Ptiaasta« Seffflcet Imiia Ma —^75, •h aedkljafc Dfat 1^-v
.TABOmr Uh«* *>k<hiM ■>A|> U |iuht *b ML «*i ■ AU— —hAh«A* UAw
:«t2lse:£:
BAvtsts
PoIhflirte«a?Mšf?W8f?n!. Cena danalhie štev. bl«-*75
T7i¥WYE>
lArSUJK
P •■■■»•ne HamUkm larada* Db «k —dnUah Dia Vv*
STaV^f
N»sl»v
'\V£, ■
Maribor, četrtek 18, marca 1926.
m
Leto: Vil. — Številka: 63.
BORZA
OURJH. (Avala) 17 marca. (Izvirno). Beograd 9.14, Patri® 18.60, London 25.2.) 'A Newy©rk 519.60. Milan 20.84, Berl in 133.70 Varšava 60, Praga 15.305, Dunaj 73.20, Budimpešta 0.007*28, Bukareht 2.195. Sofija 3.75.
V skupščin!
BF/OG-RAD, 17. 'marca. Včeraj se je v »knpfčini nadaljevala debata o proračunu poljedelskega ministra. Zanimiv je bil govor poslanca Demetroviča, ®i Je konstatlral. da j« znesek za povzdi-| J?o živiiaore.ie. premajhen, posebno čc upoštevamo, da je živinoreja v zadnjih letih liilpo nftz.adava.la. Interes, ki ga povečajo poslanci skupščinski,m sejam, je neznaten in vlada več zanimanja z*1 *0mhjn*cije o bodoči sestavi nove vladne koalicije.
Bane« depo ki a n se je pričela debala n proračunu lniniMustva, za šume in rude. Minister Nlki^ je podal izčn>en oks-
Sporazum med Jugo slavijo in Grčijo
frolgolrajnf spor glede železnice Giev SJelija-Sohm rešen. — Pred sklenitvijo balkanskega pakta?
BEOGRAD. 17. marca. Is Ženeve poročajo, d« s<a se Jugoslavija in Grčija v sporu glede uprave na železnici Gjev-K jeli ja. * Solun sporazumeli. Sporazum bo nedvomno omogočil balkanski pakt. Bafct bodo sklenile Grčija, Jugoslavija Jn Romunija. Bolgarija pa bo pristopila »asneje, dočim Tnroija in Madjarska ne Prideta v poštev.
Kriza češkoslov. vlade?
Odhod miu. predsednika Svehle.
BRAGA. ,16. marca. Latentna kriza koalicijske vlade je postala akutna. Mi-nistfeiki prcfl.se dnik Svetila bo v krat-.kem odšel za več mesecev na jug, da se P"iu bolezen ne poslabša. Govori se tudi, "a ho Švehla podal demilsijo ali pa da hp demiisijoniral celokupen koalicijski *aiiri,n«t. Vodstvo poslov je prevzel Akupščlnsk i podpredsednik d u železniški ,Minister Baokjnc (soc. dem.), zastopnik 0r'e stranke, ki skoro v vseh spornih , T*Prašanjih zavrača vladno stališče. Be-je izjavil v koalicijskem odboru “'■«h.ajstprioe, da je zdrav®!veno stanje s ven le mnogo resnejše kot, «e je v splo-snem domnevalo in <]a bo njegov dopust rp.ial 3 do 4 mesece. V tem času pa bo et>hyn® poskirsil najti mortuis viivendi,
poze. Povdar-il je, da preživlja naše gozdarstvo ‘krizo, koje vzrok j® zakonodaja, kajti za gozdarstvo je v naši državi veljavnih 7 zakonov. Omenil je tudi, d« so bo pničol pogoščcvgti tudi Kratš. Navedel je, da poseduje država 14 premogovnikov. 2 rudoikopa dm eno solarno ter da je produkcija premoga nazadovala. Omenil je tudi Trboveljsko prano-gokopno družbo. Soli mora,mo radi nezadostne produkcije od 120.000 ton uvoziti 50.000 ton. Govor je zalkiljučil s pozivom, da mu skupščina izreče zaupnico. Sledila je debata, v katero so posegli 4 opozicijski govorniki,
O—
ukiniti pa se bo moral zakon o državnih uradnikih.
PRAGA. 16. marca,. Na današnji skupščinski seji je bil predlog nemške stranke, da se izreče vladi nezaupnica, odklonjen z 155 proti 103 glasovom. Slovaška ljudska ‘stranka jc pred glasovanjem zapustila skupščino.
POPUST ZA VINSKI SEJEM V ŠT. ILJU.
