PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 241 (833'4)
TRST, četrtek, 12. oktobra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SKORAJ ŠESTIH MESECIH ODLOČNEGA BOJA
Dogovor o novi delovni pogodbi kemijske stroke
Osnutek pogodbe morajo še odobriti delavci v posameznih podjetjih - Priznanje vloge tovarniških svetov - V petek in soboto stavka šolnikov
Minister Patoličev odpotoval v Washington
MOSKVA, 11. - Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev je odpotoval iz Moskve v Wa-shington v spremsivu ameriškega veleposlanika v sovjetskem glavnem mestu Beana. Patoličev se bo
RIM, 11. — Po večdnevnih pogajanjih, ki so se nadaljevala odi ponoči, so danes nekaj pred deveto uro dosegli dogovor med sindikalnimi predstavniki kemijskih delavcev in delodajalcev o osnutku nove delovne pogodbe, ki se tiče 300.000 delavcev. Sindikalni predstavniki so kmalu nato obrazložili vsebino dogovora in ga dali v Potrditev predstavnikom raznih podjetij kemijske industrije, ki so v ■umu sledili pogajanjem. Osnutek nove delovne pogodbe bodo morale Pokončno potrditi skupščine delavcev v podjetjih, nakar bodo sindikalni predstavniki pooblaščeni, da podpišejo novo delovno pogodbo.
Spor med delavci in delodajalci * kemijski industriji traja skoraj sest mesecev. Boj za novo delovno Pogodbo se je pričel preteklega aPrila, ko so sindikalne organiza-*’ie delavcev kemijske industrije CGIL, CISL in UIL poslale deloda-islcem svoje zahteve. Mesec dni Pozneje so bili prvi stiki z delo-jjejalci, |<; pa so se kmalu raz-Pogajanja so se večkrat obnovila, toda zaradi trmoglavosti de-°dajalcev so bila tudi večkrat Pmkinjena. Med obdobjem so delavci stavkali skupno vsak po 150 ar in so končno z odločnimi bojem d°segli delovno pogodbo, ki jim Priznava poleg izboljšanja plač in drugih ekonomskih ugodnosti, tudi vazne normativne in zlasti sindikalno politične pravice v podjetjih.
Osnovne točke osnutka dogovora o novi delovni pogodbi dajejo sindikatu v podjetju mnogo večja pooblastila, hkrati pa so delavci pre Prečili poskus delodajalcev, da bi Ph potisnili v položaj izpred težkih bojev «vroče jeseni* v letu Z novim dogovorom so delavni dosegli tudi združitev v eno sate0 pogodbo delavcev raznih vej kemične industrije, novo ureditev staleža v podjetjih, ki delajo z nepretrganim urnikom, in priznanje tovarniškega sveta kot telesa, s katerim se mora delodajalec pogovar-jati o vseh sindikalnih vprašanjih Poleg tega so se delodajalci ob-V’ezali, da bodo strogo spoštovali ’“-urni delovni čas. Nova pogodba stopi v veljavo s L oktobrom in napade konec septembra 1975. leta.
udeležil zasedanja mešanega sovjetsko - ameriškega trgovskega odbora, ki so ga ustanovili med obiskom predsednika Nixona v Moskvi.
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi dosegli med zadnjim obiskom Kissingerja v Moskvi sporazum, po katerem bodo v prihodnjih dneh Sovjetska zveza in Združene države Amerike podpisale petletno pogodbo v znesku 5 milijard dolarjev. Obenem bodo preučili možnost za dodelitev ameriških kreditov SZ.
