Poštnina plačana v gotovlnL Izhaja v pondcljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. ¦jJSS^^^ ^^^^^^ ^^^HW^^' ^M^^^^ ^^^^^^^^^" ^E^^^^VBHV^^ ^^Ul^B^^ WKK^^^^^r ^JB^^^M^^^' Gena 1 Dln. Redancija in ur/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Piedpisi gltde prostora in dneva objave od&bov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 56. Celje, pondeljek 14. julija 1930. Leto XII. Po omladmskeni kongresu v Beograrfu. C e 1 j c , 14. julija. \ Končana je krasna manifestacija j naših srednješolcev: prvi vseslovan- j ski srednješolski kongres je zaklju- čeii. Nad 3500 udeležencev, Cehoslo- vakov, Poljakov, Rusov in Jugoslo- venov se vrača te dni iz Beograda na j-voje domove. NaŠi omladini, ki je sama dala inicijativo za veličastno manifestacijo Vseslovanstva, je za- mišljeni kongres uspel nad vse pri- čakovanje. Krasen Je bil pogled v dvorano no- ve univerze. Bila je nabito polna mladih, živahnih ljudi. Kongres je otvoril rektor g. Čeda Mitrovič, po- zdravili so ga zastopniki češkoslo- vaškega in našega prosvetnega mi- nistra, zastopniki slovanskih posla- nikov v Beogradu, delegat jugoslo- venskega in češkoslovaškega profe- sorskega društva itd. Tudi brzojav- no so mnogi pozdravili kongres, mtul njimi g. Ljuba Davidovic, ki je br- zojavil sledeče: »Kroz službu otadžbini po- služiti slovenstvu, kroz slovenstvo poslužiti čovečanstvu, veliki ideal Vaše idealne mladosti. U ostvarenju njegovu želi Vam najlepši uspeh Vaš stari profesor Ljuba M. Davidovic.« Kcngros je poslal udanostne brzo- javke kralju Aleksandru ter češko- slovaškemu in poljskemu preziden- tu. Tisoči mladih sre so dali duška svojemu svetemu idealu. Z gromki- mi vzkliki navdušenja so pozdrav- ljali sprejem brzojavk in prii'ejali imenovanim ovaeije. Kongresni odbor je bil sestavljen j iz sedmih clanov. Predscdnik je bil tov. P. Pejčinovic iz Beogradar pod- predsednika pa tov. Kurtha iz Bra- tislave in tov. Kalan iz Celja. Glavno delo kongresa je bilo v sek- tijah. Prva sekcija(se je bavila z idej- no bazo za zbližanje slovanskih sred- nješolcev, druga je sestavila statute, iretja načrt za izdajo časopisa, ki se bo imenoval »Obzorje«, v četrti pa so se omladinci dogovorili za. bodo- j če izlete, ekskurzije, ferijalne kolo- nije itd. Slovenci, ki jih je bilo na kongresu preko 80, so se pridno udej- stvovali pri delu. V prvi sekeiji je župo SJSU za Slovenijo v Celju za- stopal tov. Prekoršek T., v drugi to- variš Kalan B., oba iz Celja, v tretji tov. Grmova R. iz Novega mesta in v 4. tov. Namestnik B. iz Maribora. Na svečani seji je imel tov. Kalan uspel rcferat o temi »Omladina in vseslo- vanstvo.« Sekcije so svoje zaključke precllo- žile plenumu kongresa v obliki re- solucij. Vsi so bili soglasno sprejeti. Sedež vseslovanske zveze srednje- Solt-ev bo za leto 1930/31. v Beogra- du, prvi predsednik pa niu je znani omladinski voditelj pravnik tovariš Dragaš Dj. Denkovič. Prihodnji kou- gi'es bo v Bratislavi. Ob tej priliki se je vršil tudi kon- gres Saveza jugoslovenskih srednje- Solskih udruženj. Iz poročil je raz- vidno, da je naša mladina marljivo dclala tudi izven šolskih prostorov. V kongresnem odboru je Slovenijo zastopal kot 1. podpredsednik tov. Prekoršek T. iz Celja. PoročiJa slo- vcnske župe so bila sprejeta z odo- bravanjem in je dobila župa za svo- je delo popolno priznanje. Vračali sino se iz Beograda z za- vestjo;. da je naša mladina storila krepak korak naprej baš tam, kjer ostaja starejša generacija vse preveč ravnodušna. Če bodo ostali naši srednješolci na tej poti zbližanja in spoznavanja slovanskih narodov, po- tcm se nan) obeta lepša in boljša bodočnost. K. * Po daljšem razdobju je to zopet razveseljiv in mogočen odmev v.se- slovanske misli med mladino, ki je po vojni hotela biti vse preveČ samo rcalna in praktična, tako da je že izgledalo, da je brez vseh lepših ide- al ov, ki so v predvojni dobi s tako elcmentarno silo vodili vse veiike omladinske pokrete slovanskih na- rodov. Spomnimo se le I. slovanske- ga dijaškega shoda v Krakovu I eta 1890., ki ga je avstrijska policija raz- giiala. Lota 1891. je bil s'kliean v Pra- go II. dijaški slovanski shod, ki ga je zadela ista usoda kakor prvegu. Oba slioda sta ttfko končala brez pra- vih praktičnih posledic. V dneh od 24 do 80. junija 1908. pa se je vršil v Pragi 11 J. shod naprednega slovan- skega dijaštva, ki je bil temeijito pi-ipi-avljen ter je tako po obliki in vsebini kakor tudi po veiičastni ude- ležbi mogočno odjeknil po \i>eh s!o- vanskih zcmljah. Za uspeh toga sho- da grc nernala za.sluga takratni slo- venski napredni omladini, ki je po- dala na shodu do podrobnosti infor- maltvno sliko kulturnega stanja Slo- vencev in umela močno podčrtati ponieii slovrnskega naroda kot pred- Celjske toplice Stare izkušnje