244 številka. Trst, v torek dne 27. oktobra 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko. V idimtsti je mod ! Oglas! se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, domači oeiasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ^e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sorejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednifttvo in tlakama ; ulica Torre Bianca 12. Avstrijski problem. v. Kako enostransko, ali, bolje rečeno, pristranski umeva dr. Koerber narodnostni boj v drča vi — a narodno vprašanje izpolnjuje ravno tisti, baje toli težko razrešljivi avstrijski problem — to nam dokazuje naš mini-sterski predsednik dan na dan, z vsem postopanjem svojim; a pripoznal je to eo3ebno v nekem pogovoru, ki ga je imel nedavno temu z nekim Isotrudnikom parižkega lista »Eeho de Pariš«. Gospod Koerber je menil resnici primerno, da je v Bpo stavljenje sporazumljenja med Čehi in Nemci problem, katerfga so njegovi predniki brezvspešno skušali rešiti. Dr. Koerber pa je menil tudi, da popred, dokler borba ni biia tol.ke važnosti in ni bila še razvita do sedanje stopinje, bi bilo rešenje tega problema gotovo laglje, nego je eedt-j. Vendar pa meni dr. Koerber, da tudi sedaj diference nisj tako velike, da bi ne bilo ob pošteni volji možno dovesti boreči se stranki do sporazumljenja. Ali ravno ta pcštena volja da manjka, ker vsaka stranka vztraja pri svojih zahtevah, ne da bi hotela ni najmanje popustiti ; ter pozablja popolnoma, da je podlaga vsakemu ustavnemu ž vljenju le eamo dogovor. Kar se dostaje sedanje vlade — je zatrdil dr. Koerber po »svoji duši« —, da je cesto poskušala, da bi privedla stranki do zbližanja. Tudi odslej da jej bo, kakor jej je bil doslej, ta cilj, da moč obeh narodov postavi v službo države. Kar se tiče zahteve Čehov, da se osnuje na Moravskem drugo češko vseučilišče, mora reči — tako je zaključil dr. Koerber svoje izjave sotrudniku parižkega lista —, da Nemci nočejo niti čuti nič o tem. ali svoje zadnje besede še niso izrekli o tem vprašanju. Te izjave — izlasti pa zaključna izjava — oznaČajo dcbro stališče dra. Koerberja nasproti narodnemu vprašanju. On bi hotel rešiti avstrijski problem, ali le načinom, kateremu pritrde Nemci. On bi hotel zadovoljiti Cehe, če Nemci privole v to ! Nemci »nočejo nič čuti o tem« — in zato se vse-učiliščno vprašanje ne more rešiti! Te izjave mini*terskega predsednika potrjajo, da je stal:šče dra. Koerberia nasproti narodnemu vprašanju enostransko-nemško! Seveda bi Be nam mog o oporekati, češ, da dr. Koerber zahteva od vseh strank — torej tudi od Nemeev —, naj zapostavijo za sedaj svoje PODLISTEK. 3 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. III. V tridesetem letu. Način, kakor je markiza uprla svoja komolca na stolovo naslonjalo, in tiščala skupaj konca prstov, [kakor bi se igrala ; zbo-Čenost njenega vratu ; nepriailjenoet njenega utrujenega, a gibčnega telesa, ležečega v nieloDjaču, neprisiljenost njenih n^žic, brez skrbna njena lega, njene utrujene kretnje: vse to je kazalo žensko brez zanimanja za življenje, žensko, ki ni poznala nikoli veselja liubezni, pač pa je sanjarita o njem. in ki se šibi pod težo, ki jo jej naklada spomin ; žen sito, ki je že davno obupala nad bodočnostjo ali nad seboj ; žensko brez dela. Karol de Vandenes§e je občudoval to veličastno podobo, toda le kakor neko razkazovanje, ki se jej je bolje posrečilo, nego drugim ženam. Poznal je gospoda d' Aiglemont. Ob prvem pogledu na to ženo, katere še ni bil nikoli videl, je mladi diplomat tikoj opazil nejednakosti, to preveliko nezdružljivost obeh oseb, da bi mogla markiza ljubiti svojega aoproga. narodne aspiracije, ker se parlament tako zopet vsposjbi za pozitivno delo na gospo- \ darskem polju. Ali ta okolnost more motiti le kratkovidne ljudi. Od onega, ki je sit — in Nemci so nasičeni v narodnem pogledu — se ne zahteva nikaka žrtev, ako se mu prihaja z insinuvacijo, naj potrpi, ako za sedaj ne pride nič več aa miza ! Kako pa je z onim, kije lačen?! V tem je ravno krivica, v tem je enostranost in pristranost, da se stavlja povsem jednake zahteve — zmernosti do Nenemeev, ki niso nasičeni, in do Nemcev, ki so nasičeni ! ! Nemci so beati pof«s:dentes, Nenemci pa se morajo boriti za revindikaoijo svojih pravic. V naravi stvari je torej, da bi morali, ako naj pride do sporazumljenja, Nemei odnehati in istotoliko Nenemci pridobiti na meri narodnih pravic. Proti takemu domnevanju pa govori narodna in strankarska psihologija, govore skušnje vse minclosti. Pričakovanje, da Nemci sami iz lastne volje stopijo z višine svojih privilegijev, svojih predpravic in svojega nadvladja v državi, in da bi stopili v vrste kakor jednaki med jednakimi, je prazne. Po tej poti ne pridemo nikdar do sporazumljenja in torej tudi ne do take rešitve avstrijskega problema, ki bi pomenjala res rešitev. Tudi ko bi se dali slovanski politiki zavesti v kakov kompromis, ki bi ne odgovarjal principu popolne jednakopravnosti, ostal bi to le provizorij, ki bi nosil v sebi kali novih bojev, novih navskrižij in v kratkem bi stal: zopet pred avstrijskim problemom v vsej njega teži in akutnosti. Narav narodnega vprašanja je taka, da ne dopušča nikake drugačne rešitve, nego take, ki vsem plemenom, ki so interesirana na tem vprašanju, poda garancije za samobitni in svobodni razvoj, in ki definitivno odstrani za vsako pleme vsako možnost, da bi moglo priti v nevarnost se svojo narodno ekzistenco! Vsaka rešitev, ki ne bi podala takih garancij, ne bi bila rešitev. Bila bi le dila-torične, zavlačevalne naravi, kateri način pa ne le da ne koristi, ampak škoduje neizmerno, ker — kakor kažejo vse dosedanje skušnje — le poojatruje konflikte od dne do dne in zamotava vprašanje, da postaja njega razrešitev težavneja in težavneja. Kdor hoče res reševati narodno vprašanje, ta se mora uglobiti v bitstvo, v duh, v narav tega vprašanja. To narav je nedavno V tem pa je bilo vendar vedenje gospe d' Aiglemont neoporečeno, in njena Čednost je dajala vsem tajnostim, katere je mogel slutiti kak opazovalec, še mnogo večo vrednost. Ko ga je bilo minilo njegovo prvo presenečenje, je iskal Vandenes3e najboljše prilike, kako bi nagovoril goBpo d' Aiglemont, v ta namen je sklenil, prav po diplomat ški zvijači, spraviti jo v zadrego, da bi videl, kako bi vsprejela njegovo odsotnost. »Milostiva«, je rekel, sedši poleg nje, »neka srečna nemolčečnost mi je dala izvedeti, da imam, ne vem s kako pravico, srečo, biti odlikovan od Vas. Djlgujem vam za to tem večo hvalo, ker nisem bil še nikoli deležen slične milosti. Vi postanete tudi odgovorni za jedno mojih napak. Odslej ne bom s&romen«. »Vi sodite krivo, gospod !