SOGLASEN SKLEP OBEH ORGANIZACIJ KOROŠKIH SLOVENCEV
Koroški Slovenci napovedali apel na javnost in na mednarodne forume
Za podporo in pomoč bodo zaprosili državo matičnega naroda SFR Jugoslavijo - Poziv na demokratične sile avstrijskega ljudstva in zahteva, naj avstrijska vlada odločno ukrepa proti pobudnikom in krivcem pogromov
(Od našega posebnega dopisnika)
CELOVEC, 11. — V Celovcu so se danes sestali odborniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev ter v njih vključenih organizacij. Skupno je bilo prisotnih 113 odbornikov, od katerih se je kar štirideset oglasilo k razpravi o zadnjih dogodkih na Koroškem. Po zelo izčrpni diskusiji so soglasno odobrili resolucijo, ki jo bodo poslali zvezni in deželni vladi. Dokument se glasi:
BEJRUT, 11. — Izraelska vojaška letala so v teku dneva večkrat preletela libanonski zračni prostor na jugu države.
«Odborniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narod nega sveta koroških Slovencev ter v njih vključenih organizacij, zbrani na skupnem posvetu dne 11. oktobra 1972 v Celovcu, kot predstavniki slovenske narodnostne skupnosti z ogorčenjem obsojamo od nemških nacionalističnih organizacij organizirane pogrome proti minimalni izvedbi določila državne pogodbe o dvojezičnih topografskih označbah in napisih ter proti pravicam slovenskega prebivalstva kot manjšine nasploh, kakršne smo do-
živeli zadnje dni na Koroškem.
Ob eskalaciji nemškega nacionalizma, ob številnih nedvoumnih grožnjah proti slovenski narodnostni skupnosti in njenim članom, ob hujskanju proti najvišjim predstav nikom zvezne in deželne vlade, ter ob uporu proti oblastvenim ukrepom in proti zakonu v prisotnosti policije, ne da bi le-ta ukrepala, se koroški Slovenci upravičeno čutimo ogroženi glede varnosti življenja in imetja. Nasilje in vzdušje sta sila podobni situaciji v letih 1934 do 1938, ki je potem privedla
V zvezi z dogovorom je glavni tejnik sindikata kemijskih delavcev '•'GUj Trespidi izjavil, da osnutek Pogodbe, ki ga morajo še odobriti delavci, predstavlja veliko zmago tr<lega boja, ki so ga delavci vseh Podjetij kemične industrije vodili v zadnjih petih mesecih s polno Podporo ostalega sindikalnega gi-oanja. Trespidi je poudaril, da kemijski delavci sedai pripravki odločno podpreti vse boje za dove delovne pogodbe ostalih de-‘ovcev, v globokem prepričanju, p Jih t0 veže in obvezuje za osta-boje za socialne reforme, zapo-sotev in razvoj Juga.
Sindikalna federacija kemijskih delavcev pa je objavila sporočilo, v katerem ugodno ocenjuje današnji pgovor in pravi, da bo podpisala elovno pogodbo šele potem, ko bo-p osnutek odobrili delavci na to-drtiiških skupščinah.
, Vsedržavno tajništvo federacij ,? vinarski h delavcev je ocenilo za-jjJdček spora v kemični inudustri-{ | važen dogodek za vse sindi-dlno gibanje. Tajništvo ugotavlja, p ni mogoče zamolčati, da so de-°dajalci prav v tem primeru skupi odvzeti delavcem že dosežene Pravice in da so bili premagani z rJ>. n° borbo in z izvojevanjem Bnt t®rih osnovnih ciljev, ki bodo Bdtovo opogumili vse delavske stroge.
Tudi italijanski šolniki in neuč-® osebje osnovnih in srednjih šol . začelj z odločnim bojem in pro-JpSdi za petek m soboto prvo v°dnevno stavko. Predstavniki CG Jh CISL in UIL so na današnji .mirovni konferenci govorili o vpra-unjih, ki tarejo italijansko šolo ? šolnike. Ugotovljeno je bilo, da Podstavlja boj za šolo enega naj-,j„J značilnih trenutkov celotnega pdikalnega gibanja v Italiji. Sin-«/«i so izjavili, da hočejo šolniki s tem posegom za šolsko re-
jv,, ^^bo osebje s f. ajati pritisk tudi čif1*10’ ki j® je treba nujno vklju-s . v splošno obravnavo velikih sta *n'h reform v državi Stavko rv,Proglasili sindikalni organizaciji - JiL in UIL. Čeprav se CISL u-
tw!no.. ni pridružila, je vendar 45 ta i i*nskih tajnikov tega sindika-dei kov izjavilo, da se bodo u-jpli stavke.