BEOGRAD. 17. marca. Generalna direkcija drž. železnic je dovolila obiskovalcem vinske razstave v St. liju 51)% popust.
Švicarsko posojilo Beogradu.
BEOGRAD. 17. marca. Beograjska občina .io »prejela ponudbo švicarske banke glede oVi milijonskega posojila za zgraditev nove električne centrale.
Pelegrinetti se zanima za konkordat.
BEOGRAD, 17. marca. Papeški nuncij Pelegrinetti jc obiskal dane® pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča in se zanimal, kedaj se ‘bodo pričela, pogajanja za konlkondat in pogajanja, glo-de sv. Jeronima. Pomočnik miu je pojasnil, da -e bodo pogajanja pričela takoj, ko sc vrne zunanji minister ir. Ženeve.
IPAnnunzio v nevarnem stanju svoje paralize.
TRST, 17. marca. Iz Rima poročajo, da. je zdravstveno stanje pesnika dfAn-nunzi.a jako ‘kritično. Ker so se pojavili znaki ■labnu-mnoutt, ga zdravniki strogo nadzorujejo.
| izigrati nekdanje zaveznike. Njeno nasprotje napram Poljski je več kot značilno. Nemčija izgovarja s sovraštvom francosko besedo »revanche«, ki naj priča, da se pikelhajvba ne da. pobiti Pdikelhavba vstaja, a ž njo tudi v»i ostali netitdji velikih vojn. Mali narodi l>a so slejikoprej španska, stena, ki skriva iiupcrijaliste im njihov pohlep.
— IMastiras pripravlja novo akcijo v Grčiji. V Beogradu se mudi znani grški zarotnik general Plastirais, ki je bil nekaj časa .interniram v Skopi ju. Odtod bo nasprotnik sedanjega generala - diktatorja Pamgnilo»a odrinil v Italijo in Francijo. Izjavil je, da se bo sestal z zn anilin grškim državnikom Venizelo-soni, da skupno pripravita akcijo proti sedanjemu režimu. Pinstiras jo dal svojo dni ustreliti štiri niinista*e prejšnjega režima in sc iz njegovih ust nekam čudno sin šil krilatica, ki jo je izrekel v Beogradu: »Demokracija ne trpi diktature*. Doslej natnireč Pl.nistfirns ni bil nič preveč navdušen za demokracijo, ki jo razni generali pojtrafujejo čisto po svoje. Za, širšo javnost je zadeva zanimiva lo v toliko, (la nam razni grški obiski v Beogradu kažejo., da se na Balkanu »nekaj kuha". Taki sestanki in pon vet oranja, kakor slišimo o njih iz Beograda., uarnl ne obetajo nič dobrega.
— BaKist p, Kamilo K°lb v Ptuju. Za koncert »Drave« v Ptuju dne 20. marca 1926 se jc. posrečilo dobit,i p. Kolba iz Zagreba, ki bo pel mesto prvotno določenega g. Rumpla basovsko partijo iz ».Teftcjeve prisege*. Raz,ven tega nastopi tiplii s solo-točkaml. Sodeloval bo tudi koncertni pevec g. Avgust Živko in tercet s harfo. Opozarjamo cenjeno občinstvo v Ptuju na gornja, odlična pevca-.
— Čebelarjem mariborske oblasti. V nedeljo, 21. marca ima Zveza čebelarskih podružnic mariborske oMoisfck svoj občni zbor ob 10. uri v III. deški šoli na Ruški cesti v Mariboru. Dnevni red obsega pozdrav obč, zbora po zastopniku
Koncert svetovnoznan« ruske pevke
Ade Poliakove
danes zvečer ob 20. url v Narodnem gledališču« Ne zamudite prilika!
osrednjega društva, poročilo tajnik« »Čebelamkega društva za. Slovenijo,*, volitve odbora in slučajuosti. Ker nftrtt ravno v mariborski oblasti preti kftift-strofa po rapidoo se razširjajočih kul* ni.h čebelniiih boleznih, katerim posam«®* ul čebelarji nikakor niso kos, pričakujemo n a.j izdatnejšo udeležbo orcan izi-ranih, pa tudi neorganiziranih čebelarjev.
— Italijani nam ponujajo železni*®.
Rimski fašistov«,ki Ust, »Impmv prln*r ša nekatere informacije o težnjah Ttft-lije, da si pridobi trgovinsko premoč n# Balkanu. Povodom obiska dr. Nimcji* v Rimu jc neka italijanska finančna skupina ponudila, da zgradi progo Split —-B e o gr ad —Buik arešt a —Ode s a, D m9ba bi hotela to progo 99 let. sama, izkorišoatt im upravljati, vmhu tega bi se moralo Italijanom zasigorati 80% vseh akcij.
