. Pričel je obžalovati, da je prišel ter skušal pomiriti deklico. — I lektor vas vendar ne bo zapusti, — je ponovil. — Prcskrbel vam bo dobro pozicijo. — Ha. j;«/. m* Miiejem takint stvarem! Ali potrebujem njegaj? Dokler imam de-« t prstov in dobre <•, i. ne bom nikdar izročena milosti kakega inožkega. Pripravil me je do tega. da sem izpremenila svoje ini" in hotel me je navaditi razkošja. Sedaj pa ni nit igospo-dične Ženi. niti l»oga-tev, temveč le Pelagija. ki hoče dobiti svojih petdeset eentov na dan. — Ne, .ie rekeil Sovresi. • tega ne bo treba.... — Kaj * Ne bo treba delati? -Ta/, ljubim delo. da z nisem nikak postopač. Vrnila se bom k svojemu staremu življenju. Za zajutrek sem imela za eent vrednosti biskvit«»v in za e«'nl krompirja ter bila pri tem sreena in zdrava. V nedeljo sem obedovala pri Turku za trideset eentov. Več -em -e smejala t.ikrnt v enem popoldnevu kot v vseh letih, ko sem poznala Tretnorela. Nič ver ni jokala in tudi jezna ni bila. Smejala se je. Mislila je na svoje -tat«- za ju t reke in na obede pri Turku. Siv resi je bil pre-enečen. Nobenega pojma ni imel o tej pariški ?.?ir.".vi. podli in i/vr-'ni obenem, čustveni do ek-eesa. nervozni, polni prehodov, s smehom in jokom, božanjem in udarci v isti minuti. — Tako, — jt rekla Ženi bolj mirno, — jaz se ne brigam za I!em vam povedal, da se namerava llektor oženiti. — On! — je odwnila Ženi z ironično kretnjo. — On da bi se oženil ? Razmišljala je en trenutek ter dostavila: — <> bi bilo res... . Vendar pa. . .. — Rečem vam. da je tako. — Ne. — je zakrn ala Ženi. — To ni mogoče. On ljubi neko črugo žensko, o tem >em prepričana, kajti imaia dokaze. Sovresi se je nasmehnil. To jo jt razkačilo. — Kaj pomen ja io pismo. — je zakrivala, — katero sem našla v njegovem žepu pred še-timi me.seei! Seveda ni podpisano, a mora prihajati od neke ženske. — Pismo f —- l>a. Pismo, ki uni- uje vse dvome, Mogoče boste vprašali, zakaj nisem govorila z n.iini o tem.' Vidite, nisem s: upala. Ljubila sem Kh. Hala -»-in se. da ga bom izgubila. kakorhitro bi mu rekla naj-l/ianjšo stvar ^b-«b* druge ženske, katero Ij'ibi. Vsled tega sera se raj-ie ponižala ter jokala na skrivnem, ka.iti rekla sem si, da se bo vrnil k meni, Prismoda. ki sem bila! — Dobro, kaj hočete storiti? — .laz.' Ne vem. Ničesar nisem rekla glede pisma, pač pa ga obdržal«. To je moje orožje in poslnziti se ga h »čem. Ko bom hotela, bom našla. kd«i je ta ženska in potem.... — Pri-ilili bost** Trcmorcla. ki je obziren napram vam, posln-žiti se nasilnosti. — On" Kaj mi more storiti? Sledila mu bom kot senca ter razkrivala povsod ime one druge. Da bi me on spravil v St. Lazare je-eo? Iznašla bom najboilj sramotna obrekovanja glede njega. Izprva mi ne bodo vrjeli. Pozneje pa bodo vrjeli vsaj del tega. Meni se ni treba bati ni«'e*ar. Nin« m ne stat ist v. ne prijateljev in sploh niko- | r »a »vetu. ki bi se !,rigal zame. To se pravi dvigati deklice iz cest- I nih jarkov! Pa«Ila sem tako nizko, da se ne pustim od njega potla- j «"iti še nižje. ( e ste toiej njegov prijatelj, mu svetujte, naj se vrne | k meni. j Sovresi je bil v rvsniei vznemirjen. Jasno je uvide!, kako res- j niena in resna je bila pretnja Ženi. Najti je zasledovainja, proti | katerim je moč postave brezuspešna. Prikril pa je svoje vznemirje- i nje ter se delal kot da ga cela stvar prav nič ne brisa j — ( ujte me. dete moje, — je rekel. — Če vam dam častno be- ( bedo. da vam povem resni.