hi»3tles se je nadaljevalo zaseda-0je glavnega sveta CISL. Razprava . Poročilu, kj ga je podal glavni Pnik Storti, je šo bolj poglobila ftirit6, sP°re- ki vladajo v tej de-jj ^ristjanski sindikalni organizaci-m ze nekaj časa in dokazala, da pVa nujno priti do razčiščenja o sindikalni politiki in o dik iVanju z ostalima dvema sinusnima organizacijama. Zasedati. bo nadaljevalo jutri in v dan'• Nocoj pa se je začelo zase-uape cenralnega komiteja UIL, na šare 01 so začeli obravnavati vpra-šavn* V zvez> s sklicanjem vseci\
^ °d\ k<fo'Tarnal'en prihodnjega j sa™ Glede sodelovanja PSI v vladi j PiccoU, KD z zanimanjem spremila I zakonite vlade Kitajske, niti ne na-ota. '	1	j pa Mancini pravi, da je edina pot I pogumne napore »avtonomistov*. 1 števa petih načel miroljubne koek-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlilllillinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Francoska generalna delegacija v Severnem Vietnamu domala uničena
Sedem smrtnih žrtev pri ameriškem bombardiranju francoskega diplomatskega predstavništva v Hanoiu
Generalni delegat Francije Susini težko ranjen - Francoski protest pri ZDA - Kissinger spet preložil svoj odhod iz Pariza
HANOI, 11. — Ameriška letala so danes zjutraj nekaj po 11. uri po krajevnem času bombardirala in domala popolnoma uničila poslopja francoskega diplomatskega predstavništva v severnovietnamski prestolnici. Pri bombardiranju je bilo sedem mrtvih, sani generalni delegat Francije Pierre Susini pa je bil težko ranjen in je njegovo zdravstveno stanje, kljub takojšnjemu sprejetju v hanoisko bolnišnico izredno resno. Med bombardiranjem je zgubila življenje uslužbenka pri francoski delegaciji, Egipčanka Aleja El Hakih. Poleg nje so bili ubiti štirje Vietnamci, ki so bili prav tako zaposleni pri delegaciji, ter otroka, ki pa sta bivala v bližnjem stanovanju.
Francoskega delegata Pierra Su-sinija. ki je zastopal Francijo v Severnem Vietnamu od leta 1966 so našli skoraj popolnoma pokopanega pod ruševinami poslopja: za-dobil je hud udarec v glavo ter opekline 3. stopnje po 50 od sto telesa. Pri njem je bil v času bombardiranja albanski opravnik poslov, ki je bil prav tako ranjen.
Ameriška letala so bombardirala stanovanjske četrti sevemoviet-
namskega glavnega mesta ter četrt, v kateri so razna tuja diplomatska predstavništva. Točno število mrtvih v Hanoiu še ni znane, je pa vsekakor znatno.
V zvezi z bombardiranjem francoske generalne delegacije je Francija uradno protestirala pri Združenih državah Amerike. Predsednik Pompidou je izrazil svoje ogorčenje in presenečenje nad takim dejanjem. Vladni glasnik Lecat je tudi izjavil, da bo v Hanoi dopotoval francoski veleposlanik v Pekingu, ki bo proučil položaj. Tajnik zunanjega ministrstva Herve je poklical ameriškega veleposlanika Watsona v Quai d’Orsay. Watson je izrazil obžalovanje spričo neljubega dogodka in zaradi škode, ki jo je pretrpela francoska delegacija.
Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je bilo v očitni zadregi, ko je moralo opravičiti početje svojih pilotov. Izrazilo je mnenje, da je šlo za pomoto pilota ali pa za eksplozijo hanoiske protiletalske rakete, ki naj bi po pomoti padla na delegacijo. Bolj verjetna pa je domneva, ki so jo izrazili tuji dopisniki v Hanoiu: poslopja, v kateri se nahaja delegacija so odda-
V SENATNI KOMISIJI ZA OBRAMBO
Vojaške služnosti v Furlani ji-J. krajini
Mancinijevi pogoji za obnovitev leve sredine
RIM, 11. — V senatni komisiji za obrambo je minister Tanassi poročal o vprašanjih obrambe in med drugim obravnaval tudi vojaške služnosti. Povedal je, da je sedaj pod vojaško služnostjo 190.000 hektarjev ozemlja, od katerih je 35.130 hektarjev v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da obrambno ministrstvo proučuje vprašanje vojaških služnosti tudi v pogledu čimprejšnjega izplačevanja zadevne odškodnine.
Vprašanje vojaške služnosti v naši deželi je zelo resno in ministrove ugotovitve ne morejo zadovoljiti prebivalstva, ki je hudo prizadeto.
V poslanski zbornici pa je minister za šolstvo Scalfaro v razpravi o plačah šolnikov izjavil med drugim, da bodo nove plače stopile v veljavo L oktobra leta 1973. Zagotovil je, da bodo določene takšne plače, ki bodo zadovoljile učno osebje vseh stopenj. V senatu pa so po daljši razpravi odobrili zakonski osnutek za ohranitev Benetk. Za osnutek so glasovale vladne stranke in misovci, proti pa komunisti, socialisti in neodvisna levica.
Nadaljuje se razprava o skorajšnjem kongresu socialistične stranke. Tajnik PSI Mancini je v izjavah tedniku «L'Espresso» izrazil med drugim zaskrbljenost za pojav izdajanja prevelikega števila novih strankinih izkaznic tik pred sklicanjem kongre-
za povratek v levo sredino, da se sestavi tristranska prehodna vlada med KD, PSDI in PRI brez liberalcev in socialistov.
Toda rešitev tega vprašanja je po Mancinijevem mnenju mnogo odvisna od krščanske demokracije. Glede sedanje vlade pa Mancini meni, da če bo Andreotti še dlje časa ostal na vladi, se bo italijanska politika še bolj usmerila na desno.
Načelnik demokristjanske poslanske skupine Piccoli je dal reviji «Gente» intervju, v katerem obravnava predvsem odnose KD z ostalimi političnimi strankami in se zavzema za ločitev vladnega od strankarskega delovanja, kar naj bi veljalo tudi za krščansko demokracijo. Glede izkušenj levosredinske politike pa Piccoli meni, da KD teh izkušenj ne zanika, kar je v njih pozitivnega in zgodovinskega.
Zato krščanska demokracija danes nadaljuje z dvogovorom 3 socialisti v upanju, da bodo »ponovno na razpolago za politiko demokratične solidarnosti*. Toda po mnenju Piccolija to ni odvisno od KD temveč od PSI. Zato krščanska demokracija z velikim zanimanjem sledi notranjim dogodkom socialistične stranke v predkongresnih pripravah ter jemlje na znanje različna stališča, ki dokazujejo, da določene skupine kritično ocenjujejo
ljena le bori kilometer od nasipov Rdeče reke in zelo verjetno je, da so bili prav ti nasipi tarča ameriških letal, ki so potem po pomoti odvrgla svoj smrtonosni tovor na francosko diplomatsko predstavništvo,
Medtem pa se nadaljujejo tajni stiki med Kissingerjerr., ki je ponovno preložil svoj odhod iz Pariza, in Le Duc Thojem. Sedaj je menda že vsem jasno da se bo v prihodnjih dneh zgodilo nekaj, kar bo odločujoče za dosego miru v Vietnamu in v vsej jugovzhodni Aziji. Bombardiranje francoske delegacije v Hanoiu je ozračje nekoliko ohladilo, Kissinger pa se o njem, kot je popolnoma jasno, ni hotel izraziti. Časnikarji, prisotni v Parizu pa menijo, da zadnji dogodek ne bo bistveno vplival na razvoj dogodkov. Danes se sprašujejo, zakaj je Kissinger včeraj poročal francoskemu zunanjemu ministru Schumannu, ta pa takoj zatem predsedniku Pompidouju. Prevladuje mnenje, da bo Francija posredovala med ZDA in Severnim Vietnamom. Kako, na kak način, pa za sedaj ni znano.