— Praški velesejem. Uprava naSef* lista jo prejela večje število legitimacij! za praški velesejem. Legitimacija sta«# 22 Din in upravičuje lastnika da Polovit čne vožnjo v Jugoslaviji^ jn ČeSVo-slovaškem, medtem ko ima v Avstriji B voznim listkom osebnega vlaka pravjifo do brzovlaka. Z ozirom na velik pomen praškega pomladanskega velesejm*. M se bo vršil od 21. do 28. t. m. in na velike ugodnosti, ki jih nudi velesejm*k* legitimacija, opozarjamo interesenta, d* si legitimaoije pravočasno nabanj« v naši upravi.
xu.iLj-i.jj.	j---LgiunuUte«aag
Mariborske vesti
Dnevna kronika
l Z dvora. Na našem dvoru *,e na-V*3*1* eedaj bire® grški kralj in fcral lita« P®-. 3® tU(k prispela, sestra eks-'In<r'ja. soproga bivšega romun K(-ga prestol on asi edtnika Karin.
Na zanimivo Interpelacijo bo morn;l 'j^^^rjati njiinister ver. Poslanca dr. •k«kav ’n **T- ^'s-ko »ta ga vprašala, ' IjiA^.s® politično -ebrnknTsko delovanje Pculj..i^n^kega škofa Jegliča, ujema z ne-diiaft i 'ni *n®ča'j®iu katoliške cerkte v a vi ji.
davldovtčcvskih demokra-
- ®žl*lmo vest. ki se je zadnje dpi, !lči>Tj, ^	na govor dr. Voj« Marim-
na .nedeljskem zborovarnju v Za-,mijj il' RpjaviJa v beogirajsikih politič-tnji. rQfili:h- Po tej vesti, so liodto prej-berullf.t^rtt^u3aiki. ki so se svoje dni. z H-«ko-hn,’ ^.^natajci nn prečamsikipii srb-'^ra‘t*’kn' ^hnijanaši združili v demo-®fli ir »^“^nko. v doglednem času izlo-aitV L o^VKlovi^evRke stranko in sc vr-» starer
hi
■oi vpjji J'^u P^gnamu. Nai^ednjake
®Mo ,1«	‘	°3a	Marinkovi^. To bit znn-
®i kon^,^ reprtev političnih strank še Za ranmore v davidoviičev-
strauko, v doglednem času izletiko in sc vr Napredli jak« Č. To bit zna ih 6tran.k š< '4n* ra7,ruc rc v da viflO ViičOT - tt.T^akor značilno,
JPfkftji* nJ*?. Tn*čaj zdravstvene ln-‘trTa.	»Jutamji
m ~	<fai	je prišel
«• sittv-
?*»loccv (aLSfven,.3° tl)* 5* Političnih je z vodilnimi radi-
— Radikalizacija ljubljanskega go-rentstva? »Slovenec.:: ve poročati, dia bodo ljubljanski sorontski svet prevzeli radikali dr. Ravnihar, dr. Lukam im dr. Zupanič. V kolikor je vent resmdčna, bodo pokazali prihodnji dnevi.
— Diplomatska drama v Ženevi. Pričakovano ramščemje položaja na zasedanju Društva maimrlov v Ženevn'. je na stopilo včeraj. Rešitev spora; jc čisto diplomotična1: Iker se uiso mogli sporazumeli gledč vstopa Nemčije v Društvo na,rodov, so sc sporazumeli)! glede skupnega. komunikeja., ki povdar.ia,, da jih vse navdaja* locarnsiki duh. da, pa so izvedbo najvažnejšega, locairnskcKa sklepa, — sprejema Nemčije m D, N. — odložili do jesenskega, zasedan ja. Do septembra se bo tedaj vršilo diplomat sako barantanje tako da bodo jeseni Nemčija nemara vendarle pod streho D. N. Vsekakor jc marčno zasedanje pokazalo, da vsa 'Poliitična: Evropa* pleše na skrbno pok,ritem kotlu vrelo vodio. Nemčija in Rui-ija neprestano netita, ogenj na! eni strani, na drugi pn* ga. nete tudi An.glo-ži. Eranoozi in Italijani s svojimi koloni jaln.imi boji m diplomatsikimi špoku-laoijami tniperijaiiKtično - kapitalističnega značaja. Tudi Balkan prinaša vedno nova polena, fč bo tal kotel počil, utegnejo biti: v hiipu pokončano vs« lepe na.rlo.ie. ki jih stavijo dobri ljudje v mirnejšo ih zdravo.išo bodočnost. Nemčija nastopa jako prepotentno iu akuta
Iz našega družabnega in kulturnega življenfa
Družabni večer v »C erc 1 c f r a n c a i s«.
