6o$podarstvo. Tako se skrM za naprodok kmetiistva. Dopis iz kmet&tih vrst: Prosili smo za predavanje kniGtijskega strokovnjaka.. Najproj jg obljubil, priti januarja, potGm pa jo morai odpo v-edati, ker je vlada naznanila, da za ta predavanja ni srcdstGv. Tako. totgj! To &o iepG razmcre v naši kmetijski 'državi; skoro 6000 miBjOnOv izdamo letno za vojf.Stvo, a za poučna kmoiijska predavanja pa ni par kroa. Ministri st sami; poviSujejo plače in penzije, poSilja vlada razn« komisijte po svelu., ki same ae vgjo, 6emu so, a mnogi mitijoni m zanje izdajajo, še za, vcfi milijonov goljufaio državo ali prav za prav ljudstvo., Kmetijski ministcr saraostojnGŽ Puoelj jg pri kup6iji 7. iiemškimijl voli bogatim prokupcgir 80 milijoiw dobička pripravil3 a v Sloveniji niti toliko kron^, ni dobiti od vlade, da bi strokovnjaki lahko šli pouCevati Ijudstvo. A\) v Bcogradu mi blijo, da smo tu že prGVGft poučGni, naprcdni, da. ni treba vg5 poaka? Ali naj čakamo, da naa bodo Albancj!; ali Makedoncri došli. O ti Ijubjj centraVizcm, ki so samostojni ,,kni.etjG" z vs rni prsti glasovali za tcbc in to hvalili, zdaj nrma.š žo. par kronic za slov. kiriGla! Zlaii vck sg nam ofeta pod samostojuim ,C6ntralizmom! .Slovenski kniefje nismo niti toliko vrodni, da bi vsa] tGb par kron dobili., ki so potrebnc, da bi mogli kmGtijski strokovnja-fci poucevati in nas gosi^odarsto orgauizirati. Arstrija, k\ nam |g biJa mačehn, ni nikdar relda strokovnjakom: ni denarja, ne &niGt8 iti, ampak jili je rada pošiljala mod kmGtG* Zdaj pa3 ko samostojni in libpralci komaadi raj¦.), pa morajo kmt>tijsk.i u&itGljji 5epeti doma. Tam skrbi bami-^lo-ni cen(rair/.em za naprcdGk. Zato na je naS klic: avtonomijo, samoupravno Stovenijo hoCemo, da ne bomo od milost drugih odvisni. Vedno bol] spoznavamo. kam so nas samostojni zavodli. Vinska letina 1921. Izrodno suSno loto je prineslo naj?i Sloveniji izvrstno \ insko kaiJijico. tTudi v najslabših legah ie zrastlo Sc primeroma dobro vino, ki jg tGbtaic nad 16 stoijinj sladkorja, kar odg • a rja 9 stopinjam alkohola, V dobna in bol0ših logah pa ni bilo vina pod 18— 20 "stopin sladkorja. Skoda le. da so mnpgi prerano brali. Glede inno/.iue je bila srednia frgatev. Po brthi so bilo cene najnižjc. Mošt se jg p' i- • val od 17 do 22 K, Od tega ča^i naiproj ipa so zaficLc cone stalno ro.sli in vino so plaCujo sedaj po pi-etoku od 24 dc 30 K za mežano vrstc, .iOi".'m so sortirana vina p.laftujejo od 28 do 40 K za liter. Lgs jo looo flozorcl ii- trta obota za prihodnjo loto dober nasta vek. Po sušnih lefmah trs^e ralo nbrodi Pomislimo samo na lcta 1908—0. 1911—12, 1917—18 Ali bo vino -tako dobro. kakor lotos? Kdo vg! Tudi po drugih vinorodnih krajili .Jugoslavijo SQ imoli srGdn^o trgatev z rlobro kvaliioto. V poseonili zcm!jali pa vino ui posobno sladk ». Po Hrvatskom m v Slavoaiji ter v Banatu so prud.ilajo vina od 14 do 20 K, v Dabnaeiji ud 16 do 22 K Lani l& mnogo toga vina šlo v Staro Srt)ijo, ki pa ]g Ie los sama iaiGla proce]šno trgatov. Zaio leži y teli kra.ih na tisofie vagonov vina, ki čaka na izvoz. Naša država ¦e iz svetovnega vinskega trgr, popol^ noma izginila. Niti v Nemški Avstrji, uiti na ¦Cohoslovu-ikcm ali na Poljskom ne poznajo nažili ia, Madžari, žalibog tudi Italijani , eclo Spanci vla(!a]o tain. Kaj bo uašim vinograd ništvom in stoiisoot ijudi, ki živijo od te velevažne paaogc uaScga gospodarotva, ako bomo imeli saino dve dobri vmski l8(>ni?! Prazuc kleti sg bodo žo !etos precoj ratjolnile in kGr ni izvo za, bo drugcleto v slučaja ugodne lelinc nastat velik zastoj v vinski trgovini. Edina država, kamor bi mogli za SGdai izvažati, je — Cehoslovaška. Vsled visokega stanja Ceške kroae bi bil izvoz v to državo mogoč. Vina,'W stanojo pri.nas 35 K, in to je že rcs izvrstno blago. pridejo rGbom na 7 K, ker dobiio za ono svoo krono žo pet naših. Ako so na mGroclajnih mestih ne bo kaialu pokazalo vgč inicijative /', izvoz naših vin, bo naSG cvgIoCg in z ogromnimi stroški vzdrževano vinogradaištvo nioralo propasti. V iNemški Avstriji primanjkuie vina. Ceravno ovirajo višoke cene — J% vina stanojo 450 do 500 K, 10 % 480 do 530 K, 11% 500 do 580 K živahnej&o kupfii'o, kor primianjkuiGi denarja (saj stane vagon vfina okrog ,;,000.000 K), se vendar Se prGcci uvaža iz Italije in S;»ani]e. Z Madžavsko !e bil slalv-*jSi promct radi znanib homatij. Domače viao je izvratae ksikovosti in gospodarji ga ne dajo iz klGti, čeravno poaujajo kupci zdaj 600 do (50 K. Kaj bomo s papirjem, pravijo vinogradniki. Cehoslovfaška dobiva avojia ^ina večinoma iz MadžarskG in Itali*e, ki si je zasigurala vinski uvoz s posGbiiimi pogodbami. TrgaCev jg bila sredn*a, kakovost dobra. Kor ima ta dr žava malo vina, pridelu> koma] 400 tisoč M, rabi pa krog 2,2,;0,000 hl, e navGzana na dovoz. Vino stane poprečno 11 do 15 čGhoslovaSkib K, kar ie po našem denarju 45 do 75 K, Pred vojno je sprejGmalp svoja viua skoro izkljufino iz Dunaja, kamor so se stekala vsa najrazlicneJŠa vina cele tnonarhije. Duna-ski trgovci so znali iz teh različnih. vin ustvariti enoten tip, ki sa je razpGČaval po SGvGrnih dcželah pod imenom ,,Niži€a,vstriiec." Ta ijarka se jo dobiLa v vsakem hotGlu. bedaj pa manjka duna;skim vinskim »reletržcem surovi materijal za ta tip, m ravno to priliko bi mi labko izra bili v svo.1 prid, kar imam-o doma v dUgoslaviji ves matorijal, iz katerega Ln lahko ustvarili ^Nižjeavstrijcu" ne le sličGn, ampak jednaki tip. ^Slove nec, Tvoja zemlja je zdrava", k temu pa 5e p_ride letoSnja "dobra vinska le tina in zdrava 6eška valuta. Dani bi bili torej vsi pogoji za to, <ta &e uvellavimo na čehoslovaškGm vinskem trgu, kakor se uvG^avljamo na laškem živinskem sejmu. Upa^mo, da pride tudi «5as, ko se bo našG gospodarsko ob7onie razširilo tako dalG^, da ne bomo jjahali samo na izvozu krav, bikov in .elet. Madžarska je imela tudi srednjo fiobro vinsko letiao. Slabojsa vina stanejo 22 do 28 K, boljša vina pa od 30 K navzgor, kakor pri nas. Trgovina precej miruje vslod nepovoljnih notran:o-politi(5nih razmer. V Ila$i, Rpaniji in v južnih de rth" Francije so imeli vsled izredne sušg slabejSe trgatvo. Vina so precej ki&la. Pa6 pa pravijo jiorofila iz Nem fcije. da je zrastla tam,izborna vinsk i kai^ljica. Vinskc ceno so povsod