pričajo, da je v strugi Savinje povsod polno toplih vrelfev, ki so seveda tako neznatni, da le malokdo ve kaj o njih. Tern iz- virkom pa je baje pripisovati večjo toploto vode v Savinji, za katero ve- do po leti kopajoči se, po zimi pa pe- l-ice, ki hodijo po njej, pa nič kaj ne tarnajo radi nn-aza. Jasno je, da je pokrajina Dobrne, Lažkega in Himskih toplic enotna c-elota, pa hi bilo čudno, da ne bi bilo kje med Dobrno in Laškirn kakega vrelca. In take vrelce poznamo tudi j v CeJju! Cas bi že bil, da bi se začeli I za nje resno zanimati krogi, ki so za to kompetentni. Ne da bi hotel povedati kaj nove- ga, sem mogel leta 1920. dognati tik ob kopališču za moške v strugi Sa- vinje tii tople izvirke, ki se nahajajo v trikotniku kake štiri do pet me- trov narazen. Ako brodiš počasi po vodi in ob- ! staneS. začutiš pod podplatom takoj top'o, in ko odmaknes nogo in po- gledaš, kaj bi to^ moglo biti, vidiš skozi čisto in ne pregloboko vodo na dnu mesto brez mulja, a prod okoli je lepo spran in bel. Kazen tega za- paziš, da se na tern mestu drobni pe- sek vedno mesa, ker se radi vode, ki buska iz zernlje, ne more umiriti. Ta pojav je posebno očividen in močen tik ob mostu kopališča pri vrbovem grinu, dočim sta druga dva izvirka za dobro spoznanje slabša. Kar sem tu ugotovil, more vsakdo sarn prcizkusiti in dognati. Mislim, da se ravno sedaj to ni znatno izpre- menilo, dasi je mogoče, da so se iz- virki nekoliko premaknili. In čemu pišem o tern? Zakaj? No, ker se mi zdi, da bi bilo vredno zanimati se za tako reč. Kako? Kako? Ko bo letos zopet taka suša, da se pokaže tik nad kopališčem v strugi greben proda, preko katerega bo komaj komaj lezlo nekoliko vode proti globini pred kopališčem, bi morda kazalo tam na grebenu stru- go kako zagraditi in vodo odvesti bolj na levo stran. Cim bi se voda pod grebenom (in izvirki) odtekla, bi bilo treba strugo zagraditi tudi od spodnje strani, in vrelci bi bili izo- lirani. Potem bi bila lalika reč, ugo- toviti temperaturo in izvesti analizo vode. Zdi se nemara kje komu, da je ta predlog posledica poletne vročine, in da bi početje za realizacijo načrta bilo iskanje bajnega zaklada. A ven- dar je mogoče, da je na tern mestu zaklad, ki bi Celju lice popolnoma izpremenil! Nekoliko dela in denar- ja bi se morda moglo žrtvovati. Postavim, da so izvirki topli in do- volj močni. Potem bi kol kraljevine Jugoslavije definitivno sprejet v red no članstvo. d O stabilizaciji dinarja je dal fi- nančni ministe)1 dr. Stanko Švrljuga velikemu ameriškemu listu »Chica- go Tribune« daljšo izjavo, v kateri navaja med drugim: Stabaliza- cija valute je najvažnejši problem, ki ga bo morala jugoslovenska vlada rešiti v bližnji bodočnosti, kei1 je čas za legalno stabilizacijo dinarja že nastopil. Rcforma, ki je potrebna za stabilizacijo, ne pomeni uvedbe nove valute ali pa izpremembe tečaja di- narja. Stabilizacija mora sloneti na zakonitem priznanju sedanjega sta- nja, ki traja že štiri leta. Jugoslo- venska vlada je že ob mnogih prili- kah napovedala svoj trdni sklep, da hoče ohraniti tečaj dinarja na seda- nji višini. Ta sklep želi vlada še en- krat afirmirati z izjavo, da bo ostal tečaj dinarja absolutno neizpreme- njen. d Mijo Vamberger — nestor hrvat- ske stenogralije (1851—1930). V za- grebškem »Jutarnjem listu« je napi- sal dr. H. Kesterčanek članek v spo- min velikemu stenografu Miju Vam- bergerju, ki je letos za vedno zatis- nil oči. Vamberger je 50 let navdu- seval mladino za Stenografijo in od- goji'l veliko število stenografov. Bil je znan kot stenografski veščak tudi izven mej naše domovine. Že v mla- dih letih je zastopal stališče, da mo- rajo imeti Slovenci, Hrvati in Srbi eno stenografijo, in je deloval v tern smislu s Slovencem Bezenškom, oče- tom slovenske stenografije, ki je kot profesor v Bolgariji oanoval bolgar- sko stenografijo. S kako ljubeznijo in vztrajnostjo je izpopolnjeval ste- nografijo, vidimo iz njegovih besed, ko pravi: »Verujem, da pride čas, ko bodo analfabeti v stenografiji ravno tako redki, kakor so danes redki I analfabeti v narodni pisavi.« Te vr- ! stice sem napisal v spomin steno- ; grafu Vambergerju, da pridejo tako i v roke stenografom iz dobe sloven- skih stenografskih venčkov in steno- grafskill kongresov v Žalcu in St. Juriju ob juž. žel., kjer smo mladi i dijaki Stenografi prejemali pobudo za slovensko stenografijo tudi iz nje- govih list. In če pogledamo fotogra- | fijo udeležencev onih stenografskih i kongresov, se hvaležno spominjamo | zaslužnih mož, ki sede tarn v prvi : vrsti. Vsi so šli že v večnost, prose- j sorji Krušič, Bezenšek, Šantel in se- daj — Vamberger. Slava njegovemu spominu! — Prof. M. Mastnak. (1 Gibanje prebivalstva v dravski , banovini. Po poročilu revije »Zdrav- J je« se je rodilo lani v dravski bano- vini 27.356 živih otrok, umrlo pa je 19.138 oseb. Na 1000 prebivalcev je bilo 27 živorojenih, 17 umiiih in 8 porok, na 100 smrtnih slučaj.ev je prisyio 156 rojstev. Razmeroma naj- več rojstev je bilo v okraju Maribor- levi breg, najmanj pa v mestu Ptuju. Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj imajo zelo majhno umrljivost, a tudi malo rojstev. Umrljivost in rojstva so si približno enaka, tako da izhaja prirastek meščanov z dežele in iz tujcev. Srednja življenska starost umrlih, ki je znašala 42.9 let (naj- manj v laškem okraju: 37.6 let), se v dravski banovini stalno zboljšuje. Glede umiijivosti dojenčkov, ki v zadnjih letih pada in je največja do prvega leta, se približujemo NemCiji in Franciji, ki izkazujeta srednjo j umrljivost dojenčkov. d Polovična vožnja za obiralcc ! hmelja. Prometni minister je dovolil Hmeljarskemu društvu v Žalcu na njegovo ponovno prošnjo poloviCno vožnjo za obiralce hmelja. Ta ugod- nost bo veljala od 16. avgusta do 15. septeinbra. Pogoji bodo isti, kakor so bili doslej. d Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglsae naslednji pogrešanei za mrtve: Sus Anton, rojen 4. jaiui- arja 1880 v Dobležicah, oženjen po- sestnik v Tlakah St. 1; Vaš Anton, rojen 11. januarja 1888, posestnikov sin na Gomilskem; Skale Franc, ro- jen dne 14. januarja 1878 v St. Lov- rencu, občina okol. Smarje pri Jcl- šah; Marguč Karel, roj. v KolaČnem št. 5, mizar v KolaČnem; Šprajc Fr., rojen septembra 1891 na Zg. Brezni- ci, posestnikov sin v Zg. Lažah št. 23. Vsi navedeni se pogrešajo iz svetov- ne vojne. d Nove telelonske zveze. Otvorjen je telefoivski promet med ljutomer- sko in tržaško telefonsko centralo. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 24.75 Din. Nadalje so otvor- jene telefonske relacije med centra- lami Celje, Ljubljana, Maribor in Za- laegerszeg. Pristojbina 39.60 Din. Otvorjena je tudi telefonska relacija Dolnja Lendava—Gyekenyes. Pri- stojbina 33 Din. d Dogon snažne živine na sejme. Minister za poljede'lstvo je z nared- bo z dne 25. marca 1930 prepovedal dogon blatne in zanemarjene živine na živinske sejme. Ta odredba se mo- ra postopoma uvesti na vseh sejmi- SCih najkasneje do 1. o'ktobra t. 1. Tz- vršitev te odredbe morajo nadzirati tudi veterinarji, ki nadzirajo živin- ske sejme. d Razpis natečaja za osnutke pohi- šiva za letoviške sobe in restavracije. V svrho pospeševanja tujskega pro- meta zlasti v pogledu udobnega bi- va.nja tujcev in letoviščarjev v naših krajih razpisujem natečaj za načrte pohištva: i. za letoviške sobe bodisi v hotelih, gostilnah ali zasebnih sta- novanjih in sicer tri tipe: priproste in cene, boljše in udobnejše ter zelo udobne; 2. za opremo jedilnice v boljšili gostilnah, kjer se prehranju- jejo tujci in letoviščarji. Najboljši o»nut-ki dobe nagrado in sicer 3000, 2000 in 1000 Din. Poleg tega se bo skrbelo, da osnutke odkupijo dobre mizarske firme, ki bodo izdelovale ])ohištvo. Pri podeljevanju novih go- stilniških koncesij se bo gledalo, da se .sobe in jedilnice opremijo s takim pohištvom. llok za vložitev načrtov je 15. September 1030 pri podpisani I NE RAZMIŠLJUJTE! I Moderna jc dandaups samo svilena obleka. Ako I žclite, da bo ista dobra in cenena, pojditc v I veletrgovino R. STERWIECKI, CELJE, I in zalitevujte najnovcJSc vzorce. Enobarvna urnct- I nu svila v raznih modcrnih barvah m Din 2,'t, Crepn de Chine Din 80, 90, 108, Crepp Geor- I gclte Din 135, Cre.pp satin Din 205. Bo^ata iz- I bira tafia, pralne svile, svilc za podla^o i. t-d. I Vedno bogata zaloga in izbira. Nakup[neprisiljen. spe Kondelikove, je tlesknila ob kri- lo in je zaklicala veselo in šaljivo, kakor bi napovedala, Cesar do sedaj še nihče ne ve: »Potem, dragi gospod, potem bo tu veselo! Ti moj Bog, saj vi še sploh niste tega užili. Kaj je to, edi.no dete? In čeprav bi ga imeli rajši nego sebe! Zraste — in veselje je proč. Jaz so- dim po sebi, ljubi Bog. Ko je Lotin- ka odrasla, mi je vedno nekaj manj- , kalo ¦— skoro jokala sem se, gospa Kondolikova, skoro jokala, 'ko sem pogledala na prazno zibelko in si mislila: glej, punca, kako bi okrog nje plesala, ako bi bil v nji tak mil jezušček. Toda kje pa naj vzamem dete, gospa Kondelikova, ko jc bil moj gospod že inrtev in pokopan! — No, res, za skrb je bilo Lotinke za- dosti, toda veselje, dragi gospod, ve- selje ima človek samo nad temi čr- vički, ko zrastejo in se smejejo in začno brb'ljati in se postavljati na noge — moj Bog, dragi gospod, vi pri tern omladite, verujte mi, da omladite! To sodim po sebi. Vsa dru- gačna sem od onega časa, ko tudi naša Lotinka pestuje. Pri moji veri, vedno se mi zdi, kakor bi bilo to liio- je detece!