V nedeljo popoldne je priredil tukajšnji Francoski krožek v lepo opremljenih prostorih »Vesne« družabni večer. Take prireditve imajo namen, da razvijejo med člani krožka in njih prijatelji tisto družabno razmerje, ki so mu izmed vseh narodov dali prav Francozi najbolj dovršeno obliko svojemu salonu in v raznih c e r c I i h. Tudi nedeljska prireditev jc pokazala, da mariborski Francoski krožek z uspehom goji francosko kulturo — poleg jezika tudi tisto kultivirano družabnost, ki očitujc lepoto in gorkoto.
Udeležba je bila zelo častna. Razen številnih članov krožka so prišli, tudi mnogi stariši, čijih otroci obiskujejo francoski tečaj za otroke iu ki so imeli pokazati na tej prireditvi, kaj so se naučili. Med raznimi odličnimi gosti so bili: komandant mesta g. Keneral Kostič z gospo soprogo, prosvetni inšpektor s. dr. Poljanec in drugi. Posebno je ugajal uvodni nastop otrok, ki so izvajali otroško rondo »Le pont d’ Avignon«. Otroci so bili zelo ljubki. Med ostalimi točkami je ugajal tudi starofrancoski ples; plesalke so imele izvirne in zelo čedne kostume. Mladi sf. Vladimir Kukovec je dostojno pokazal svojo glasbeno kulturo z dvema nastopoma: sviral je na violini Drdiovo »Souvcnir« in pel Valentinovo arijo iz Gounodovega »Fausta«. G. F ti h r e r je pripovedoval prešerno vpselo zgodbo in vzbujal prisrčen smeh. Vse sodelovalce je na-gradily p]bčinstyQ z burnim aplavzom,
Maribor. 17. rn^aeft.
Po izčrpanem programu se je vršila čajanka, ki je potekla zelo animirano. Tiho, a na globoko deluje »FraHcoskl krožek« v propagandi francoskega duha. jezika in književnosti. Vidni uspehi, ki se kažejo v njegovih prireditvah, so najboljše priznanje 'delp, ki ga izvršuje odbor C. fr.,- ki iuu\stoji na čelu gospa generala Maistra in v katerem se posebno udejstvujeta gg. profesorja G a s p a r i n in dr. Kotnik.
•
Predavanje o fr a p c o s k i revoluciji.
Snoči je predaval v Ljudski univerzi g. prof. G a s p a r i n o francoski revoluciji. Po pravici se je trdilo, d* je to jedro serije predavanj, ki so se«|aj na vrsti in ki imajo namen, da sezaa-nijo občinstvo »Ljudske univerze« t enim največjih dogodkov v novejši zgodovini človeštva. Vsa ostala predavanja so ilustrirala dobo in posamezne vodilne osebnosti; v dveh predavanjih, izmed katerih smo slišali snoči prvi del, pa se bo razvila sima tragedija revolucije z vsemi viharnimi dogodki, grozotami in tudi z vsem —» /stremljenjem kvišku. Predavatelj j«! Uvodoma seznanil slušatelje s pariS-kim mestnim središčem (city), kjer so se odigrali glavni revolučni dogodki, nato pa je opisal v širokih, a preglednih in jasnih potezah politični razvoj v Franciji od sklicanja stinov in njemu sledeče osamosvojitve tretjega stanu v narodno skupščino, pa preko delovanja ustavodajne skupščine do uporniške revolucije, ko je skupščina vedno bolj izgubljala vajeti in je prehajala politična oblast v roki Pariških o.bčinsiiib, svefov. fcj
n	■■	 -	■■■---1
vod!H demagogi, Bučno In krvavo je stopila pariška mas* na torišče politične rcvolucije in uvedla teror, čigar strahote so se kljub geslu o bratstvu in svobodi lahko merile s tiranskimi progoni najtemnejših Časov. Iz predavateljevega pripovedovanja je jasno stopala v ospredje slika nemočnega kralja Luja XVI,', ki ga je — prav kakor 130 let pozneje ruska cesarica carja Nikolaja H. — hčer Marije Terezije Marija Antoineta bodrila, dtf naj vztraja pri reakciji in ustavi kolo napredka. Luj XVI. je tako dolgo poslušal te sirenske glasove in, toliko 5asa slepomišil s prebujeno ljudsko voljo, da so demagogi izpodkopali avtoriteto zmernejših krogov in da so revolucijske mase nagnale samega kralja v zapor, potem ko-so pomorile neštete njegove oprode.