stalne,"samo Portugalska stoji pred kat3strofo, ker ne vc kam izvažafi. Vinogradniki prosijo za vladno podporo , oa bi zamogli izpla&ati svojo težake, V »plošnGm sg laliko ieče, da je bila leta 1921 srednja trgatev in da i t kakovosl vina v severnih dožclah bol ga, kakor v južnih. JG-Ii bo v našiii krajih lotnik 1921 nadkriljeval vino iz leta 1917, se bo dalo rioločiti šelckoi:ccin Ieta 1922. Vin&ke coao so od lani poskoftile ž,a 30 do. 50%. V l]utomerskih goricab }o vinska trgovina nokoliko popuslila. Izvoz vt- | na o Se sicer zoio živahen na posft* ; lagi stariu kupčij, do novih sklepovs i i>i\ ne pride, kor zalitovajo viaogra^niki 28—34 K za navadna viua. Vimslie eeno zopGt poskočile. „ V Slovenskili goricah, pošebiio v mariborski okolici, so so cone vinu dvig uile tekom zadnjih 14 dni za 1 do 2 K pri litru. Bol^šG blago so prodaja po 33 do 38 K, j lludc kaznl zadenejo ono. kateri ne prijavijo tGkom 24 ur kut I;en.ega i vina linančni kontroli. Dotičnun se naloži globa potkratna tro$arina in vino sg zapleni s posodo vrcd in proi da. Ta postava so ; :' »vaia, ko sp v Beogradu na krnr lOaiokrati iri samostojni.. In obrtaiki še kl^ub temu niso dali slovo pogubonosniui demo« kratLirjem. ilorjascev ui, bikov ni! Ziviaorejec iz Krčovine pri Maiilboru nam pišo, da v mariborski okolici skoro nikjor ni plGmeaskili bikov in niGrjasogv. Kaj bo z našo živiaorejo? Naša samosioJuo-dGmokratska vlada iaia blizu 100 railiioaov za teatro, a za ppdporo kmGtskcga gospodarstva pa ni-5, Kjg jg Puciflj, kje MGrmolja? Za. svojg žepe skrbijo, Ijudstvu in voliloem pa v žepu Zqq kažojo. Tako jg in ni6 dr^iigače. j\a tirinjski s«jem v Mariboru dii» 13. jaauarja 1922 sg j« pripeljalo 64 svinj. CenG so b.le slGdGčc: Mladi p-ažici 5--7 toduov stari 300—400 K; 6-i1 tGdiio,- stari 500—600 K; 4—6 nn> sctev siiri 800-900 K; 8—10 mesoev stan 1.500—1600 K; 1 leto stari 2501) do 3000 K; V/t leta stari 4000-4500 K. Pol pitaiio svi:*ije 1 kg žive tefei 30-41 K; plemenske sviaje 1 kg žiVe teže 30-32 K. Nova svinjska kuga so poja\lja v našili krajih. Sviajani se zacnojo sušiti čreva. Zival sg vlači nckai dni/ trpi Ludo vroOTno, nato pa pogitfe. Madžarska bo morala po dolofibah obnovitvene komisie oddati zavezni^om 79.000 glav govejG živine, Tako pišG budimpeštanski list ..Posti Nap iO." To živino bi moraia Madžarska oddati v toku 30 let. Cene senu so zaGele padati. Do 6ira so grcd todnom plačGvali v Ma riboru seno po 850 do 900 K, v sredo, *Tne 13, 'anvarjR. jni 5ilo na sa is->ein tržišou prav nobGnega zanimanja za nakuD sena, Cene 750 do 800 K za 100 kg. Vzrok padanju C6n sena leži v tem — ker se je mnogo živine poklalo in izvozilo. teiie poljskim pridelkom. Zitntrg v NovGm Sadu od 16. t. m. izkazuj8 slGdeČG žitne oene: Pšonica 1*5^> do 1520 K, rž 1160 do, 1180 K, ozimn jGčmGn 1020 do 1040 K, ovgs 9i5O dc 98U K, koruza 1135 do 1140 Kr rnoei nularica 20 do 20.50 K, krušaa moka 17.40 do 18 K, otrobi 740 do 760 iv, Ui> vi fižol 1140 do 1160 K. slari tižol 1040 do 1060 K. Lesni trg. i^oložaj na i J&ro. lGsncm trgu se je ('okai 'zboijšal glodG cen^ samo obfralovati je, da ni na irgu