« je rekla smehljaje, »nečimurnost je treba prepuščati, onim, katerim je ona vse na svetu«. Na to se je razvnel mej markizo in mladim možem pogovor, k* se je v kratkem času dotaknil mnogo predmetov: slikarstva, glasbe, slovstva, politike, ljudij, dogodkov in stvarij. Nato sta neopaženo prešla do navadne tvarine vsecega kramljanja, do ljubezni, čustev in žensk. »Me smo sužnje«. »Ve ste kraljice«. temu izborno označil nemški list »Rheimische Courier«. In sicer tako-le : Vepričo zmešnjav, ki morajo avstrijsko državo pretresti do korenike, se ni možno izogniti principijelnemu vprašanju : da-li je ob visoko razviti kulturi možno vzdrževati različne narodnosti pod istim žezlom in ob enemobnadvladju enega plemena?! Oni naši, ki bi hoteli vse vzrav-navati, tisti kosmopoliti in apostoli pobratje-nja narodov so v hudi zadregi. Kolikokrat! emo morali čuti od njih, da ob naraščajoči omiki in kulturi morajo izginiti pregraje, ki ločujejo narode, da narede prostora za državo pobratimstva. V resnici pa vidimo, da z naraščujočim kulturnim razvojem izdatno narašča v narodih čut samostojnosti. In to je umevno, ker tu vladuje zakon narave. V vsem organičnem svetu se kaže razvoj v tem, da se sili individuvalnost na dan. To so pojavi zakona o diferenciranju : kar prihaja, kar nastaja, zadobiva ob nada-ljujočem razvoju značaj samostojnosti. T o velja tudi za narode. Omika in kultura pomenjata uveljavljenje i n d i v i-duvalnega življenja. Le nerazvite, za naobrazbo nesposobne narodeje možno zmešati v kosmopolitičen močnik. Kakor si pridobiva veljavo visoko razvita osebnost, tako si jo pridobiva tudi osebnost naroda. Nastajanje narodnosti ni torej nikaka iznajdba, ampak zakon narave. Resolucije shoda slovenski! odvetnikov se Hase: Slovenski odvetniki in odvetniški kan-didatje iz vseh pokrajin c. k. višjih deželnih sodišč v Gradcu in Tretu so se, zbrani na shodu v Ljubljani dne 25. oktobra 1903 leta iznova posvetovali o položaju, v katerem se nahaja slovenski narod z ozirom na vprašanje jednakopravnosti njegovega jezika na raznih javnih, zlasti pa sodnih uradih, ter so na podlagi podrobnih in zanesljivih poročil prišli do naslednjih sklepov : 1. Obžalovati morajo, da peticije, katere so bili na podlagi Bklepov v Ljubljani dne 17. julija 1898 kmalu potem izročili c. kr. ministerstvu za notranje stvari, za justico, nadalje za finance in trgovino, in v katerih eo bile natančno opisane neštete krivice doslednega zapostavljanja slovenskega jezika, ka- »MiloBtiva«, je nadaljeval Karol de Van-denesse prijazno. »Radi vas obžaljujem živo, da moram zapustiti Pariz. V Italiji gotovo ne doživim take duhovite ure, kakor je bila ta«. »Morda Vas tam najde sreča, dragi gospod, in to je bolje, nego vse čarobne, resnične ali izmišljene misli, ki se izražajo v Parizu sleherni večer«. Predno se je Karol poslovil od markize, je dobil dovoljenje, da sme priti k njej po slovo. Ko Be mu ponoči, ležečemu na postelji, in ves dan ni bilo možno iznebiti spomina na to ženo, se je čutil Brečnega, da je bil dal svoji prošnji neko iskrenost. Zdaj se je vpraševal, čemu neki ga je markiza odlikovala, kake namene je mogla gojiti, ko ga je želela zopet videti ? Njegova tolmačenja so bila neizčrpna. Zdaj je mislil zopet, da je našel vzroke tej ljubeznivosti, sedaj se je opijanjal v upih ter se zopet ohlajal, kakor si je ravno razlagal to uljudno, v Parizu tako navadno željo. Zdaj je bilo to vse, zdaj zopet nič. Slednjič je hotel nasprotovati nagnenju, ki ga je vleklo h gospej d ' Aiglement, toda šel je vendar k njej. Imamo misli, katerim se klanjamo, ne da bi jih poznali; brez naše ■ vednosti so se porodile v nas. Tridesetletna ženska ima za mladega moža nepremagljivo privlačnost; nič ni na- kor tudi pripomočki, da bi se tem krivicam lahko v okom prišlo — niso imele doslej skoraj nikakega vspeha. 2. Ogorčenjem morajo konstatovati, temveč, da so se razmere, proti katerim so bile zgoraj omenjene peticije naperjene, celo poslabšale v nekaterih pokrajinah, tako posebno na Spodnjem Štajarakem, kjer je grajani sistem z doslednim nameščanjem nemških in slovenščina navadno nezmožnih uradnikov ekoraj onemogočil praktično Blovensko urado-vanje, dalje v Istri in na Koroškem, kjer se je zraven tega v zadnjem Času začela ša celo teoretično zanikati pravica do rabe slovenskega jezika na sodiščih. Dandanes se višja oblastva in ministerstvo ne ozirajo več na sposobnosti in zmožnosti, marveč le na politično mišljenje. prcšnjikov. o. Slovenski odvetniki, v svesti si, da so prisegli čuvati zakone, morajo torej iznova protestovati zoper to, da se slovenskemu narodu še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena jednakopravnost v uradih, da se vedoma prezirajo celo jezikovne naredbe, ki so bile izdane za sicer nepopolno uresničenje jednakopravnosti, in da se to uresničenje celo očividno onemogoČuje z na-meščenjem slovenščine nezmožnih in njej neprijaznih javnih organov med Slovenci. 4. Posebej izražajo svoje začudenje, da Be vzlic obljubam c. kr. justičnega minister-stva še sedaj, in sicer edino-Ie za slovenski jezik ne izvršuje staro zakonito določilo § 27. patenta z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. Št. 325, po katerem je c. k. najviše sodišče zavezano, da svojo odločbo z razlogi vred izdaja tudi v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo že na prvi instanci. Istotako izražajo svoje posebno začudenje, da c. kr. više deželno sodišče v Gradcu tudi v čisto slovenskih pravnih sporih še vedno proglaša ter izdaja svoje odločbe edino-le v nemškem jeziku, odnosno jih zaukazuje, protivno § 215. sodnega opravilnika, prevajati po prvih instancah. 