« Obširni govor gospe Muknšnablo- ve je učinkoval na mojstra vselej, kakor bi ga bil gladil >s ščetko za ko- nje. Zdelo se je, da se trudi, da nc- kaj strese raz sebe. Toda pri posled- njih besedah gospe Muknžnablove je napel ušesa. Lotinka pestuje? Ka- ko more to biti? Saj ni dolgo od to- ga, kar je gospoda Pajtlšmida silil, da se oženi — »Potem pa je prišla gospodična hitro v kot!« se je spozabil. »Kaj gospodčina, dragi gos]>od!« se je zasmejala gospa Muknšnablova. »Gospa, saj sta že s'koro pol leta po- ročena!« »To je šlo potem nekako hitro«, se | je mojster zopet spozabil in ni prav nic opazil, kako ran gospa Kondeli- kova mežika. Kakor da ne bi čutila vzroka moj- strovega začudenja, je nadaljevala gospa Muknšnablova smeje: »Popolnoma v redu je bilo to, di'a- gi gospod! Da, gospod Pajtlšmid! Ta j se razume! Šele potem sem vse ra- [ zumcla. Nihče ne bi na njem spoznal, toda on ima grozno rad otroke! Zato se je vedno obotavljal. In potem mi je nekoč rekel: veste, mati, oženiti se in ne imeti rodbine — rajši ne. Potem sedi žena samo možu na vra- tu. In tako je hotel imeti zagotovlje- no. In Bogu bodi hvala, Lotinka je fisto svojo matere hči. Tudi srce ima tako, kakor jaz. In 'ko je gospod Pajt- šniid videl, da ne more biti pomota, je obi ekel črno obleko in bilo je. Kdo pa naj bi bil vedel, da je tako bojaz- Ijiv? Jaz bi mu bila dala to pismeno. Toda vse se je dobro konCalo. Sedaj smo kakor v nebesih, malCek nam poje kakor kanarček. No. pri vas bo tudi tako, dragi gospod. Še jaz se te- ga veselim. — Toda nič ne pomaga, ne bom vas več mudila. Vem, kjer imajo dolo, ne vidijo radi takih vizit. Gospa Kondeli'kova gotovo ne bo raz- žaljena, ako se zopet kedaj oglasim, da ne bi potem zamudili pravo ]>ri- like.« Gospa Muknšnablova je vstala. Go- spa Kondelikova tudi — in z ozirom na poslednje besedc zgovorne gospe se je izogibala: »Niti ne vem, kedaj me zopet naj- dete doina. Sedaj bom večji ozivajo, da za- pa.dle obroko plaCajo pri mestni bla- gajni najlvasneje do 15. avgusta t. 1. v izogib eksekutivnemu postopanju. c Osebna vest. Te dni je posetil Ce- lje predsedni'k znaue slovenske Frank Sakser State bank v Newyorku g. Frank Sakser s svojim ravnateljem, " celjskim rojakom gosp. Rolandoni Kussom in njegovo soprogo. c Iz zdravstvene službe. Bivši upravitelj Invalidskega doma v Ce- lju g. Alojzij Mrainor je imenovan za ui-adnika Zdravstvenega doma v Celju. c Suirtna kosa. V javni bolnici v Celju je uinrl v petek 11. t. m. 23- ictni krojašld mojster Josip Šipek iz Štor, v soboto 12. t. in. pa je umrla 31-letna rudarjeva žena Helena Mis- mas od Sv. Krištofa nad Laškim. N. p. v m.! c Zbirka 2a Giril-Metodov kres v Gelju je dala 3180 Din. Po odbitku siroškov se je odposlalo glavni Druž- bi v Ljublja.no 2.580 Din, na račun vsalke podružnice torej po 12S0 Din. Odbor celjskih CM-podružnic se jav- no zahvaljuje vsem, ki so iz dobrega srea prispevali v lepi namen naše šolsko in obrambne org.anizacije. Hvala celjskima pevskima zboroma za petje pri kresovanju ter gosperna Jorinovi in Zorkovi, ki sta to zbirko po sloveuskih hisah v Celju tako po- žrtvova.lno in uspešno izvedli. c Tombola krajevnega odbora Udruženja vojnili invaliclov v Celju, khje bila od 6. t. m. prelcžena na ncdeljo 13. t. m., je bila zaradi ne- ugodnega vremena odpovedana. c Pazite na njel V nedeljo zvečer proti polnoCi je v neki gostilni v Ce- lju neko Clovece na nesranien nar;in zanavijalo, kako je v Jugoslaviji sla- bo. Dasi je govoril z dvema Sloven- cema, z moskim in žensko, je mladi mož vendar tolkel neko Cudno ba- varsko nemščino, ter si je le včasi, Štev. 5(3. »Nova Doba« 14. VII. 1930. Stran X ko ni vedel kakega izraza, pomagal s slovenščino. Pravil je, kako so ga v Munehenu z odprtimi rokami spre- je'li kot »brata« (menda policija!) in da se mu je dobro godilo. Sploh pa je ugotovil, da je povsod boljše nego v Jugoslaviji. Sedäj ostaja samo vprašanje, zakaj ta človek ni ostal tarn, in pa še eno: Kje so gnezcla, v katerih se gojijo taki tiči? c Kaj je z rešilnim avtom? Gasil- no društvo v Cclju vodi že dolgo ea- sa akcijo za ustanovitev rešilnega i oddelka in nabavo rešilnega avtomo- bil|a, ki se baje zato še ni mogla iz- vršiti. ker še ni zgrajen novi dvo- riščni trakt poleg magistrata, kjer bo nastanjeno Gasilno društvo z ic- Šilnim oddelkom. Kakor čujemo, gre sedaj za dva predloga: da se nabavi nov moderen rešilni avto, ali pa, da se v to svrho preuredi star avto. Vse- kakor bi bilo želeti, da si Gasilno druätvo nabavi nov rešilni avto, ki bo sicer nekoliko dražji, a bo lahko ustrezal vsem zahtevam, ker bo praktičen, trpežen in sposoben tudi za težje vožnje po slabih cestah. V Celju, kjer že irnamo moderen gasil- ni avto, avtoškropilnik in avtobuse, potrebujemo tudi rešilni avto, ki bo nov in v vsakem oziru dovršen, ne pa za reševalno službo preurejcno staro vozilo. Pričakujcmo, da se bo ta splošna želja občintva upošteva- la. ( S