zadostaih ninožin tesa. Vsled padca naSe valute in vslGd V6ČJ6 potrebe na stavbGBiGm. Igsu so se zoptet pojavili na naSem lGSuem trgu štalijaflski lesotrždi, kt kupujojo vtiako množino in ki tudi gle do kukovosti niso vsled. pomanj|k%iija losa tako izbir.6ni, kakor so bili 6o pred kratlcim. lJa ne samo italijanakt. losotržci so se pojavili, teuivGč tadi hrvatski in srbslci *5O &8daj trudijo osa^urata in kolikor mogoče velikc množiiiG šo po starih cenah nakupiti iiii marsikateii oholež sedaj obžaJjuje, da ni sprejel prGJŠn.!1!!! ' ponudb, \cev jy pri^akovai padanja cen. PovpraSuie so sodaj zlasti po tiesanem lesu, za katGroga sa plačujo povpročno 650 do 750 kron, katora ocna prilično odgovafj;], oenam na italijjinskcm trgu, kjcr si> ptaftaio tosatk les boljša kakovosti po prili6no 91) tU» 100 br. Gotovo plaoujejo nekateri italijanski lcsni trgovoi tudi vtejo c©no» toda biti jg troba pri takih trgovoiiut zclo oprozGn pri sklopaniu pogodb. —• Najbolje jo, da znlitova prodajaluo ^<l italrjanskega trgovca iiGprGklicieu a kroditiv pri kaki tukajšnji banki, ker Italijani v nasprotnem &la6ajii stavijo> les kaj radi na razpolavn f.rodajalo • potem ko je los žo dospel proko itali*« janske meje ia prodajaloo je v. takaa afluftajTh prisHj©n prodatl I©p po vsate eeaij ako ninia slučajno kupfiijskih pri latcljev na Itatiianskem, Na ta način •skušaj-o priti na svoj ra&un italijanski laŽI-potStenjaki, ld nudijo tukaj visoko oeno, samo, da dobijo les. Prlporočati je torej veliko oprGznost pri kupčijah z lialijani. V nasledniem hoSGmo podati cene na svetovnib. t.žiščih: Nemoija ,(Pruski državni gozdovi) hrast 1. do 5. razred povprečno 670 do 910 mark za, kub, meter. Bukva 1. do 5, razrcd povprefno 310 do 800 mark za kub. meter. Smrcka 1. do 4. razrod povpročno 462 do 845 mark za. kub. metGr. Bor 1. do 4. razrcd povprečno 535 do l>31 mark za kub. meter. Avstrija: smr«ka (okrogel) tes). avstr. veljave 6070 K za kub. meiter franko vagon. nakladalna postaja. Late, ostrorobjie in zvezane 31.000 JE za kub. meter Iranko vagon DunaJ. Deske colarice od 10 cm Sirine 20.000 K za kub, meter franko vagon nakladalna postaja. bube bukjov« icepanioe 190,000 K aa 10.000 kg. V Svioi je opažati konstaatno paflanje oen, ki so SGdaj dosegle že skoro uiirodobno nižino. Tako j« stal I). 1912 en kub. niGtGr stavbenega lesa 35 frankov, leta 1918 88 fraakov in daaes 38 frankov! \ Ako prGračanamo navedcnG C$ne v naSo valuto, sg nam bodejo zdel-e oe ne ze>o visoke razven v Avstriji, to- da, ako računamo za slučaj izvoza v iste dežele različne stroške, (tovorni- na, uverjtenjo itd.) pridGmo do zaključ ka, da ie scdaj mogoče izvažati Igs sanio na Ilalujanskb, kjer plačujejo rezan les povpr6<3no z 170 lir za kub. smeter franko Posiiojaa, Vrednost denarja. AmGriŠki dolaf stane 284-285, Irancoski j'raak 23.90 •ao 23.95 aaših kron, Za 100 avstrijsMh kron je 'ilačati 4.05 do 4.10 naših jfcron, za 100 čGhoslovaškib. K je plaŁati 467 do 192, za 100 nGmškib mark 158 našili kroB, za 100 laškib lir 1270 do 1280 naših K» Vrednost našG kro ne znaša v Curihu 1,80 in sg je dvigulla od zadnuS za 5 točk.