5. Slovenski odvetniki in odvetniški kan-ditatje protestujejo proti slovenskim kurzom v Gradcu, Celovcu, Celju in v Mariboru, ki nimajo drugega namena, nego da vzgajajo nemško misleče uradništvo, katero naj preplavi slovenske dele štajerske in koroške dežele, ki naj iztisne slovenski naraščaj, in katerih namen je na kratko pospeševati germanizacijo v teh deželah. 6. Jezikovna naredba predsednika grofa Gleispacha, vsled katere se morajo zapisniki ravnejše, nič močnejše, nič bolj določeno, nego globoko nagnenje med žensko, kakor je bila markiza, in možkim, kakor Vandenesse, za katero nagnenje nam ponuja svet toliko zgledov. V resnici ima mlado dekle preveč iluzij, preveč neizkušenosti, in spolnost je preveč zamotana v njegovo ljubezen, da bi moglo to laskati mlademu mcžu, dočim poznava žena ves obseg žrtev, Katere jej je doprinašati. Kjer se jedna daje zavajati po svoji radovednosti in ljubezni tujih zapeljivosti, se pokori druga vesti. Jedna se udaja, druga izbira. Će se izkušena ženska, ponaša-joča se z znanjem, vsikdar poplačanim z ne-Brečo druge ženske, udaja, tedaj se dozdeva, da je več podarila, nego prejela; nevedno, lahkoverno mlado dekle, ki ničesar ne ve, pa ne more, ničesar primerjati, ničesar ceniti : ono prejema ljubezen ter jo proučuje. Jedna nas poučuje, nam Bvetuje v dobi, v kateri Be dajemo radi voditi, ko nam je ubogljivost v veselje; druga se hoče vsega učiti ter se kaže Dajivno, kjer se prva odlikuje. Jedna nudi le zmagoslavje, druga Bili v neprestane boje. Prva ima eamo solze in radost, druga samo poželjivost in pekočo vest. Pokvarjeno mlado dekle zapušča Človek z mržnjo, dočim ima zreleja žena nešteto sredstev, da si ohranja objednem svoj upliv in svojo čast. (Pride še.) POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". VABI LO na o priliki zasliševanja strank delati v sloven- skusi se naj ! Morda se nam tudi v politiki skem jeziku, kedar so te samo slovenskega posreči pogrniti mizo tako, da bo za vse »a-jezika zmožne, naravnost nasprotuje zakonito dosti in da ee vsi do sitega najemo. zajamčeni jednakopravnosti slovenskega jezika, Napija notarjem, ki so bili vsikdar sobojev-ker se sme v slovenskih deželah vsak Slove- niki odvetnikov v boju za pravice našega nec posluževati svojega jezika in ima tudi jezika. pravico zahtevati, da se njegove izjave zapi- | Na to napitnico je odgovoril predsednik sujejo v istem jeeiku, kakor sme zahtevati notarske zbornice, goBpod Ivan Plantan' slovensko rpšitev pismenih predlogov. 1 Dr. R v b d r je v svoji napitnici pov- 7. Slovenski odvetniki in odvetniški darjal, naj ne bo razlike mej Slovenci in kandidatje pričakujejo tudi od vseh sloven- Hrvati, ker vsi skupaj pomenjajo mnogo, skih in slovanskih poslancev, da se brez iz- ločeni malo. Dr. Pavletič je napil dru. jeme in takoj lotijo uresničenja vseh danes Kriaperju in dru. Trillerju. Dr. Krisper izrečenih želj in zahtev z vsemi sredstvi ter je z ozirom na znani Tavčerjev spis >4000« da Lodo to ematrali nepogojno za prvo svoje dejal, naj se rajšs brigama, kaj bo čez 10 delo, ker sedaj res ni v: žnejšega vprašanja, let, ter je v šaljivem govoru omenjal načrte v kolikor -e ista tičejo skupnih naših razmer, naših nasprotnikov. Dr. S vigelj je govo-Njihovo geslo naj bodi : G 1 e i s p a c h, ril imenom odvetniških kandidatov. Zipan proč izGradca! Hribar je zaključil banket z željo, naj bi Slovenski odvetniki in odvetn;ški kan- shod rodil obilo vspehf. didatje izjavljajo, da bodo tudi poslej pri- Na zborovanje je došlo 20 brzojavnih pravljeni za> opati in braniti jednakopravnost pozdravov, večinoma iz Koroške, slovenskega jezika v uradih po VBeh slovenskih krajih, zlasti tudi na Koroškem, z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, in to v interesu dobre uprave sploh in ziravegu pravosodja posebej. 9. Ti sklepi se naznanijo ces. kr. mini j sterstvorn »a notranje stvari, za justico, finance in trgovino, predsedstvu c. kr. naj višega sod šča, predje istvoma c. kr. deželnih sodišč v Gradcu i a Trstu in vsem slovenskim državnim posiar.cem. * * * V odbor, ki naj izvrši ustanovitev slovenskega odvetniškega društva, eo bili na predlog gosp. dr.a Dečka izvolje i : dr. Krisper, dr. K o k a I j, dr. Bož. Vodu i e k, dr. Konrad V o d u s e k, dr. Novak, dr. T r i 1 1 e r, dr. T a v č a r, dr. Hrašovec, dr. Otok ar R jr b d f in dr. Brejc. Ta odbor je kasneje, po obedu, izvolil svojim predsednikom dr.a Ksrola Tnllerja in podpredsednikom dra. Valentina Krisperj*. Po shodu ee je vršil v hotelu pri »Slonu« banket, katerega je priredil na čast udeležencem župan gosp. Ivan Hribar. Tekom banketa je napil g. župan »plemičem duha in srca« slovenskim odvetnikom, ki so začuli klic na pomcč zat ranih bratov v zi-beli slovenstva, v tužnem Korotanu. Čuvarji pravice ste ee oglasili za pravico ! Da-ei je na Dunaju zapisano »Justitia regnorum fundamentum«, vendar opazujemo, da se pravice merijo z dvojno mero, z dulgo mero Nemcem in z drugo, krajšo Slovencem, časi so minuli, ko smo se odlikovali s političnega društva „Edinost" ki bo v ponedeljek 2. novembra 1903. ob 4. uri popoludne v dvorani „Narodnega domau v Sv. Ivanu DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. o. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, f). Eventuelnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. tožit radi tega, da »z je določil Pulj, jim je ta poslednji seveda odgovoril: Saj je vaš človek tako želel! Na ti so bili italijanski poslanci zopet napadli Campitellija s hudimi očitanji. Ta pa je sedaj odločno tajil vse to in se kazal silno ogorčenega na namestnika Goessa in prav\ sedaj, daje ravno to, da je grof Goe«i govoril neresnico o njem, glavni vzrok njegovemu odstopu! Obatrukcija naših poslancev ima tudi drugih posledic. Italijani so kar presenečeni po tako junaškem nastopu zastopnikov istrskih slovenskih in hrvatskih trpinov. Tudi v vladnih krogih je vzbudila ta obstrukcija presenečenje in ne znajo najti poti kako bi umirili ta novi nepričakovani vihar v Istri. V narodnih slovenskih in hrvatskih krogih je divni nastop zbornične manjšine vzbudil vseobče odobravanje in pravo navdušenje. Povsod se priznava, da so istrski Sokoli, nastopili pravo pot. Eden italijanskih poslancev je grozil v zadnji seji, da je prebivalstvo že sito teh odnošajev. Da, sita