čolnom iz Celja po Savinji, Sa- vi in Donavi. Nedavno je potovaJ ge- rent šviearskega konzulata v Zagre- bu dr. Weber v družbi nekega Za- grebčana z zložljivim čolnom iz Ce- lja po Savinji in Savi v Zagreb. V četrtek pa sta prispela v Celje z vla- kom postajenaCelnik Rudolf Uhlo iz Trenčina in visokošolec Zirovsky. V Celju sta sedla popoldne v zložljiv coin in se odpeljala po Savinji in Savi mimo Zagreba v Beograd in nato po Donavi v Turn Severin. c Nesreče vsled nepravilne vožnje se stalno množijo. Tak slučaj se je zgodil v soboto 12. t. m popoldne na Trojanab. Celjski obrtnik g. Franc K. se je peljal oinenjenega due z av- tom proti Ljubljani. Na trojanskem klancu se je pripcljal naproti neki motoeiklist, ki je vozil s precejšnjo brzino po sredini ceste. Nesreča je bila/ neizogibna. Motociklist se je za- letel z motorjem v sprednji del avto- mobila. Sunek je bil tako močen, da je vrglo motociklista preko avtomo- bila na cesto. Motociklist je dobil pri padcu občutne poškodbe, poleg tega pa se je razbilo motorno kolo in tu- di avto je bil poškodovan. Ob tej priliki bi opozorili oblasti na ncred- nosti, ki se stalno dogajajo na naših cestah. Mnogim voznikom, avtomo- bilistom in motociklistom se ne zdi potrebno voziti po desni strani ceste in jo mahajo kar po levi strani ali pa po sredini. To se opaža v mestu in na deželi. Ta lahkomiselnost po- stano lahko usodna zlasti na ovin- •kih, kjer vozač ne vidi pred seboj odprte ceste. Potrebno bi bilo, da bi oblasti uvedle na cestah stalno nad- zorovalno službo in vsakogar, ki ne vozi pravilno, eksemplarično kazno- vale. c Nočni napad. Ko sta se vraeala delavca Aloj/, Pertinač in Alojz Se- mo v soboto 12. t rn. okrog 11. pono- c'i iz tovarne Westen v Gaberju do- inov, sta ju v Sp. Hudinji napadla dva delavca in ju močno obklala z noži. Pertinač in Seme sta morala v celjsko bolnico. ( Eksplozija dinamitne patrone v roki. :>9-letni dninar Jurij Kegu iz Lušečke vasi pri Poljcanah je pilil v soboto 12. t. m. napolujeno dinamit- no patrono, da bi jo potem uporabil za vžigalnik. Patrona je nenadoina eksplodirala ter mu odtrgala Stiri prste na levi roki in raztrgala jetra. Ponesrečenca so prepoljali v celjsko bolnico. c Vitel ga je udaril. 17-lctncga po- sestnikovega sina Matevža Kneza iz Marijagradca pri Laškem je 11. t. m. udaril vitel (»gepel«) s tako silo po trelnihu, da mu je počilo črevo. Knez *e zdravi v celjski bolnici. c Usodna igra z orožjem. 25-1 etni Posestnikov sin Alojz Dobni'k iz Slad- ke gore je bil v soboto 12. t. m. na naboru. Neki fant je začel v svoji i prešernosti streljati s samokresom in je pri tern po nesrečnem nakljuC- ju prestrelil Dobniku levo roko. Dob- nik je moral iskati zdravniške po- moči v celjski bolnici. c Uho ma je odbilo. V nedeljo 13. t. m. se je vračal 58-1 etni mizarski mojster Miha Jelenc iz Laškega z av- tomobilom v večji družbi iz Rimskih toplic. Na ovinku pri gostilni gosp. Henkeja se je avto nenadoma pre- vrnil in Jelencu je odtrgalo levo uho. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer so mu uho prišili. Krasne store, preginjala, zavese, ročno in strojno delo izvräuje M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. c Kdaj sme davčni zavezanec prl- sostvovati sejam reklamacijskega odbora. Sreski gremij trgovcev v Ce- lju opozarja v tem vprašanju vse čla- ne na zadevne predpise davčnega za- kona, ki se glasijo: Po pravilniku k členu 134. zakona o neposrednih dav- kih davčni zavezanci nimajo pravice prisostvovati sejam reklamacijskega odbora in je stvar presoje reklama- cejskega odbora, ali hoče davCneniu zavezancu dovoliti, da tudi ustno raz- loži svoje pritožbe. Predpogoj take- ga dovoljenja pa je, da je davčni za- vezanec za to v svoji pritožbi i z r e c - no p r o s i 1. Ker se vrši postopanje pred reklamacijskim odborom pra- viloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti po pristoj- nih občinah samo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih iz dotične občine. Daveni zavezanec se mora ravnati po tem razglasu, ker o.sebnega obvestila ne dobi, četudi je v pritožbi predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom. Davčni za- vezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom, se mora torej na dan razpi-ave iz last- noga nagiba zglasiti, da ga more od- bor zaslišati, če to smatra za potreb- no. Če ga na dan, ko se razpravlja o njegovem predmetu, ni v zgradbi, kjer se vrši razprava reklamacijske- ga odbora, se razprava radi tega ne odloži, kor se smatra, da ve za dan razpravc iz razglasa, ki ga je izvrši- la občina. — Davčni zavezanci, ki so se pritožili pri grcmiju, da jim pred- sednik reklamacijskega odbora ni dovolil dostop k razpravam rekla- macijskega odbora, morejo iz pred- njega pojasnila razvideti, da je bilo