V tajnih pogovorih med Kissin-gerjem in Le Duc Thojem naj bi bil sedaj govor o izključno političnih in ne več vojaških vprašanjih. Prevladujeta dve domnevi: oba državnika naj bi se okvirno domenila za začasno dvostransko vlado, po drugi strani naj bi Hanoi več ne vztrajal toliko na odstranitvi predsednika Thieuja, ki bi praktično prevzel vodstvo ene od obeh političnih grupacij, ki bi nastale v Južnem Vietnamu.
Da bodo pogajanja še trajala, jasno dokazuje dejstvo, da je Kissinger spet preložil svoj odhod, kar naj bi pomenilo, vsaj to je mnenje, ki prevladuje med opazovalci, da sporazum ni več daleč.
KOPENHAGEN, 11. - Mednarodno sodišče o amerških zločinih v Vietnamu je po včerajšnji slovesni otvoritvi danes zaslišalo nekaj prič, v glavnem vietnamskih ranjencev. Zasedanje bo trajalo ves teden, prireditelji pa so napovedali novosti v zvezi s tajnimi dokumenti Pentagona o vietnamski vojni.
Včerajšnje slovesne otvoritve se je udeležil tudi novi danski ministrski predsednik Joergensen
Orlandi sprejel delegacijo ZKJ
RIM, 11. — Kot poroča tiskovni urad PSDI, sta glavni tajnik in namestnik tajnika PSD) Flavio Orlandi in Pietro Longo sprejela danes na sedežu stranke delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi član izvršnega komiteja Jure Bilič. Na srečanju so obravnavali najbolj važna vprašanja mednarodne politike in perspektive sodelovanja med obema strankama.
do nacističnega prevrata, do likvi- matičnega naroda Socialistične fede-
J ' -	___A _ T _ J H . 1 — J/, MA VIliltTMA MAmiUllIrA Tli tf Aol OItI 1 A«
dacije avstrijske države in do poskusa fizičnega iztrebljenja koroških Slovencev. Koroški Slovenci smo dogodke zadnjih dni na Koroškem točno spremljali in z veliko zaskrbljenostjo ugotovili, da je državna oblast s pasivnim zadržanjem te izgrede več ali manj tolerirala in da so to nezakonito početje podpirali tudi neodvisni tisk in listi opozicionalnih strank v deželi.
Kot avstrijski državljani slovenske narodnosti zato apeliramo na vse demokratične sile avstrijskega ljudstva, da ■ z nami vred zahtevajo od vlade, da končno z vso odločnostjo ukrepa proti inicialor-jem in krivcem pogromov in prepove nacionalistične organizacije, kot so Kartner Heimatdienst, Ab-mehrkamfverbund in podobne, ki vse merijo na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
Kakor že vedno v zgodovini, se je tudi to pot izkazalo, da na Koroškem vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ne rešuje vlada, marveč so ga vzele v zakup poznane nacionalistične organizacije z namenom, da preprečijo sleherno rešitev in ovekovečijo nemir na južni meji naše republike. Tako jim je že 17 let uspelo preprečiti izvedbo določil, ki jih vsebuje v korist slovenske narodnostne skupnosti avstrijska državna pogodba, sedaj pa z zahtevo po referendumu hočejo celo onemogočiti izpolnitev v državni pogodbi prevzete obveznosti v zaščito obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske narodnostne skupnosti.