in pijana je italijanska signoria in besni sedaj, ker se boji navstale reakcije; ljudstvo pa ni sito in odobruje energično nastopanje, ki naj enkrat stori konec razmeram, o b katerih strada brez razlike na rodnosti! Is deželnih zborov. Včeraj je bilo v dalmatinskem deželnem zboru pred- svoje stranke, loženih več interpelacij lokalnega pomena. Namestnik je odgovarjal na interpelacijo glede draginje živil. Odobreni bo bili sklepni računi raznih deželnih fondov. O razpravi glede zaključnega računa poljedelskega zaklada je posl. B i a n k i n i grajal ustaši ne polože prej orožja, dokler se v solunski Inki ne pojavijo evropejske vojne ladije ali pa v Macedoniji vojske evropej škili velesil. Klj'ibu vsem pomirljivim vestem, ki so prihajale v svet iz turških virov, zatrjujejo zadnja sporočila iz Soluna, da se Turčija še vedno pripravlja na vojno in da je že sedaj v toliko pripravljena, da bi v slučsju vojne gotovo zmagala. Te dni vršila se je blizu vaBi Niko Ko-libabar krvava, en cel dan trajajoča bitka med Turki in 1300 ustaši. Dvajset uatašev je bilo ubitih. Kriza V Italiji. V" rimskih političnih krogih se sodi, da se danes Giolitti deouitivno odloči, da li sestavi ali ne novo ministeretvo. Milanski »Corriere della Ssra« trdi, da je Giolitti povabil posl. Turatija (vodjo ref>r-mistične socijalne stranke) v Rim, da mu ponudi ministerski portfelj. — Turati mu ja odgovoril, da ne bi bilo koristno, ako bi prišel v R m, ker bi to vzbudilo nepotrebna ugibanja in ga je prosil, naj se posvetuje z fiissolatijem. Biasolati je pojasnil Giolittiju, kako bi ▼stop jednega rtformističnegi socijalista v ministerstvoče bolj oslabil socijalist čno stranko, ker bi povečal prepad med obema strujama. Obljubil pa je Biasolati pod gotovimi pogoji Giolittijevemu ministerstvu popolno pidporo Tržaške vesti neraz- Politični pregled. V Trstu, 27. oktobra 1903. Posledice obstrukcijev deželnem zboru istrskem. Hrvatski in slovenski po-slanci v deželnem zboru v Palju so posegli po ekrajnem orcžju — po obstrukciji. Naši hlapčevsko naravo in pasjo ponižnostjo. Žu- čitatelji in vsa slovenska javnost ki pozna pan je povdarjal zasluge »iovenstrih odvetoi- — »tVičanske odnošaje v Istri, se gotovo di-kov za slovenstvo ter napil slovenskemu od- vij° junaštvu slovensko-hrvatske devetorice vetništvu. istrskih poslancev. O dogodkih samih v do- Zahvalil 89 mu je g. dr. S e r n e c, ki je' dveh BeJah 80 čitatelji že obveščeni, napil županu. ' ' , — Ti dogodki imajo sedaj že svoje po- Dr. Pretnerje napil dr. B r e j c u sledice-in onim slovenskim odvetniškim kandidatom,^ DMnl glavar Campitelli je podal deki so se odloč.li, da pojdejo tudi še mi81j°- MoŽ je 8Ur' gl"h in P°3laja otro?j'-na Koroško izvrševatodvetni- Soditi bi bil° torej Daravnih ^onih, <*a štvoin branit pravice Sloven- ie od8topil radt teša» ker ne more več Pre; cev na Koroškem. našati dolgih in razburjenih sej. Ali temu ni v- tako. Med vsemi italijanskimi poslanci je bil Na predlog g. dr. H r a š o v c a se je . . ,■ - \ • x - • u- , i j ,, , J od morda naiboli čvrst m svež v oni seji, ki nabralo za družbo sv. Cmla in Metodiia in'. . , , i . „ za Prešernov spomenik 670 K. trajala °ad 8 Ur m P°Zn° V, D°*\ . snica je, da so ravno mlajši italijanski po- Dr. B r e j c je navdušeno napil soli-! slauci C9labelif tak0t da 80 večinoma ležali d ar nost i sloven-kega odvetništva b r e z ; 6tolicah> a nekateri njlh so cel6 pobe- političnega miši* bistri Laginja. Ko je videl, da manjka toliko italijanskih poslancev, da bi zbornica postala nesklepčna, ako bi se naš: oddaljili, se je zg dilo, da so naši, razun Laginje, zapustili dvorano. Laginja je na to zahteval besedo Imenovanja oziroma premesčenja r finančni stroki. Cesar je imenoval sekcij-skega svetovalca v finančnem ministerstvu merje med stroški za vzdrževanje gozdnar- dra garola barona Lemprucha visim skega osobja in stroški za pogozdovanje. finančnim svetovalcem za območje finančnega Posl. Katni c je poročal o zakonskem ravnatelj8tva v Trstu, ter mu podelil, opro-načrtu glede ustanovitve institucije posebnih ga taks, naslov in značaj dvornega deželnih nadzornikov za občinske uprave. 8vetovalca. Dalje je cesar dovolil premeeče-Zakonski načrt je bil na to odkazan od- Qje višega fiQaflčnega svetovalca finančnega 86^u- ravnateljstva v Trstu dra. Šttfana Kocziu-Posl. M a r o v i <5 je napadal vlado radi 8 k e g a v jeiina|£i lastnosti mej osobje ra- zanemarjanja Dalmacije in je kritikoval vla- finskega oddelka finančnega ministeistva. dine poskuse za povzdigo kmetijstva. Finančnemu svetovalcu finančnega ravnatelj-Ogrska kriza. S noči se je grof Sce- 8tva v Trstu dru. Napoleonu F a b b r o je fan Tiaza, kateremu je, kakor smo Bporočili podelil cesar, oprostivši ga od taks, naslov v včerajšnji številki, poveril kralj sestavo in značaj višega finančnega svetovalce, a je novega miniBterstva, povrnil z Dunaja v Budimpešto in je bil v klubu liberalne stranke navdušeno pozdravljen. Že sinoči se je za danes zjutraj določila eeja odseka devetorice, imenoval finančnega svetovalca in deželnega davčnega nadzornika Radovana Milko-vi ća višim finančnim svetovalcem za službeno območje finančnega ravnateljstva v razlike pum, enega mišljenja iU domQV Na to je azjl naivaikdar ker ta solidarnost bo vodila do vspehov. Dejal je, da veliko število brzojavnih pozdravov, ki so dt šli shodu, priča, kako dober je naroJ, za katerega se ogrevamo. Naj se razširi pomi žna akcija na korist koroškim Slovencem in naj dokaže, da slovenski narod zmožen tudi proti najhujšim napadom vztrajati v boju. Dr. Ć e r v a r je napil hrv. slovenski vzajemnosti. in ko mu jo je dež. glavar podelil, je predlagal Laginja, naj se navzoči poslanci sešte jejo in naj se konstatira, ali je zbornica sklepčna, ali ne ! Ko je to čul posl. di. Bartoli, je takoj segel JLaginji v besedo in Dr. \ reč k o je napil l>odo6aoBvi mile predlagal zaključek seje. Na to je bil dež. dom«.vine, o kateri naj bi skoro lahko de- glavar gluh za pred og Laginje in je zaklju-jal', da je tudi železna in čvrsta. I čil sejo. Dr. R osina je napil obmejnim odvet Po seji so seveda navzoči italijanski po- Di&om. dr. Tavčar pa je napil — slogi, slanci obsipali Campitellija