-o. ali mi boste \rjela? I Nekaj »asa se je obtavljala ter rekla nato: j — Da, vi »te mož časti. Hočem vam vrjeti. | — Potem vam prisegam, da se hoče Tremorei oženiti z mlado de- J klico, ki je neizmerno bogata in koje dota bo zagotovila njegovo bo- { dočnoHt. I — To vam pravi on ter hoče. da bi mu vrieli. J — Zakaj tako? Izza Časa. ko je prišel v Valfeji, ni mogel imeti j nobene druge afere kot je bila ta z vami. On živi v moji hišo, kot $ da je moj brat, med nu jo ženo in menoj in lahko bi vam povedal, \ j jkako preživlja svoj čas, za vsako posamezno uro dneva, kot da go-■vorim o samem sebi. Ženi je odprla usta. da odgovori, a nenaden pomislek ji je ustavi] besede na koncu jezika. Molčala je. močno zardela ter se ozirala v j S o vre si j a z izrazom, ki ga ni mogoče opisati. On tega ni zapazil, kaj-j | ti mučila ga je velika radovednost. Ta dokaz, o katerem je govorila' i Ženi, ga jc močno vznemirjal. — Vzemimo, — je rekel, — da bi mi pokazali to pismo. Videti je bilo, kot da jo je zadel električni udarec pri teh be-j | seda h. — Vam? — je rekla ter se stresla. — Nikdar! i Kadar človek spi ter prične medtem divjati vihar, s strelami in gromom, se pogosto zg«>di, da se človek ne prebudi. Ob danem trenutku pa prebudi človeka celo komaj slično brenčanje kakega komarja ali muhe. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. s Pozor! Slovenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. ; Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača ku-, hinja. Najnižje cene. ; August Bach HST i ■ ■■ ----sal ; GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........$7.— t»maj. p m Izvršuje hitro :n poceni denarna izplačila ▼Ju- p - p slaviji, Italiji in Neinžki Avstriji I S Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive | . 9 na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- f t p nih podružnicah. r 1 ^ Prodaja parobrodne in železniške vožne liatke na i 4 vse kraje in sa vse črte. p p Izstavlja tudi ceke plačljive v efektivnem zlata I p pri Jadramski banki in njenih podružnicah i i s pridržkom, da se izplačajo v napolconih ali P p angleških Šterlingih, ako ni na razpolago i ^ ameriških dolarjev v zlatu. ^ i Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- f p dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za p p one, ki se bodo posluževali naše banke. š i Blorend, prijatelji fa poaaraloi maša banki so vljndno š p naprošeni da opozorijo aa ta mi oglaa rroje znaaoo ia j ^ Hrrauke, Dalmacija, Istra, Goriška ia Ornogon, | | FRANK HAKSKR STATE BANK t p F&iHK BAKBTO, predsednik, i ^aeaeflM«aaaaaaaaaMM™BeBaaeaieaaaaeae*flMMM«aBaaeflecadl i GLAS NAHODA, 21. JUL. 1921 ADVEBTISEMKNT8. Zastopniki "Glas Naroda" i kateri ao imnMiPinl pnMntl aaiefr olno ma dnevnik "Glae Naroda". s | Vsak caotopnlk lada potrdilo aa eroto, * katero Je prejel In jlb rojaka« gripo i • roCamo. * Naročnina ae "GUi Naroda" Je? \ Za celo leto f&OO; aa pol leta fkOO; t aa »irl awoece «2.00; aa iotrt lota r 1 11.00. ' - 9aa rraadaoe, OaLl Jacob lorfla ' Oeavor, Ce*.: J Frank ifcrabeC rimi*X Cele.: t Peter Colls. John Gem. Fraak ^ Janeab *a A. Koebavar. . Cele.: LjiiU OooteUa. 1 Matb. KerciU. Mlffup«lif Mi Alois Radmaa. j CUnton, tei: Umlwrt Bolskar. Anrera, UL J. Terbie. 