postopanje predsednika pravilno, če niso pi'osili v pritožbi za dostop k razpravi. Toliko vsem prizadetim v vednost. — Načelstvo. c Nepoštena stanovalka. Pri ge. Mariji Tišini v Celju je stanovalo od 1. do 13. maja neko 22 do 24 let staro dekle pod imenom Heda Šmi- lovski iz Ljubljane. Dne li. maja je zaprosilo gospo, naj ji posodi Boo, Ceä da je hi ad no in da mora k zdrav- niku. Dekle se ni več vrnilo z boo, pa tudi ni plačalo dolga za hrano in stanovanje v znes'ku 000 Din. Boa je bila vredna 1.200 Din. Kakor se je izkazalo pozneje, dekle sploh ni identično s Hedo Šmilovsko. Kaj je to za 'na steklenka drobna, vitka, milovidna? Kdo je mala ta zelenka? Hm, hm, če ni maiopridna? To je »Vero«, sladko-vrezna or anžada-limonada; je pijača hladno-trezna; vsaka duša jo 'ma rada. I SHAMPOO! ? povecaya prirodni \ \ sija) las \ c Tatvina v podstrešni sobi. V so- boto dopoldne je nekdo ukradel iz podstrešne sobe v hiši g. Pergerja v Kapucinski ulici prodajalki Pavli D. srebrne uhane, srebrn obesek in zlat prstan v vrednosti 240 Din, nataka- rici Ceciliji G. pa srebrno zapestno uro, vredno 300 Din. c Nasilen gost. Delavec Marko Lo- janec iz Badjevic v Savski banovini je bil v ndeljo 13. t. m. ob 19.30 v go- stilni Kreuh v Matije Gubca ulici aretiran, ker se je tarn v vinjenosti pretepal in z nožem ogrožal goste. Gostilničarko go. Amalijo Kreuhovo je sunil z nožem v desno roko, nata- karico je brcnil v trebuh, Hermanu Travnerju je vzel iz rok vrčdk z ja- bolčnikom in ga polil, Josip Poder- gajs pa se je srečno ubranil s stolom, da ga ni Lojanec ranil z nožem.- Lo- janca so po zasliSanju na stražnici začasno izpustili. c Sum talvine. Policija je v nede- ljo 13. t. m. ob 14.30 aretirala v Klav- ni ulici 21-letnega brezposelnega že- lezolivarja Karl a Kokliča, rojenega v Avstriji in pristojnega v Novo cer- kev pri Vojniku, ker je osumljen tat- vine. Koklič je vpraševal v soboto 12. t. m. kateheta gosp. Lukmana in druge osebe za naslove nemških po- sestnikov. V nedeljo 13. t. m. med 11. in 11.45 dopoldne pa se je pojavil pred stanovanjem g. prof. Kovačiča poleg Marijine cerkve. Ker ni mogel odpreti vrat, se je podal v drugo nad- stropje, kjer stanuje katehet g. Luk- man. Z vrat je vzel ključ, odšel na ulico in pobegnil, ko je opazil, da ga že zasledujcjo. Pri aretaciji so našli pri Kokliču aktovko s kosi obleke, perilom, zlatnino itd. Kokliča že za- .sledujejo od prej zaradi tatvine. Pra- vi, da je vse blago, ki so ga našli v aktovki njegova last in da ni ničesar ukradel. V noči na pondeljek je iz- kopal v policijskem zaporu zid nad peCjo in zlezel na hodnik, kjer sta- nuje g. Videčnik. Ko je trkal na vra- ta, da bi mu odprli, so ga vjeli in spravili zopet v zapor. c Tatvina kolesa. Trgovskemu slu- gi Vinku Mejaču je ukradel nekdo v petek 11. t. m. ob 17.45 iz neke veže v Kovažki ulici 1300 Din vredno kolo. c Vagon je onesnažila pred dnevi 38-letna tovarniška delavka Marija J-, ko se je okajena peljala z vlakom iz Štor v Celje. Policija jo ima sedaj v evidenci, ker je napravila s svo- jim vedenjem 25.50 Din škode. c Usmiljenim srceml Državna kra- jevna zaščita dece in mladine v Ce- lju odda (5 meseccv staro, ubogo ne- zakonsko deklico v brezplačno oskr- bo ali pa za svojo. Otrok je zdrav. NatanCnejši podatki se dobijo pri dr- žavni krajevni zaščiti dece in mladi- no v Celju. Sokolstvo Tecaj za sokolske vaditelje in vadi- teljice. Sokolska župa Maribor priredi po- čenši z 28. julijem t. 1. pettedenski tečaj za vaditelje in vaditcljiee, ki se zaključi 30. avgusta. Posetniki se morajo prijaviti 27. julija zvečer v J bivši kadetnici v Mariboru, kjer bo- do nastanjeni in oskrbovani. Za te- čajnike so določena posebna stano- vanja. Vsak obiskovalec tečaja mora prinesti s«seboj perilo, jedilno orod- je, telovadno obleko in druge potreb- ne malenkosti. Stroški za stanovanje in hrano za ves tečaj so proračunani na 500 Din. Ta znesek se izroči ob prihodu v roke gospodarja teCaja. Zelimo, da. bi se te prilike posluži- la tudi društva iz Celjske sokolske ! župe. Stroški tečaja so minimal ni, društva bi denar z lahkoto utrpela, j imela bi pa zato veliko korist. Ker se vrši tečaj ves dan in to pet ted- nov, bo predelava vse snovi, ki jo mora obvladati vsak vaditelj in va- diteljica, temeljita. V poštev bi prišlo '/lasti naše učiteljstvo iz onih dru- štev, ki nimajo izvežbanega vadite- Ija, in vaditeljice. V tečaj bi se naj priglasile tudi sposobne in vsestran- sko zanesljive osebe bodisi iz uči- teljskih ali drugih poklicev iz kra- jev, kjer je računati, da se bo v naj- bližji bodočnosti ustanovilo Sokolsko družtvo. Na ta način bi bila odprta pot uspešnemu napredovanju novih društev. Priglasiti pa ni mogoče oseb, ki o telovadbi nimajo zadost- uih pojmov in bi sicer tudi drugače ne mogle slediti z