Do tega velikega trenutka, ki pomeni popoln pogin dotedanjega režima v Franciji, je privedel predavatelj slušatelje. Nadaljeval in zaključil bo prihodnjič. Predavanje so spremljale številne lepe in res zanimive slikel Obiskano je bi]o izredno dobro in je žel predavatelj za svoja izvajanja vse priznanje.
—O—
m Iz carinske službe. G- Peter U b a v-k i e, upravnik luarilmrsikft cairinarnice. je pomaknjen jz pete na šesto stopnjo
o.sri. p!. fl.ni<re ekupHie druipe kategorije; carinik ar- Kosta Veselinovič pa iz druge stopnje v tretjo »topujo_ osn. pl. četrte p kupim e drujre kaitesrorij«; car. pripr. x. Zvonimir M e d a. n i č ie dobil stalno’ t v službi.
m Prispevki za velikonočno številko Tabora. Zveste sotrudn.jke list«, ki bi morda hoteli napi-ati kaj krajšega, za 0'bsežnejžo velikonočno številko »Tabora«. prosimo, da izroče rokopise najkasneje do 25. marca.
m O iveri te v razstave Ante Trstenjaka. Kakor tjujo že poročali, bo na Jožefovo dne 19 t.in. otvorjena umetniška razstava uačegra priznaneara slikarja Ante Trstenjaka. Razstava stoji pod okriljem »Ljutlsike univerze«. Otvoritev se bo "vršila ob ril. uri dopoldne v kazinski drvo-rani. K a Jožefovo bo ramiava otvorjena. še popoldan od 14. do 17. u:re in potem vsak dan od 10,—18. in od 14. do 17. ure.
itf Akademija pomladka »Rdečega križa« dr*, realke se vrši v sredo 17. tm. v Narod H ero domu ob 20. mr i. Spored
pev.ske in jrlasbene tofike, d«k1amaljq v slov. anprl. in frnneos. jeziku in Branislava Nnžifi-a enodejanka »Knez -ob Ssnrheutje.
m Drngtvo urijateljev aneMke^ts jetike v Mariboru je hueflo v pondeljek r-beui zbor, na kntersm bo ee ugotovili lepi uspehi, ki jih ima društvo v svojem krog-i. Društvo vodu gf. dr. Fran Top-I a k, ki z veliko vnemo deluje za njegovo prraenljive cilja. Pozdraviti je treba aikfcijo, ki »i’jo je p<>atwi-lo- društvo v' leftošnji program, da izda piin-oCul ••nn*1r&ko slovenski in slovensko an?.leški slovar, ki ca bo fccvMavH £. dir. Kotnik. Za prfd--*edimka jo bil ppn.ovno izvoljen T. dr. Toplak, v odhwr pa gg. So-kličeva, dr. O r a«< s e l4, ram. %n-p a n č i č, prof. dr. J($tnik. G n i-vSe k in inž. L u k nua n. v nadzorni od-)or inž. D n 1 e n e fr jjc»i$rav. K r o š e 1 j.
iu Občni zbor Franco«kejpa krožka. Redili obSui abor društva bo v toresk, in e 30. maroa, ob .18. umi v dragem nadstropju rrtožkeKa učUoljlS&i s sledečim dnevnim redom: 1- Bonsžilp. odbora. 2. Volitev novih oclbarniikov, 3. Slučajnosti. Ako ob doloverji uri m zbrano potrebno Število članov, «a bo vršil občni zbov po § 12 dim St ve ni h pravil pol ure pozneje ne jflede na število navzočih. — Odbor prosi člane, d« vplačajo do ob-čne.Tp. zbora članarina za !, 1926 itn pridobijo društvu novih čtonov. Članarino t-prejama Irnjižisičair v društveni čitalnici, na drž. gimnaziji ob sredah od 17.—-19. uro.
m Mestni magistrat mariborski raz-
pi^njo meuto eoli-ke skrbstvene sestre v Čina uradnice IT. al-j UL kategorije. — PredpojCfoj za nast«mtev j/š izobrazba, ki je predpisana rp, 'jest.rf pni. zavodu za «o d j abi o -hi jri jensko iščite d»ce v Ljubljani (TJrad>ni list št. 105 * dne 17. nov.