088 Aston Aveaooi Chlcace, IH; 1 Jaeeph BocrtM. Jsaapfe Bllak te 'oeeph Beva«. UIM. UL Frank BtnMch, Frank Taarlofc ln Joha Zaletel. Samotah, UL: Frank Ansnett^ La Mk. DL Matija Kom North Chicago, DLi Anton Kohel In Math. Qpla Seath Chicago, DLs Frank CnM ; SprtnifleM, DL: Matlia BarborHl j VTaokcgan, AL: Frank PetkorieE Franklin, Kan s. In okolico: Frank Leakovta. i Wontcnae, Kanaao: Rok Firm. , Rlngo, Kansas: Mike PenolL | KUzmiller. Mi: / >' t 7 Frank Vodoplrea. Chlsholm, Miti.: ! Frank Govfta _ ; ! Calnnvt, M!eh.: M. F. Kobe la Parol Sebalta Cveletb. Mlral(tns ft*l«Mlika ivtia U Farias % m atavn« teCk« Juaostavlb« iltrl earnlkl » ttlrlml In svsms vllaks na. PtMsbtM xavtopnlk Jwnaslovanoci j rlada bo prlfiakal ootr tka ob prihodu na* i lb oarnlkow v Havru ttr jlh totro aO . »remll kamer ae namenjank Parallel Francos*« trta ae tranaoortlral Men vejna na tlaota Unaalwaiklli n kaov bras ess laaeriliae Za Mfkarta In aaea nmaja v BRUZBIMI PISARNI, 19 Stat« St,, 1Y. all ea on takalulb aaaotia. _ ' ■ - ' CosuliGh črta \ Direktno potovanje ▼ Du- Zk brovnik (Gravosa) in Trat. 0 ARGENTINA ..... 4. avgasta \ PRES. WILSON .. J7. argusta p Cene za Trst iu H.>to ao: P ! $100 in f 110. # j Petom liatkov Izdanih za vae kra« F le v Jugoslaviji In SrbiII. 0 ^azkoine ugodnoatl prvega, druoe- i aa In tretleaa ra :reda. 5 Potniki tretjeca razrada dobivale R ! orezoiafino vl*«o. 4 \ PHELPS BR0THERS,.& CO. j Paeaenoer Department i 4 West Street New York § No odlašajto ako nameravate naročiti v orni li ste k iz stan domovine sa VaSo ■ Jmžino, sorodnika ali prijatelja Pi5:te ea cene in drn^a potrebna aavodila na najirtarejie in akuie ao si oren ako bančno podjetja: PSANK 8A&SK3 STATE BANB (potnliki oddelek) « Csrtliadt M. sew York. I. T j KSijKssifljBs HsaHzssasgai ---i NAREDBA GENERAL. i JUGOSL, KONZULATA » iVaak bo lahko dobil potni list, kdor Ima doknxe. da j« v resnici ju#oalovnniki podanik. Boglaaao ■ zadnjim odlokom ministrstva za zunanje rade^e bo konzulat izdajal potne liste vsem dižavljanom kraljerine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim proSnjarn za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanslvn. Ko se bo konzulat prepričal, da 40 predloženi dokumenti pristni .n radostni, to dobil prosilec pot-ai list. V alm-aju, da bi pa nastali kaki poupsl«»k.i, bo izdan pot-ni list iele z dovoljenjem miniatr-jstva. Ker je ite^iio prosilcev ojrrom-| oo ir i vsakim dnem narašča, ni ! kenzulatn mogoče takoj opraviti | vsega dela, toda polagoma bodo I pri&i vsi na vrelo. Nihče laJ lie I kupi iifkarte prej, prsdno ae oseb- I no ne zgla&i sa konzulata ter do- II bi potni list I | V vsakem drugem slučaju ne bo I konznl&t prevzel nobene odgovor-[ 'noBti za čakanje v Now Torku, J j ir če ladja, za katero to vzeli | [karto, odpluje brez njib. I V dokaz državljanstva je treba J i predložiti: stari potni list, domov-j aico, vojaško knjižico, delavsko f knjižico, krstni list ali potrdilo ' okrajnega sodišča v starem kra-- jn. Kdor tega nima, bo dobil pot-Ini list iele s poaebaim dovoljenjem iz miniatratva. ' PREDNO SE ODLOČITE • fza svojo d nižino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, sli poslati denar v domovino, da l ga potnik sam kupi, pišite naj-prv-vo za tozadevna pojasnila na Jznano in zanesljivo tvrdko ! FRANK SAKSER STATE BANK 1182 Cortlandt Street New York j ----s DOCTOR LORENZr^ EDINI SLOVENSKO OOVOPEČI ZDRAVNIK ju ftPECIJALI&T