uspehom razpra- vam v tečaju. V tečaju bodo poučevali priznani strokovnjaki maribors'ke sokolske žu])e, uspeh je tedaj zagotovljen. Bratska društva prosimo, da se o tem takoj posvetujejo in nam javijo imena kandidatov in kandidatinj najpozneje do 20. julija t. 1., da mo- remo Sokolsko župo Maribor pravo- časno obvestiti. Društvene prireditve. Župna uprava je svoječasno opo- zorila bratska društva, naj svoje jav- ne nastope tako uredijo, da se na en in isti dan ne bo vršilo več nastopov. Lani je bil v tem oziru dosežen neki red, Jetos se posamezna društva na to niso dosti ozirala in so določila svoje javne nstope ne oziraje se na dneve, ki smo jib v okrožnicah ob- javili, da so drugim društvom odda- ni. Seveda je stvar društev, da si po lastni volji izberejo dan javnega na- stopa. Župna uprava je le želela, da bi vsled dveh ali treh hkratnih pri- reditev ne trpej obisk. Za sedaj so najavljeni naslednji nastopi: 13. julija v Trbovljah, 3. av- gusta na Polzeli, v Rimskih toplicah in v St. Juriju ob j. ž., 10. avgusta v Gornjem gradu (izlet ljubljanskega Sokola), 17. avgusta v Zagorju ob priliki društvene 40-letnice in otvo- ritve letnega tclovadišča. Nekatera društva želijo, naj bi župna uprava to ali ono prireditev določila kot nekako obvezno za vsa društva v župi. Taka zaliteva je ne- sprejeniljiva in tudi ni dopustna. Z ozirom na minuli župni zlet v Celju, predvsem pa na vsesokolski zlet v Beogradu, ki je zlasti marljivejša društva gmotno izčrpal, župna upra- va ne more nagovarjati svojih dru- štev, da se udeležijo tega ali onega javnega nastopa. Zgoraj navedenim društvom — izvzemši Trbovelj, ki priredi nastop z lastnimi močmi — je župna uprava v seji dne 8. julija t. I. dovolila, da smejo na svojo pri- reditev vabiti župna društva. Ta se naj odločijo za udeležbo, kakor jim drago. Na vsak način je dolžnost, da se sosednja društva medsebojno pod- pirajo in v tem pravcu uravnajo svo- jo udeležbo na prireditvah, Mesečni statistični izkazi. Meseca avgusta izide 3. številka Župnega vestnika. V tej bo objavlje- na statistika o telovadnem obisku v prvi polovici letošnjega ieta. Brat- ska društva prosimo, da vsaj do 20. julija i>osljejo vse zaostale statistič- ne izkaze do vštevši 30. junija t. 1., da bo mogoče sestaviti celotni pre- gled o delu v telovadnicah. Sestava statistike je spojena s precejšnjini trudom, ki bo tem večji, ako društva ne bodo pravočasno poslala vsoii iz- kazov. Večina dimštev je to že stori- la, zamudna prosimo, da se naši prošnji takoj odzovejo. Enjige Jugoslovenske Sokolske Matice. JSM je razposlala pred meseci vsem društvom nabiralne pole za na- Stran 4. »Nova Doba« 14. VII. 1930. Štev. 56. rocnike na publikacije JSM. Za leto 1930. izidejo 3 knjige: a) Tyrsev zbor- nik, b) Zgodovina jugoslovenskega sokolstva, c) Sokolska čitanka za na- raščaj. Cena vsern trem knjigam je 20.— Din, doCim bodo stale v pro- sti prodaji komad po 15 Din. Bratska društva vabimo, da si te publikacije naročijo ne le za svojo knjižnice, temveč zalnteresirajo tudi članstvo, da si naroči knjige JSM. Razun tega bodaizšle še štiri knji- ge: a) Organizacija Saveza Sokola kraljcvine Jugoslavije, b) Sokolska ideja, c) Sokolski koledar za 1. 1931., č) Sokolski naraščajski 'koledarček za 1. 1931. Vsebino in ceno posamez- nim knjigam je JSM sporočila dru- štvom v posebni okrožnici. Zdravo! Uprava Sokolske župe Celje. Dopisi Šmartno ob Paki. Glavni odbor Zvoze slovenskih vojakov iz svetov- nc vojne v Ljubljani priredi v nede- Ijc 20. julija pokrajinski shod Z. S. V. v Smartnem ob Paki. (To je tisti shod, ki je bil vsako leto do sedaj v Petrovčah.) Pokrajinski shod se bo vršil s sledečim sporedom: Ob pol 10. maša za vse padle vojake občine Šmartno ob Paki in za nepozabnega predsednika Z. S. V. g. majorja Co- lariča. Mašo bo bral bivši vojni ku- rat g. Bonač iz Ljubljane. Po maši bo pri spomeniku v vojni padlim vo- jakoin pridiga, obenem pa tudi od- kritje majhne plošče s primernim na- pisom in s sliko pokojnega g. major- ja. Colai-iča, po pridigi slovesni libe- ra za padlc vojake in g. majorja Co- lariča. Pri pridigi bo govoril gospod Bonač. Po dokončanem cerkvenem opravilu bo javni pokrajinski shod vseh bivših vojakov za cclo Savinj- sko in Šaleško dolino, to je za sreze Celje, Gornjigrad in Slovenjgradec. Vsi, ki bi nastopili kot govorniki, se morajo poprej javiti pri Zvezi slo- venskih vojakov v Smartnem ob Pa- ki. Popoldne ob 3. bo priredilo »Kolo jugoslovenskih sester« igro v cast pokojnemu g. majorju, čisti dobiček pa je namenjen za revno deco. Pri slavnosti dopoldne in popoldne bo pel mešan zbor pevcev iz Šmartna ob Paki in Ljubljanski pevski moški zbor. Tern potom vabimo vse tovari- še iz svetovne vojne, vse Zveze slo- venskih vojakov, udruženja vojnih invalidov, društva in