z očitanjem, ker I >r. I avčar je dejal, da tam, kjer je kaka je bil dal besedo Laginji in sploh tudi zato, nevarnost za narod, se vedno odvetnik po- ker je preveč popustljiv proti slovensko hr-stavlja v bran za narod. Največa sreča je vatski manjšini. za narod, da so pjegovi odvetniki tudi poli- i Ta očitanja so začela presedati končno tiki »in če S3 tudi lajamo«. Današnji dan je tudi legendančno neobčutljivemu in jako dokazal, da, ka iar je braniti slovenski narod malo resnemu ('ampiteliiju. Očitajo mu pa pred nevarn^tj >, smo Slovenci soli- tudi, da je, pozvan k namestniku Gcessu, na dara i. Ta vzgled prenesimo tudi zahtevo, naj predlaga kraj, toda izven Po-v našo politiko. Naj velja parola, da reča, kamor naj se skliče zasedanje, izjavil, moremo sesti k eni mizi, kadar je treba da bi bil Pulj najpripravneji. Ko so italijan-braniti pravica slovenskega naroda. Vsaj po- ski poslanci pozneje prišli k grotu Goessu v kateri pojasni Tisza svoje predloge glede Trstu. Slednjič je ceaar podelil višemu knn-vojaškega programa. Jutri pa bo bržkone trolorju carinarskega urada Napoleonu Ce-liberalna stranka imela sejo, v kateri zavzame cheliju povodom zaprošenega trajnega svoje stališče nasproti vojaškemu programu, umirovljenja naslov cesarskega svetovalca, katerega je izdelal odsek devetorice. oprostivši ga od taks. Zatrjuje se, da vstopi v novo minister- Oblastveno avtorizirani na-»Jaz stvo tudi grof Apponyi- Iz Dunaja poročajo, da je vladar sproti Lukacsu izrekel sledeče beaede : sem se vedno držal svoje prisege in se je bom držal tudi v bodoče, ali ne dovolim nikoli, da se bodo zakoni krivo tolmačili.« geometer, gospod Vene eslav M a 1 e c, je due 7. oktobra položil zakonito prisego in se je stalno namestil v Pulju. Odlikovanje šolskega sluge. Kakor nam je pred nekoliko dnevi sporočila brzojavka z Dunaja, je cesar podelil šolskemu Apponyijevi pristaši trdijo, da se Tiszi Blugi na c. k. deški ludski šoli v ulici An-ne posreči sestaviti novega kabineta, ako nje- nunziata v Trstu, gosp /du Franu L o- gov program ne bo soglašal s programom, BeBtavljenem od odseka devetorice. Vesti iz Budimpešte trdijo z vso goto-voBtjo, da je Košutovce precej zapustila bo-jaželjnost. v i š č e k u, srebrni križec za zasluge. Gosp. Lovišček služi že 42 let. Predvčerajšnjim pa ae je v praznično odičeni telovadnici rečene šole in ob navzočnosti učiteljskega osobja vršila slavnoat izročitve križca. Ravnatelj Ogrska korespondenčna pisarna javlja, Stolz je v svojem nagovoru omenjal 7asluž-da je deputacija SzederkeDvjeve skupine došla nega službovanja odlikovančevega in mu včeraj zjutraj fc predsedniku poslanske zber- pripel križec na prsa. Odlikovanec je izrekel niče, grofu Apponjju, s zahtevo, naj skliče svojo zahvalo v prisrčnih besedah. Tudi uči-izredno sejo poslanske zbornice. Apponvi je teljsko osobje je poklonilo odlikovancu lep odgovoril, da on ne more sklicati in pied- časten dar. sedovati tej seji, ker te bo v njej razprav- j Politika v cerkvi. Pišejo nam : Pod ljalo o vojaškem programu odseka devetorice, tem naslovom je priobčila »Edinost« dopis čegar član je tudi on sam in je deputacijo povodom pogreba pokojnega poštenjaka 0c-vodil k podpredsedniku Tallianu, kateri je ; keljna v Rojanu. Dopisnik je »-esnično in po obljubil, da skliče izredno sejo na dan zaslugi označil postopanje župnika Jurizie. 29. t. m. j Ali pribiti mora tu še za nestrpnost in ne- Dunajska »Vaterland« poroča, da se ! spravljivost gospoda župnika značilno izjavo, med madjarskimi reservnimi častniki vodi da bi bil on, ako bi bila »Zarja« v sprevodu živahna agitacija, da bi se na letDŠnjem kon trolnem shodu odzvali vsi z madjarskim »jel-lenc mesto z nemškim »hier«, kakor določa vojaški pravilnik. Položaj na Balkanu. Porta je svojim poslanikom na evropejskih dvorih naložila, naj poizvedo za stališče velesil nasproti zadnji ruske-avstrijeki diplomatični noti na Porto. Turški vladni krogi pa izjavljajo že sedaj da Turčija ne vsprejme prvih treh točk note, posebno pa ne prve točke. V Sredcu, v Bolgariji, pa te rusko-av-strijske note ne jemljejo resno in se tamošnji listi iz nje norčujejo. Vodje macedonake uBtaje izjavljajo, da pevala žalostinke še dalje od rojanakega mestu, izstopil iz sprevoda in da bi bil zapustil istega. Sovražtvo na potu — proti grobu, to je pač najodurneje sovražtvo. Najhuja er litost v t-oju z živim', se še odpušča, ali sovražtvo in jeza ob krsti mrtvega — taje neodpustoa. Če bi bil gospod župnik res izstopil in priredil tako demonstracijo, ne bi bil nimalo — to naj nam veruje — zadel spomina pokojnikovega in niti ne njegove žalujoče rodbine, ampak omadeževal bi bil le sebe in vzvišenost svojega etanu. Slovenski župljani bi ledeno hladnim srcem prenašali tako maš Sevanje župnikovo in bi jim prav nič ne šlo vsa- na trca, tudi ko bi ga pogrešali na kem cerkvenem sprevodu. Sicer pa naj si ne dcmišlja goepod župnik, da je društvo »Zarja« nehalo pevati pri mestu iz strahu pred njegovimi grožnjami, ampak je — upoštevaje znaae tržaške raz mere — eamo ;n že pred pogrebom Bklenilo, da bo pevalo le do mostu. Toliko na znaoje g. župniku, a mi bi želeli g. župniku v njega lastnem interesu, da bi se ne varal še nadalje glede utiša, ki ga uapravljajo na slovenske župljane njegove neprestane grižnje. Veruje naj nam, da ne zapodi žoj:mi v kot niti najzadnjega otrc-čaja. NeTedne poučiti ! Često nam prihajajo potrebo naznanjati, da je njegova mirodilnica »Zappertt3 v nedeljo« ! Tega pa si mož vendar ne sme domišljati, da si je s tem, da reflekt ra na slovenski denar, pridobil pravico za — insultiranje slovenskega jezika z napisi na njegovi mirodilnici v Barkovljah. Izkaz posredovalnega odreka slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Izpraznjene službe: 1 kontorist sten« graf, 2 pomočnika mešane stroke, 1 pomočnik manuf. stroke, 1 p >moč. spec. stroke, 1 garant, galant. stroke. 