Ob taki situaciji smo koroški Slovenci prisiljeni, da se za dosego svojih pravic poslužimo, kakor svoj čas avstrijska manjšina v Južnem Tirolu, možnosti apela na mednarodno javnost hi na pristojne mednarodne n-stanove. Zbrani odborniki zato pozivajo bi pooblaščajo izvršna odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, da čimprej najdeta pravno obliko za uresničitev takega apela na mednarodni forum in da zadevno zaprosita za podporo in pomoč državo
rativne republike Jugoslavije*.
Danes je bilo v Celovcu vse mimo in nobenega incidenta. Izvedelo pa se je, da so sinoči nacionalistični ekstremisti napisali na cesti pred slovenskim dijaškim domom v Celovcu psovke proti Slovencem in deželnemu glavarju, na oknih doma pa kljukaste križe. Gasilci so vse zbrisali, še preden se je zdanilo, šovinistična gesla so napisali tudi v Mali vasi in v Pliberku, odstranili so kažipote, ki jih je postavilo Slovensko planinsko društvo Koroške do svoje koče na Bleščeči planini, na Stolu, na «poti prijateljstva* ob meji, pa so odnesli jugoslovansko zastavo.
Kdaj, kje in kako se bodo spet pojavili? Koroški Slovenci so zelo o-gorčeni, obenem pa tudi zaskrbljeni in pričakujejo učinkovite ukrepe pristojnih organov ter oblasti. Vse ka-


že, sodeč vsaj po pisanju tiska, da prihaja do nekakega preobrata v presojanju in reagiranju na zadnje dogodke na Koroškem. Prejšnje dni se je namreč avstrijski tisk omejeval skoraj izključno na kroniko dogodkov, sedaj pa v poročilih in komentarjih tako v celovških kot osrednjih dnevnikov prihaja do izraza neka zaskrbljenost, vsaj v nekaterih listih in sicer, kam bi Avstrijo privedel porast šovinizma in kakšne bi bile posledice v mednarodnem merilu, zlasti če bi se koroški Slovenci pritožili na kakšno mednarodno organizacijo ali celo na OZN ter bi zaprosili, da jih na tem najvišjem mednarodnem forumu zastopa Jugoslavija, kot je svoj čas Avstrija zastopala južne Tirolce.
Danes ob 10. uri bo skupna tiskovna konferenca, za katero vlada veliko zanimanje.
ALBIN BUBNIČ
Najodločnejši protest jugoslovanske javnosti
Izjava Zveze mladine Jugoslavije - Protestni sprevod študentov po ljubljanskih ulicah
Pierre Susini, francoski generalni delegat, ki je bil hudo ranjen pri ameriškem bombnem napadu na francosko diplomatsko predstavništvo v Hanoiu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije se je danes pridružilo protestu jugoslovanske javnosti zaradi šovinističnih izpadov proti slovenski manjšini na Koroškem v Avstriji; V sporočilu, ki ga je izdate predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije, se posebno opozarja na toleranten odnos avstrijskih oblasti do šovinistov, kar je v nasprotju z večkrat ponovljeno željo avstrijskih odgovornih krogov po razvoju dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo in z določili državne pogodbe, ki jamčijo pravice slovenske manjšine na Koroškem. Predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije izraža upanje, da bo avstrijska vlada sprožila odločne ukrepe, da bi se preprečile akcije reakcionarnih skupin. Zveza mladine Jugoslavije je izrazila prav tako upanje, da bo avstrijska mladina dvignila svoj glas protesta proti izpadom posameznih skupin, ki lahko prizadenejo resno škodo ugledu avstrijske mladine na svetu in prijateljstvu med Jugoslavijo in Avstrijo.
Globoko zaskrbljenost zaradi izpadov fašističnih elementov na Koroškem proti slovenski manjšini so izrazili danes tudi poslanci zunanjepolitičnega odbora sabora Hrvaške. Pridružili so se protestom slovenskih organizacij in slovenskega naroda in poudarili, da to, kar se sedaj dogaja v Avstriji, ni samo vprašanje Slovenije, temveč tudi Hrvaške in vse Jugoslavije.