To je celotna, ali nižja Rrednje-š ol.sk a j zob tam ba ter strokovna eposob-ljenost. Prošnje e Pptr&bijiin!l prilogami se morajo vložiti pri navedenem magistratu najkasneje do 1|. ^pipla, 192G.
m Vse naše somUUenifce opozarjamo pa družabni večor, ‘ ki -g$ ?yo priredilo pospodarsko in polifono društvo za I. in XV. okraj v soiboto. daje >0. t. in, obl
20. uri v restavraciji Narodnega doma. Odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo prirejal reduo vealtomesečne dru-žabne večere v *vrho ožjega medsebojnega spoznanja in sfciika med člamutvom in otiborom. Od čaea do časa se bodo na teh družabnih večerih vršile budi razprave in predavanja o važnih in aktu-alitih1 gospodaralcih in političnih vprašanjih. piri čtem^r bo imelo članstvo priliko, dA izrazri ^voje mneri.ie in da odboru printerne direkt.ia-e. I^e na ta pači n bo moglo društvo usrpešno vršiti svoje naloge. Zato pozivamo članstvo, kakor tudi vse, ki se zanimajo za naše domače ga^podiainstvo in politiko, da »e teh \*e-čerov polnoštevilno udeleže.
m l>obava mesa. 90. t. m. ob 11. uri dopoldan še bo vršila v pisarni mariborskega vojnega okiruga. 2. licitacija za dobavo mesa za maribonsko gamiaijo od
l.	apria do 1. oktobra 1. 3926, pod pogoji, kii so vsak dan na 'vpogled v poisarni mariborskega vojnega okiruga.
m Najnovejša verjetna ve*t. ki kroži zadnje dni. po Mariboru je, da na nobe-ni letošnji prireditvi ni bilo tako prijetno in zabavno kot bo na »Jožefovem sejmiu«. ki ga priredi gradbeni odsek Sokola v .četrtek dno 18, im. zvečer v Nar. domu. Vstopnice se dobe pri Fr. Majer, Drago Rosana in Pinter & Le-nard.	N	42
m Samo 3 dni v Klub-baru čarovnik Okito in sicer v torek, »jredo in četr-tefc	527
Nsrodn»si«liiiKi
Sreda 17. uiaroi ob ^0. uri Koncert Ade Pollakove.
Četrtek, 18. maroa ob 20. uri »Cigani«, ab, B (Kuponi).
Petek, 19. marca ob 20. uri »Vesela vdo v.a« (Kuponi).
Sol>ota. 20. marca ob 20. ijri »Bsnešk; trfirovec";. Ab. A.
Opozarjamo oenjepo občinstvo na današnji izvamredni koncert »vetovnozna-ne rofike opemc pevke Ade Poliakove, ki je gostovala na Dunaju. Berlinn, Bologni. Milanu. Parizu itd. povsod z velikim uspehom. Odlična umetnica bo nastopila samo enkrat pri nas.
- .......... ■■	         I.
Pospeševanfe živinoreje in občinski proračuni v mariborski oblasti
(Dopis).
V	Mežiški dolini, kjer nimamo okrajnega zastopa, amo navezani pri pospeševanju živinoreje le na piole državne podpore. Zato .cmo skušali že preteklo leto iz prostovoljnih, občint-kih prispevkov storiti najnujnejše za potrebo naše živinoreje, da »e živinoreji pomore iz mrtve, točke. In ob vsaiki priliki (jaivnih predavanjih, lioeuoovanju bikov i. t. d.) nam priporočajo živinorejski državni referenti, da naj občiue sanje skrbe za povzdigo. Sms ki po”iavar je celo sam v pretekli joseni i«dal okrožnico* na. vt-e občine, da- naj <*e pri sestavi občinskih proračunov čini več. žrtvuj« in vottra za to panogo. Izkazala se je tudi nujna po-treiba, da posajn^n® občine prispevajo z znaininii zneiiiki ker je baje državna blagajna ja<ko malo nakapala za toletuo licencovanje bikov, tako. da bi se moglo nagrabiti I« kakih .5 rejcev dobrih bikov. Pričakuje pa se, da bo lejos v celi M<> žiški dolini prišlo na li-cencovanje najmanj SO do 110 bikov. S čim se tedaj naj obdari ostalih To rpjcev bikov? Kako naj se odškoduje posetstrnike bikov za prigon iz najoddaljonejšllh hriliovskih krajev] Občin^ loto« ne bodo mogle državne dotacije povišati, na primerno višino. y obči,usiki'h proračunih so se najn-/6o poaicije. za povzdigo živinoreja od oblak-t: črtale ir, rasjogov, da ni»o utemeljena. Okrajnega zastopa pa v koro-šlcem delu jTrevailjikega «re«a nimamo. Kje ostaja dosle^Vnost pri obla»ti? Srečki poglavair in.žfcv^norejsfcl ^tnokovnijaki so.želelii, da	te	policije v pro-
raenn, ko pa. se. je tem pozivomi ustreglo, so se pOstaTik« zop$t ortaile kot n«ute«ne-županstva prianavajo svoje dol-Žposdi. ne mnrejo pa jim ustreči, ker #e jim ne punt,!. cJn denarja. Tudi členu '34. govedor<i.i«kega srak. od 3fl. okt. 1908, ki je še veljaven, za .'Mežiško dolino, se ne ho mioglo ustreči, da bi qe namreč, nabavili ;plemenfoki feiki z« one ol>čine, v katerih ti po Števti/Ju plemenskih krav in teliic' manjkajo.