korporacije, da se na ta dan gotovo udeležijo pokra- jinskega shoda in obenem odkritja spominske plošče v spomin pokojne- mu g. Colariču. Vsi bivši vojaki, ki ste skozi 7 let romali na Brezje, pri- dite tudi 20. julija v Šmartno ob Pa- ki, da prisostvujete odkritju spomin- ske plošče vašemu nepozabnemu vo- dite'lju. K tej slavnosti so vabljeni vsi prijatelji brez razlike spola. Pri- dejo naj po možnosti tudi ženske, ki so med vojno tudi veliko trpele in doprincsle vojne žrtve na. oltar do- movini. FR. KOCBEK: Od Sušaka do Cetinja in Sarajeva (Dalje.) Za mestom Kotorom zapira Črno Goro L o v č e n (1869 m). Ta velikan ima svoje noge v sinjem morju, gla- vo v oblakih, čez prsa se mu vije beli trak v vijugah semintja, višjc in višje in izgine za desno ramo. To je aviomobilska cesta z 42 vijugami, ki pelje i/ Kotora na Cetinje. Zgratlili so jo svoj čas Avstrijci. Razgled s ceste je edinstven v Evropi. Prvo selo v Crni Gori so Njegu- Si, kjer je bil rojen vladika, pesnik in vladar Črne Gore Njeguš, katere- ga kosti počivajo v grobnici vrh Lov- čena. Njeguši leže v veliki okroglasti doliniri (900 m), ki je skrbno obde- lana, ima precoj his, mnogo malih cerkvic, orožniško stanico. Zaradi kurijoznosti ja moj sopotnik, neki Madžar, brzojavil od tod v Budim- pešto. Iz dolinice smo se peljali v lepih serpentinah vedno višje in dospeli na sedlo Krivacko Zrdjelo (1200 m), kjer je zopet nova panorama. Morjo in zalivi so izginili. Zato zagledaš naenkrat na vhodu visoka gorovja Crne Gore in Albanije. Pokrajina je zelo divjci, pusta in brezupna. Ka- _^^_____-_ koim daleč ti nese oko, ne vidiš hiše, ^^^^^^55^^5^2^^5 gozda, zelenega pašnika ali šumlja- ¦¦HBiili^HBBIB jočega potočka — povsod samo golo, pusto in razpokano skalovje, le kos Skaderskega jezera sc ti sveti kot ši- ro'ka, lesketajoča se lisa. Cesta vodi kmalu po velikih ovinkih nizdol na Cetinje, nekdanjo presto)nico Črne Gore. Cetinje leži v zelo velikem kot- lu na dobro obdelani' ravnici, ki jo čuva nizko gorovje pred silnimi ve- trovi. Na vzhodu se vzdiguje črno- gorsko gorovje, ki doseže v Durmi- torju okoli 2.500 m višine. (Dalje prih.) Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 14. julija: »Nevidna velesila«. Izvrsten pustoiovski film v 6 dejanjih. V glav- nih ulogah William Haines in Ani- ta Page. — Torek 15.. srcda 16. in četrtek 17. julija: »Legijonar St. 13 - 9 • 13«. Veličastna drama v 6 deja- njih iz težkega življenja legijonar- jev. V glavnih ulogah Gustav Fröh- lich, Dorothea Wieck in Oskar Ma- rion. Film prvega reda. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenščine in nemščine, z dobrimi izpričevali, se sprejme v manufakturni in modni trgovini. Pismene ponudbe na upravo lista. 2-1 l&čem marljivo, pošteno PRODAlÄLfiO (začetnico), ki je absolvirala vsaj I. letnik trgovslce Sole, za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod »Optika«. Štarcsobno L.v,..... .:. iaraje v najboljšem stanjii u lepi legi u mestu se odd a za 1500 Din. Ponudbe na upravo lista pod »1500«. 2-1 Učenec se sprejme pri tvrdki Franc Dobovlčnik, manufakturna in modna trjfovina, indu- strija prešitih odej in penia, Cele. 5 1 USTANOVUENA LEVA 1881. Geljsho posojilnico i u Celju v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodaeje, nudi popolno varnojst in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino~ zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lastna giawika in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —. PODRUiNICR: MARIBOR ioifANJ Aleksandrova cesta it. 11. (u lastni hišl) Naznanllo. Slavnemu občinstvu vljudno naznaniam, da sem na novo otvoril gostilno „JADRAN" prej König-Stiger, nasproti tovarne kisa v ZAVODNI. V najem se dajo tujske sobe. Vedno soiidna postrežba z dobro kapljico. Za obilen obisk se priporoča __________ Lovrenc Ota. Samo na veliko! C I S% Samo na veliko! pravj švicarski v Skatljah znamke ChaBet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše Älojx IVEass * ml siils: CELÜE, KRÄLJÄ PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna ppazarna kave IVIlin za dLiäavcü Naznaniam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Zssvodni, nasproti „Skaln« kletiu 2 2 trgovino z mešaolm blagom Cene nizke! Solidna pofitrežba! Vedno sve-'c blagol Za obilen obisk se priporoča IFsdllC JaKŠe» CelJG Zavcdna 115. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni p»laLi pm k^lodvr,-u) Prihrankom rojakou u Rmerikl, denorju ncdo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skcga denarja posve'ca posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnizji obrestni meri. Use prušnje rešuje brezpiačno. Za hranilne vloge jamči poleg Z* mfictn ToIlO z vsem Prcmozenjcm prcmoženja branihiice JC IllCdlU vCljC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.