B. B.
• • •
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 11. — V zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so poudarili, da je jugoslovanska javnost zaskrbljena in hkrati ogorčena zaradi krepitve nacionalističnih izgredov proti slovenski manjšini na Koroškem. Po vsej Sloveniji pa tudi v drugih republikah delovni ljud dje še naprej najodločnejše protestirajo proti nasilni odstranitvi dvojezičnih napisov in skrunitvi spomenikov žrtvam fašizma ter drugim akcijam desničarskih in šovinističnih sil proti pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem. Tudi izvršni odbor mestne konference Ljubljana se je pridružil tem obsodbam. Protestno noto, ki so jo sprejeli bodo izročili avstrijskemu konzulatu v Ljubljani. Politični aktiv celjske krajevne skupnosti na Otoku, ki je na nocojšnjem sestan
Rlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllUIIII||||||||||||||||||||l||mll||||,||ll||||m,
PRVI REZULTATI SCHEELOVEGA OBISKA V PEKINGU
Diplomatski odnosi med Kitajsko in ZRN
PEKING, 11. — Zvezna republika Nemčija in Ljudska reftpblika Kitajska sta navezali redne diplomatske odnose ter bosta v najkrajšem času izmenjali veleposlanika. Skupno poročilo o navezavi stikov, ki ga je objavila agencija «Nova Kitajska*, sta podpisala zunanja ministra Či Peng-fej in Walter Scheel, ki se mudi na petdnevnem uradnem obisku v Pekingu. Poročilo je iz-
________ ____________ ______________ redno kratko ter ne vsebuje običaj-
sedanje tajništvo. V tej zvezi, pravi nega priznanja pekinške vlade kot
sistence, kot je bilo to primer, ko je Peking normaliziral odnose z drugimi zahodnimi državami. Poročilo tudi ne omenja Formoze, kar pa je razumljivo glede na dejstvo, da ni Bonn imel uradnih stikov s Čankajškovim režimom.
Svečanost podpisa poročila je bila v slavnostni dvorani nateče ljudske skupščine ob prisotnosti številnih osebnosti, med katerimi je bil tudi podpredsednik kitajske vlade Li
ki so prišli v Peking skupaj z ministrom Scheelom.
Oba zunanja ministra sta takoj po podpisu poročite začete politične pogovore o okrepitvi stikov med obema državama, predvsem na kulturnem in gospodarskem področju. Že sedaj, kljub dosedanjemu pomanjkanju diplomatskih odnosov, imata Kitajska in ZRN zelo bogato trgovinsko izmenjavo, ki je teni dosegla vrednost 214 milijonov do-
Hsien-nien. Navzočih je bilo tudi tri- larjev. ZRN je za Kitajsko drugi deset zahodnonemških časnikarjev, I trgovinski partner po Japonski. O
razširitvi trgovinske izmenjave bo jutri razpravljala posebna mešana komisija, druga komisija pa se bo ukvarjala s pogajanji za sklenitev pogodbe o civilnem letalstvu. Ob zaključku Scheelovega obiska v Pekingu bodo objavili uradno poročilo, v katerem bo po vsej verjetnosti začrtana tudi smer nadaljnjega razvoja kitajsko - zahodnonemških odnosov. Naj še omenimo, da je Zahodna Nemčija 80. država, ki je navezala redne diplomatske odnose z LR Kitajsko.
ku prav tako obsodil najnovejše dogodke na Koroškem, Se je zavzel za tesnejšo povezavo s Slovenci v tem delu Avstrije
V študentskem naselju v Ljubljani je bilo popoldne veliko zborovanje, na katerem so študentje, srednješolci in druga ljuhljanska mladina protestirali proti nacionalističnim izgredom na Koroškem. Na zborovanju so poudarili, da je že sklep avstrijske vlade, da postavi slovenske napise v 205 koroških krajih nepopoln, saj je vasi, krajev in mest s slovenskim in mešanim prebivalstvom nekajkrat več. Govorniki, še posebej pa koroški študentje, so ostro obsodili divjanje Heimatdiensta. V sklepih, ki so jih sprejeli na zborovanju, zahtevajo spoštovanje avstrijske državne pogodbe, zagotovitev vseh pravic narodnostni skupnosti na Koroškem ter prepoved zloglasnega Heimatdiensta in ustaških organizacij v sosednji Avstriji. Po zborovanju so študentje in srednješolci odšli v sprevodu po ljubljanskih ulicah do avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani in predali protestno pismo.