Zato apelirajmo n» g. velikega župana, ki je dokf*i»i v«ltko rjtoimevanje za težrije in potreba kmetovalcev, da skuša poravnati t»ka n«r«aujBllj%va nasprot-»tva poBameu^ šnetanc državne obla-3ti-	:	’	v	'	A,	S.
Prerokovanje o svetovni vojni v Sety 1910
Duh Aleksandra Obrcnoviča v
Ijeta 1910. so objavile »Beogradako No-vine zanimivo pdsiuo takratnega srbskega poslanika v Londonu Cede Mijato-v.iča. BeoRrajskd. list »Pravda-, je pired dnevi objavil znova to docela pozabljeno pismo, ki je posebno zanimivo sedaj po svetovni vojni. Pismo je bilo 1. 15M0 naslovljeno: -.-Svetovna vojna čez 4 !(?-ta«. Sam naslov se je popolnoma uresničil. L. 1914. je izbruhnila svetovna vojna. Kako je- prišel srbMki poslanik v Londonu Ceda Mijatovi£ do tako dobrega prerokovanja! To nam je obširno opijal v navedenenv dopisu.
V	Londonu je živel tiste čase sedaj
—	če se ne motimo — že pokojni novinar Stead (ne zamenjajmo ga z znanim »Timo-sovim^ urednikom Steedom). ki -ie slovel kot goreč vGrnik spiritizma. Spisal je o tem več knjig, v katerih je baje na podlagi lastnih izkušenj trdil, da se mirtvi vračajo in da je mogoče vstopiti v stike z našimi dragimi, ki žive v svetu duhov— onstran zemeljskega življenja. Še več. Stead je kot dober Anglež osnoval poseben urad, ki je posredo-v a 1 med tostranstvom in onostranstvom.. Urad je bil tik uredniške sobe znane >Rewiew of Reviews«, ki jo je vodil Stead- V njem je bil stalno nameščen neki medij, ki je lahko oh katerikoli url poki te ai »na telefon« to ali ono dušo, ki jo je klijent želel slišati.
Ceda Mijatovič je bi Steadov dober prijatelj. Nekega dne 1. 1910. ga je obiskal v uredništvu omenjene revije, kjer somu povedali, da se nahaja vtakozva-nem Julijenem biroju. Tako se je imenovala omenjena špiritistična soba po Stendovi rajnki ženi Juliji, oije smrt je Steada tako razžalosti la, da sl je iskal utehe v spiritizmu in jo naposled našel. Mijatovič je tedaj vstopil v tajinstveni urad in je ondi rm našel svojega angleškega prijatelja.
"Kako uspeva Vaš uradi Ali ima mnogo klijentelet« ga je vprašal šegavo.
»Pardon, dra.gi prijatelj« — je odvrnil Stenj — urad ni moj, marveč Julijin, ki je zahtevala od mene, da naj ga otvorim. kajti ne čutijo samo živi ljudje potrebe, da pridejo v »tike z mrtvimi, ampak čutijo tudi mrtvi potrebo, da se potrovore z živimi.«
Tedaj je Stead pokazal Mijatoviču statistični progled obiskovalcev Julijinega biroja in njihovih uspehov. Zdelo se mn je — piše — da jtih je izmied 100 bilo vsaj 50 zadovoljnih in docela prepričanih, da so v tej čudni sobi res govorili s svojimi dragimi v onostranstvu.
Zamena stanovan*, velika iz hira nori npodneiti pn^joji, m kup, prodijo hiš. ril in po-statev posretio)« ,Marst#n* Maribor. RotoTlki trg. 539
»Juliji nem biroju« v Londonu.