5 prodajalk, 2 vajenca. Službe iščejo: 4 kontoristi oziroma kon toristinje, 3 pomočniki manuf. stroke, 9 pomočnikov meš. etroke, 4 pomoč. spec. stroke, v uredn štvo prit žt>e o posameznih sloven- 3 želez, ali špec. stroke, 1 blagajničarka, 1 skih druž nah, češ, da iste potujčujejo svoje j vajene c. otroke s tem, da govore v družinah laški ali Prva dramatična predstava v novo nemšk-. jez ic, katerega v največ slučajih sami sezidan*m »Narodnem domu« pri sv. Ivanu star ši niso zmožni. bo v nedeljo 1. novembra. Na ta dan, praz- Mi bi objavili vse take družine, ako bi vs=-h Svetnikov, priredi »Dramatično ne b'ii prepričani, da se ne greši vsikdar iz društvo v Trstu«, kakor je običajno za ta slabega namena, ampak mnogokrat iz neved- dao, žaloigro »Mlinar in njegova hči« in s to nosti ! igro otvori svojo letošnjo sezono. Četudi seje Mn« go, premnogo je ša tu nevednih to igro predstavljalo v Trstu in okolici že starišev, ki, da-si zDajo le za silo par laskih neštetokrat in na raznih odrih, smo prepri-besed, g vore v družinah in pcssbn> še s čani, da bo vendar tudi letos zanimala marsi-sv< jimi < tročič , ta nj.m samim malo ali skoraj k< ga onih, ki bo jo že videli. A onih, ki jo n č znani jezik ! vzlic tol kur. predstavam, niso ši videli, jih Ko bi ti ljudje vedeli, kako krivico je ,)a tudi obilo. Vrhu tega bomo lahko lede s tem svojemu narodu, in ko bi ve- tos videli igro z najnovejšega in najlep-de i, khko š odo provzročajo Bvojim lastnim šega odra, kar jih je imel Trat in okolica, otroč čem b tem da j;h ne u^e jezika, kate- razun v gledališčih. Ker ao cene nizke in rega bodo isti g' tovo p >treb vali v svojem ker je sv. Ivan, bi rekli, sRoro v meatu in ž.v jeniu, bi se got >vo rajš« pes uževali onega ga vrhu tega veže tramvajski premet z vsemi jezika, katerega jih :e njih mati uč la in deli mesta, bi bilo pač škoda zamuditi te pri-kater«-ga ed ne;ra govore popolnoma dobro, like, t mveč ko je polovica čistega dobička Ko bi nadalje vedeli, da f-e jim dru^i, reemo namenjena naši prekoristni šolski družbi bv. oni. ki znajo dobro laški — sme(ejo, ko jih C rila in Metodija. čujejo pačiti se v laškem ježku, in ko bi Volilni shod. Ker se volilni shod, skli- pom slili, da jih bodo njih lastni otr ci pre- can na dan 17. t. m. radi sestave novega klinjal kedaj, ker so po krivdi starišev odbora pol. društva »E linost«, ni vršil radi oropani materinega j*z ka — brez katerega rlabega vremena, vab jo podpisani uljudno vse se bo (kakor že omenjeno) v bodoče t« ž*o u je društva »E 1 nost«, da gotovo pri- živ^lo v teh nadih kraj h : ko bi slovenski dejo danes ob 8. uri in pol zvečer stari ši vedeli vse t , bi gotovo ne poitfcljan- na volilni s-hod v prostorih »Delavskega pod-čeva i sv jih nedclžn.h in nič slabega s u eč b pornega društva« v Trstu — ulica Molin otroč če v ! piecolo št. 1. Sklicatelji. Ker pa mnogi teh starišev nimajo dovolj v odbor dijaškega umetniškega dru- razuma, da bi mogli umeti to zlo, ki je pro ši\a. »Vesna« na Dunaju so izvoljeni gg. : vzročno in zagrešajo nad svojo krvjo; ker Alek-an Jer Šantel, predmetnik : Fran Biuč<5, taki stariši često nit: ne slutijo š ode, ki jo podpredsednik; Svetoslav M. Peruzzi, sloven-delajo s svojim brezzoiiselnim početjem slo> ani tajnik; Tomislav Krizman hrvatski taj-venskemu narodu, je tr*bd take star še lepo n k ; Vilko Sever, blagajnik ; Ivan Meštrovic, poučiti in jim pojasnjevati pomen in važuost arhivar; Ante Gaber, namestnik. Pregled-pametne vzgoje na podlagi materinega jezika. n!ta sta gg. Makso Gaspari in Marko Ra-Mi smo uverjeni, da v maogih s učajih lepa ajca. in d »br hotna, pametua beseda izda vtč, nego Sv. Jakobski orkester naznanja siav- pa sramotenje, bodi to v zasebnih ra govor.h, Uemu občinstvu, da bo imel dne 5. no-bodi javno po listih. Včasih je res neizogibno v e m b r a t. I. ob 8. uri zvečer svoj us:a tako javno ž g< sanje, ali le v slučajih ekla- QOvn: občni zbor v društvenih prostorih, uLca tantne nepoboijšljivosti, ko emo uvtrjeni, da Sette Fontane št. 4 poleg gostilne »Al Spaz-greštnje prihaja iz slabega namena. zacamino«. Kar smo napisali do tu, velja torej le za j Xa to zborovanje vabi vse one, ki se nezavedne stariše. Ako pa je m°d nami sta- zanimajo za glasbo. rišev, ki u mej o pogubnost svojega p četja, a Aretovanje iz političnih razlogov, vendar puščajo svoje otroke v ntzcanju Včtrrj popoludne je bil aretiran neki gospod materinega jezika, moramo pa že pritiskati Kauc cb, kije uradnik na tukajšnjem magi-na i-te brezobzirno. In ako bi ne bilo druge 8tratM Kaj je zagreš 1, nam ni znano, ali pomoči, moramo take neznačajneže izključati kolikega p mena mi>ra že biti ta stvar z iz naših narodnih družb! ozirom na okolnost, da je oblast izvršila To zadnje sredstvo — da povdar mo še hišno preiskavo tudi pri njegovih sorod-enkrat — pa naj se porablja le v slučaju, njkih. da se na drugi način ni dalo ničesar doseči! Dpobna trfakm kronika 33_letlli og_ Ne v Ameriko ! Ker je v poslednjem jjar ves{)a se ga je bil včeraj pošteno navle- času mnogo obrtnijskih podjetij zaustavilo kel ^li ker bržkone drži s starimi Germani, delovanje, je postalo na tisoče delavcev g0 vedao pili — še en vrč, je šel Vespa brezposelnih, a med temi tudi obilo Slovencev in Hrvatov. Delo so ustavili po rudnikih trebno, da Gaetano ne bo več — čistil v ljudskem prenočišču. — Pil bi ga vsak .... Tudi družba osmerice — žejnih, ki je bila zašla v gostilno Ivana Tomaževiča v ulici Pozzo del Mare št. 1 je mislila piti po tistem znanem pravilu : »Pil bi ga vsak.... Ali gostilničar ni imel pravega zmisla za tako razmerje med dolžnostjo gostilničarjev in pivcev in se je zagnal za družbo, ki je rada pila, a ne bi rada plačala. Zalotil je dvojico njih in ju je izročil redarju. Da-li bosta ta dva toliko »moža«, da bosta sama nosila greh, storjen po pravilu : PjI bi ga vsak.....?! — Tudi v neki hiši v Rocolu je sedela nekega veSera vesela slična družba, ki je rad* p.la. Tu pa bo pili žganje. Zlo pa je bilo, da so redarji doznali, da je žganje utihotapljeno in da je v veseli družbi tudi nekdo, ki se ne sme več pokazati v Trstu. Prodajalka žganja je prijavljena oblasti, do-tičnik pa, ki ne eme veo pr čćščati -tržaškega mesta se svojim obiskom, je moral v ulico Ti gor. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 10.0, ob 2. uri popoludne 16 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 6 — Danes plima ob 10.5 predp. in ob 10.48 pop.; oseka ob 4.11 predpoludne in ob 4.28 popoludne. Vesti iz ostale Primorski X ftlede table, ki jo je đal sneti pomjanski žnpan v Šmarjah, smo capro-šeni popraviti dotični dopis v toliko, da je tablo dal prirediti posestnik Matija Bržan, lastnik dotične hiše. Proti občinskemu slugi Valent'nu Sosič je uložena Bodnijska ovadba in se bo dne 28. oktobra vrš.la tozadevna razprava. Vesti iz Kranjske. * Vpokojeni župnik Hatija Zarnik, brat pokojnega slovenskega političnega prvaka in pisatelj, je predvčerajšnjim umrl v Bohinju. Blagopokojni je bil uzoren duhovnik in pošten sin Bvojega naroda. P. v m. i * Na Kranjskem za Koroško. Tola-ž;lno je, ko vidimo, kako se je v Ljubljani vzbudila zavest, da treba pomagati bratom, ki bo v nevarnosti se svojo ekzisteECO, ker jim brezčutni in brezve3tni sovražnik ne dovoljuje niti minimuma tega, kar je potrebno za življenje. Iz Ljubljane je prišla inic-jativa za lepo manifestacijo obmejnim Slovencem v prilog, ki se je vršila v nedeljo na shodu slovenskih odvetnikov. Mestni zastop ljubljanski se je krepko potegnil za koroške Slovence, a sedaj se hoče oglasiti tudi kranjska trgovinska in obrtna zbornica. Ta korporacija se bo v četrtek bavila z besnenjem proti pravicam našega jezika na Koroškem. In v to je poklicana ona radi mnogih gospodarskih zvez mej obema so3cdnjima si deželama, radi kater h vezi ima naš narod mnogo posla tudi na koroških sodiščih. nikov v Mariboru jezi, tedaj je to naj zanesljiveje znamenje, da je to, kar namerujejo storiti Slovenci, jako pametno in umestno. Jeza »Marburger Zeitunge« naj bo torej mariborskim Slovencem v vspodbujo, da tudi izvrše svoj sklep! Aktivno posezanje v življenje, pridno udeleževanje na praktičnem političnem delu, to je več vredno nego vsi protesti, nego vse deputacije pred različnimi mogočneži, in tudi več nego obljube vseh ekscelenc. Take obljube ostajajo — obljube. Če pa z aktivnim nastopanjem in pozitivnim delom manifeetujemo svojo ekzistenco in svoje zahteve, se mora pokazati efekt! O tem priča tudi sedanja j?za v »Marburger Zei-tung« na mariborske Slovenca, ker hočejo isti aktivno nastopiti na cbčics^ih volitvah, ne mene se za »blamažo«, ki jim jo prorokuje oni, ki se jezi ! (Dalje na četrti strani.) Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN fiODPtifc. Lastnik konsorcij lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Tr«l? X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxx^ ^ »XXX ,sxx Svoji k avojiml ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne niizarsfce zadrge t Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^fnton Cernigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. n h Solidnost zajamčena, kajti lea ae oansi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj, — Najbolj uJobnc, ho-dernl sestav. Konkurenčne cene. X M it 14 st X r Album pohištev brezplačen 1 XXXXXXXXXXX XXXX* Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). v vsem svojem »blaženem stanju« sinoči še v gostilno. Ali vinski duhovi so razgrajali v železa v Minneaoti, v onih bakra as je že njem in 9l, hoteli, da je bil mož tako gosto itak le po malo delalo v*Ied vpale cene ajj l)Q|je regeno glasao beseden, da je privabil bakru. Delo so ustavili veliki plavži poPen-svlvaniji, velike tovarne ^n valjalnice za že- Vesti iz Štajerske« — Občinske volitve t Mariboru. — »Marburger Zeitung« besni radi vesti, da hočejo mariborski Slovenci nastopiti na pred-stoječih občinskih volitvah. Ćudno! »Mar burger Zeitung« je uverjena, da se bodo Slovenci grozno blamirali. Človek bi meni! torej, da rečeni nemški list kar ne more pri čabovati te gorostasne slovenske blamaže. In ne! Mesto tega ee »Marburgerica« jezi in be9ni skozi dve koloni. Dobro znamenje je to. Kajti kadar se lo glasilo državnih urad- j Cene, da se ni bati nikake konkurenco Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. TLumtrovan cenik brezplačno In franko. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -- TRST =- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. Kavarna ROSSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1»»32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. na vrata gostilne — bližnjega redarja. Ali v nske duhove ni lahko brzdati n ti vspričo leznit-k* š ne in žicj ; delo ss je ustavilo ali zelo >t)ge^a miru in reda«. Alo zij Veepa je ostal omejilo po premogovnikih. Vbe to je pro g,,8to-beseden tudi v parlamentiranju z re- vzročil », da delavci b-že na vee strani, p o - ^arjem in moža sta zaključila s tem, da je s e b n o domov, ako imajo s čim. 1'panja ^jl Veepa proglašen aretiranim. Med mnog mi, n, da I i se pred epomlad,o kaj z bolj šalo, y 9Q radovedno oi čudovali ta prizor, je bil zatorej ne svetujem slovenskim delavcem se laj v Amer ko. Z ma bo huda za brezposelne, a k o nimajo kaj prihrankov. Torej ne v Ameriko, poslušajte moj svet ! Nov-Vork, dne 14. okt. 1903. Fran Sakser. Zappertto t nedeljo ! V Barkovljah imajo tudi mir'*iilm> » a.t drogerijo. O nje lastniku je sicer znano, da mrzi sčave, ali nič ni znano o tem, da bi mrzil tudi njih denar. Po okolno«t , ?|>e jutri semkaj, rsrane tukaj do sobite. Jutri v«prejme predsednik Loubet grofa L^msdtrfa, kateri nu izreči ročno pi^mo car;a Nikolaja. Francoski minister za vranje stvari. Delca^č, "mel bo z grofom Lame-dorfem več pogovorov. V četrtek se grof Lsmsdorf. najbrže poda z Deleasečjem v Versaillrs, kjer bosta zopet imela dolg pogovor o v«eh vprašanjih, ki interesiraju j Frs*-oiio in Rusijo. V petek priredi niet^r zamterk na čast grofu Lams- ! % dorfu. « Strajk na Npanj^kem. j 1 BILBAO 27. (B) Štrajkovci eo z dina-i 1 mitom prpnali v zrak nišo za stroje na tu-j* kajenjem kolodvoru kakor tudi nanrave za * električno razsvetljavo in telef >n. Štrajk se j ^ je razširil po vsej okolici. 