MCŠKIH BOLEZNI. T^^Jk 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka Je zdravljenie akntnih ln kronl&ith holeznl. Jas sam Ze zdravim nad 23 let ter Imam 8ku£nje t vseh boleznih in k«r znnm slovensko, zato vas morem poj>olnoma razumeti ln spoznati vafto bolezen, da vas ozdravim ia vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil i>osebuc eku.5njo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja curb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. masulje In lise po teleau, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, letrah In lelodcu. rt.tenlco. revmatlzem, katar, zlata ille. naduha Itd. Uradne ure ao: V Dondellak. sredah In petkih od 9. zlutral do B. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutrai do S. ure zvečer. Ob nedelfah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NAaLOV. - Dr. L0RENZ 644 Pcm a™ Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabtjo tolmače, da vaa razumelo. Jaz »nam hrvatsko ie Iz starega kraja, zato Vaa laile zdravim, ker vae razumem. fflUeck, Pa: J. PetenalL G. J. Porenta. Cakatoa. W. Ta: Frank Koclaa. tfcsaiss. W. Ta.: Primož Modlc. MUwmknee, WSai : Joseph Tratnik, flwfcsjcsn, Wis.: John fttampfel la H. Bvattla. ffemt Aula, Wis. Frank Skok ln Ant HowSek. lack Op laga, Wjai i<«im4m» *m A. Tiialla ! NAZNANILO in PRIPOROČILO Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLESKO pobira naročnin1 za Gla-s Naroda na 6104 St. Claij Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsj (draga pojasnila glede potovanji v stari kraj ali dobiti svojce or i tam, glede denarnih pošiljatev ir ■sploh v vseh drugih zadevah. Im* ! v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočamo. 1 Upravništvo Glasa Naroda. BWKTIPJlJJWJMJWafcKIUr.lpaUJI .I H M EruriiaamujJM J* » ^mmi - ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ADVERTISEMENTS._ f KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORtA. 8AXONIA B lull. — Crarbour« 8ELV2DERC ti sua. — Trsi AMERICA 26 Juli. — Cherbourg N. AMSTERDAM 13 avg. — Boulogne LA TOwRAINE C3 lull. — Hkvrs . KROONLAND 13 avg. — Cherbourg FINLAND 23 Jull. — Havre BERENGARIA <8 «va. — C«eroouro ROCHAMBEAU » jull. _ Havre NOORDAM 20 avg. — Bou.ogna AQVJITANIA 26 Juh. — Cherbourg OLYMPIC t3 »^O- — Cherbourg PARIS 27 jull. — Havre LA SAVOIE 13 avg. — Havre i PESARO 27 Jull. _ Genu. LEOPOLDNA 16 avg. — Ha^ra I MONGOLIA 28 jull. — Cherbourg PARIS 17 avg. — Havra POTTERDAM 30 Jull. — Boulogne LAPLAND 20 avg. — Cherbourg WASHINGTON 3 avg. — Cherbourg LA TGURAINE » eve. — Ka»-e ROUSILLON 2 avg. — Havre ITALIA 23 avg. — Tr.t ADRIATIC 3 a-g. — Cherbourg AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg LAFAVETTE 3 avg. — Havre AMERICA «4 avg. — Cherbourg ARGENTINA 4 avg. — Trst ■ FRANCE 2S avg. — Hayra PRANCE 4 avg. — Havre PRES. WILSON 27 avg. — Trat CALABRIA 6 avg. — Trst FINLAND 27 avg. — Cherbourg . RYNDAM 6 aug. — Boulogne AMERICA 27 avg. — Cherbourg 1 MAURETANIA 11 ava. — Cherbourg ADRIATIC Si avg. — Cherbourg LA LORRAINE s *vg. — Havre WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg ZFELAND € avg. — Cherbourg ROTTERDAM 3 atpt. — Boulogne BOURDONN Ala 9 avg. — Havre [ OLY M PIC 3 arpt. — Cherbourg CANOPIC 9 avg. — Genee ' MAURETANIA 8 sect. — Cherbourg Glede cen za vozne listke ln vse druge pojasnila, obrnite se na trrdk« TtANK SAKSER STATE BANS g Cartlao4t Bt.. New