Ko sta s Stcadom g^vtji-;Ia o tem. jo Mijatmiid slišal': kako v mizi. xa k je sedel nekoliko korakov prov od "j-ju »dežurni medij«, nekdo živ;ihiio in }»'i’ kam nepotrpežljivo trku. Trk .m te-stajalo vse gla-riejše, dokler ni n medij prekinil Stesda. rekor:	(!ospo^.
neki duh želi nujno .govoriti , v;:s;tir prijateljem!« V-iala sta oba in '\i::'!•>-vid je pristopii k mediju ter mu
»Pro^.iin. v]>rašajte, k:!o je !a teli-. Odgovor je bil:
»Kralj Aleksander'.;. (Obrenov-č, ki j« bil 1. 11>03. umorjen. Op. ured i
»Ne bom vam pripovedoval o -vo.icn razgovora, z dnboni kralja Aleksandra*, je pisal Mijatovič v »Beograd >U'!i vinah«, »ker je bil ta pomenek preveč intimnega in delikatno-političnega značaja, vendar pa vam lahko povem to-e: Na moje vprašanje, ali in keda.i bo ]Z~ bruhnila svetovna vojna, je odgov.ird* ona neznana -inteligenca, ki mi je o njf medij zatr.ieival, da je duh kralja Alek' sandrn: »Splošna evropska vojna bo f-®* štiri leta.«
Pismo Cede Mijatovič« je bilo pi-an# 14. novembra 1910. 1. v Londonu.
Ne glede na to. koliko je dati na fun* tastične vesti o pojavljajočih sc flnbo' vili, je vendarle prerokovanje če ne zna*' čilno, pa vsaj zanimivo. Še bolj zanimn" vo pa bi bilo če hi sedanji diplomat je ^ Ženevi, ki se ne morejo sporazumeti ra» di sedežev v svetu Društva narodov reisuitei so krive težke intrige, naperi®'19 proti miru v Evropi) poklicali kalček/* medija in se zvezali z ono-stTansikimi d;* plomati. Bigurno so pokojni diploipat^® v kraljestvu duhov — kakor naim kaž® primer Aleksandra Obrenoviča, ki ^ bil sicer slab dit>loinat — boljše podučeni, kani bo privedla njihova žalostna igra z usodo narodov. Dobro bi hil® vprašati na »telefon« v onostranstvo:
—	Kako dolgo bo drzni sedanji 'r|l',r^ Kedaj bodo politični mojrotci zopet «a' prnali narode, v človeško •klavnico’?
Kdor si domršlia. da ima dobre »veze z duhovi sii lahko pridobi z verjetnna
odgovorom na (tako vprašanje velik1 zaslug za človeštvo. Kajti mansikak Pa' metnejši človek- se bo rajši prortovoljn® presekiil v kraljest\x> d*ulvov, nego da ',l' zopet, doživel še eno leto svetovne morije z najmodernejšimi strupenimi p H* ni, gtrojnicajni. tanki, topovi i.t. d. i11 drugimi dobrotami »napredne« oivi-liz®* cije im kulture!
Spiritis.ti: hic Rbodus. hi c salta!
Legitimacij« — dri. n»Ktnr ljenci TiniitH« cene — Foto atrij« Japelj M , Aleksandrom e. 26 111, ,Trpov*ki ioin“ S
Pohištvo!
vsakovrstno moderno, po n«j-nižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi ra ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in uloga pohištva Vetrinjska ul. 8, dvoriiče. 395
Radi odpovedi lokala prodajam na drobno
d* 18. mart«1928: Pražen« kav«	1	!<g 54	Din
Surovo kavo	„	44	„
Riž glaziran	„	9	„
Lešnike	„	42	„
Mandeljne	„	69	„
Rosine	36	„
Smokva v vencih	„	10	„
Čokolado	„	60	„
Nadalje razne llkerie, rum, «a| Itd. p« najnlžjlh cenah.
P. Erzin
Maribor* Goapoaka ni. 28
B« pozabi narofeino J
r(
Vzlrajne Palma-kaučuk pete in podplati so napraV
ljeni h najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo,s® trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo el**5" lično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodtia potreb.
vsakega človeka.
■RUHUft
vnatelj. Urednik Božidar Bor ••viaae. yait * Ifaarihopa,
Pri Šinarjeli ob Pesnici se vrfi. . 20. marca 1926 veliki živln»klvse kramarski seiem. Opozarja*110 jati interesente, ako hoče kdo kaj ali kaj kupiti, naj se ga slfwoc! udeleži. Ta sejem je daleč nao ^ :nan kot dober.
ko, »ftvinar. Isdajateli; Kon*wfltf