2 Odprava telesnih kazni pri vojakih. DUNAJ 27. (B) Tesarski odlok, pri- J občen " > M";lit:>vprnrdnucgsHlatni« odprav- ^ ]ia s 15. novembrom t. 1. voiaški discrpli-narni kazni »pri vezanja« in »vklepanja v okove« t'liko kakor samostojno kazen, kolikor kakor p^ojetrenj« d nizi h disciplinarnih kazci v normalnem mirovnem stanju. Zh -z-vrševanje ostalih disciplinarnih kazni izdal | £ se ie predpis, v katerem Be odreia, da se | ^ iste ne smejo dogajati na zdravju škodljiv ^ način. j ♦ Rudija na skrajnem istoku. i PORT ARTUR 27. (B.) Namestnik admiral Aieksejev se e podal v Taljenvan na ogiedovanie Hoin;h sil v Tihem Oceanu. Deželni zbor češki. PRAGA 27. (B ) Seja je pričela z glasovanj i po imenih, predlaganimi od Nemcev. kolera. PETROGRAD 27. (B.) Iz Vršne Učinaka javljajo, da sta bila tam konstatirana dva slučaja kolere. Epidemija je bila zanesena po poštnem vlaku, došlem e skrajnega Vstoka. Medicinalna oblast v Irkutsku in zdravniki sibirske železnice so ukrenili previdnostne odredbe. Deželni zbor niže avstrijski. DUNAJ 27. (B.) Mej doslimi spisi je interpelacija poslancev Sturm in tovarišev, s katero zahtevajo interpelantje — navedi? vrste eksperimentov nt bolnikih v splošni dunajski boln šnici — naj se vivisekcija zakonito zabrani in naj ee uvede strogo nadzorstvo v bolnišnicah glede zločinskih eksperimentov na bolnikih. 3017. WF Zlata r DRAGOTIN VEKJET TRST. (C. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, »refcrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Oglas. postale so „Ilirske testenine" vsled svojega izbornega okusa, okusa, obilne redilnosti ter hitre i u jednostavne priprave. » Duje se na sveobre znanje, da će se u utorak dne 5. novembra t. g. u 10. sati prije podne obdržavati javna dražba glede zakupa jedino zidarske | radnje novogradnje crkve u Pregari. Crkva će biti duga 26, široka i) j: i visoka 10 m. Debljina zidova 80 tem., samo kod sakristije oO, koja je F duša 4\->0, široka 4 a visoka S.(>0 m. * i Ponudbe pismene ili ustmene iinadu se do .10 sati urečenog dana podineti | kod ovoga glavarstva. Uvjeti kao i nacrti mogu se u vrie-i me uredovni sati u ovome uredu uvidjeti. Glavarstvo občine BUZET, 23 oktobra 1903. A. Klarie vp. načelnik. | j 30 malih stanovanj 5 r^,80^ h j kuliinjo se takoj odda v ulici Intiustria iu ul. Guardia ® v tisah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št -O A, I. I navi str. od 1—2 in 5—7 pop. )!- | i Urar F. Pertot lil ^ • Torre bianca Prodaja srebrne ure od o gld. H i naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbui sten-; ! Bkih ur, regoiatotjev i. t. d. Popravlja vsako-J vrbtne ure po iako zmerni ceni. £_:_ ^ lonn «/-k S#»*nmo v'not°L' z dekre- I ISC6 Se Krciiia. tom. Kupi se tudi | sumo dekret. Pojasnila daje g. Kravos ulica Molin ^ piccolo št. 1 i. Odlikovana v Rimu se ziato kolajno in --zasluznim križcem -- Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - OMimui anm za čopiče in ščetke IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve »r. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. — — Automatična past za podgane gl. 2. — miši gld 1. 20 vlovi brez n:i izorovanja v eni sami noči do 4" komadov. ee nastavlja sama od sebe in ne daja nika-kega duha. Past za ščurke „Eclipse* vlovi 100 ščur-: kov in griljev v eni noći, stane gld. 1.20. Pošilja po povzetju I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbaueigasse 4. Ne številno zahvalnih in priznalnih pisem. Se ne boji nikake konkurence arlede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. 1 ! V korist ! ! „Osrednji šolski Matici. Sunka s kožo tfoderno blago za obleke iz čista Deželni zbor je začel razpravo o predlogu 0včje volne po nizkih cenah priporoča volilnega odseka glede spremembe občinskega volilnega reda na Nižje-Avstrijskem. 00 gld. 1.—, hrez kože 00 kr, suho meso 78 kr, f-lmiina kr, prešiČevi ježki 1 gld4 goveji 1.20 glu, glavina brez kesti 45 kr* I dunaiske salame kr, prave boljše 1 gld, iz šunka gld. 1.20. ogrske za mesec julij 1 gld. 05 kr, (vsak mes c 15 kr. draž e) ■ ■ - veliae klobase 20 kr. poš ija le dobrj, pc šteao lUUni - - - blago od 5 klg. naprej proti povzet u Janko Ev. Sire. Kranj. Humpuleška sukna - - - in Karol ftocian tovarna sukna Družbi št. Cirila io Metodija so od Hllllipolec 25. septembra do 18. oktobra poalali prispevke p. n. gg. in društva : Tvrdka Iv. Per-dan od vžigalic 1000 K, Iv. Jebačin od kave 200 K, upravništvo »Slov. Naroda« 116 K, uredništvo »Slovenca« 5'70 K, žup. Iv. Beree v Boštanju 10 K. arhivar A. Aškerc v Ljubljani 10 K, Drag. D dene na Dunaju 1 K, mesto nagrobnega venca —r— v Kranju zbirko 8'30 Kf Jun Stojaa 12 K, posoj. v Ljutomeru 20 K, vesela družba pri »tlati ribi« .1 K, kapelan P. Ko pri v ec v Radov-Ijici 2 K, savinjska v Žalca 40 K ; podru/a.ce: isvenaksHem. v Gr«d *n 50 K, možka v Postojni 52 K, možka v Novem mestu zbirko 3 22 K, ženska v Vel. LasSab dohodek veselice 100 K (po »Slt N.c), na Pivki 12 K. Družba je imela meseca sep tembra 1322 50 K dohodkov in 293061 K »tro-kov. Biagajništvo družbe sv. Cirila in Metodija. Tovarna za cementne plošče ANDRU STOLFA Trst. - ulica delPIndustria št. 1. - Trst. Ljubitelji dobre ča>e ćaia. zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v ćetja INDRA TEA i esko Zmea najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvidni iz lepakov. XKXKKXXXKKXKXKXX FOTOGRAF Peter Miani Cementne plošče umedeoe od 25 in 33 ____ ____ _ v __cri cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm TRST. — CORSO stv. 39. — TRST. po K 2. Izvršuje vsako naročbo z največjo Plošče V risanjih po dogovoru. — Se ne točnostjo in dovršeno umetnostjo kakovottikbia°rkareaCe bod 01 glede Cene ali v P^atinotipijo, slike na bliščeč pa-o%og i j ga. pir, skupine, konje in opravo, arhi- tekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na po- bogato il ostro van i cenik pariškega blaga od večanja V vsaki velikosti Od 1 2 K gumija ki obsega jako zanimive novosti ter naprej se pošilja gratis in franko. Summivaareti Etablisscmcnt J(.Schvarzmande Vse po zmernih cenah' L. DUNAJ, Rothenthurmstrasse 2 - XXXXXXXXXXXXXXXK Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura gumbov za man^ete, srajco in ov atnik, jamčeno iz 3 doublti zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna ; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom: l lepo dišeče toiletno milo : 1 beležnica ; 1*2 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en n^ž z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož. Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. i- Zahtevajte FILTJALKA BANKA UNION V TRSTU se peca z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter sfe obrestuje: Vrednostne papirje: po 2:!4°0 takoj „3 0 o na