D. K.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta se sinoči sestala na skupni seji in izglasovala resolucijo, v kateri napovedujeta apel na mednarodno javnost in na ustrezne mednarodne forume za zaščito zakonskih pravic slovenske manjšine v Avstriji. V tem oziru bodo koroški Slovenci zaprosili za pomoč državo matičnega naroda SFRJ. Resolucija vsebuje tudi poziv na avstrijske demokratične sile in zahtevajo, naj avstrijska vlada najodločneje ukrepa proti šovinističnim skrajnežem in prepove organizacije, kot so Hei-matdienst in podobne. Za danes sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev napovedali tiskovno konferenco.
Po dolgih pogajanjih je bil končno sklenjen dogovor med sindikalnimi organizacijami delavcev kemijske industrije in delodajalci o osnutku nove delovne pogodbe. Osnutek morajo še odobriti delavci na skupščinah v posameznih podjetjih, nakar bo federacija kemijskih delavcev podpisala delovno pogodbo. Boj je trajal skoraj šest mesecev in so delavci med tem časom stavkali vsak po 150 ur. Nova delovna pogodba prinaša delavcem poleg izboljšanja plač in delovnih pogojev, tudi večje sindikalne pravice v podjetjih.
Ameriška letala so bombardirala francosko diplomatsko predstavništvo v Hanoiu, pri čemer je bilo sedem mrtvih, francoski generalni delegat pa je bil hudo ranjen. V Parizu se pogajanja nadaljujejo: Kissinger je spet preložil odhod iz Pariza; kaže, da se bo danes zopet srečal z vietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem.
Zahodna Nemčija in Kitajska sta navezali redne diplomatske odnose ter bosta čimprej izmenjali veleposlanika. Tako so sporočili i( Pekinga, kjer je na obisku za-hodnonemški zunanji ministar Scheel.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOMUNISTIČNI MLADINCI VSO NOC PRED TRŽAŠKIM VOLILNIM URADOM z letalske konference na dunaju
Z razglasom prefekture začetek kampanje za občinske volitve
Do sedaj so dokončno pripravljene kandidatne liste KPI, PSI, PSDI in PRI
Komunistični mladinci in mladinke so že včeraj zjutraj zasedli vhod v občinsko palačo v Ul. Mal-canton, kjer je sedež občinskega volilnega urada in kjer se vlagajo kandidatne liste za občinske upravne volitve. Mladinci so se čez dan menjavali, saj je večina zaposlena, zvečer pa se je zbrala številnejša skupina, ki bo po večini vztrajala vso noč do današnje 8. ure zjutraj, ko se odpro vrata urada in ko bodo predstavniki KPI uradno predložili kandidatno listo.
Ozračje med komunističnimi mladinci je bilo sinoči zelo prijetno, saj so vsi dobro razpoloženi, kljub temu, da je nalahno pršelo in da jih je čakala naporna in ne preveč prijetna noč. Gre pač za tradicijo KPI ne samo v Trstu temveč po vsej državi, da si zagotovi prvo mesto na volilni glasovnici, kar je postalo že nek\ko nenapisano pravilo.
Kot smo že včeraj poročali, bo tržaška federacija KPI jutri tudi uradno objavila kandidatno listo za izvolitev v tržaški občinski svet. Vendar pa je že znano, da je kandidatna lista bistveno pomlajena, da so v njo vključili predvsem strokovnjake, ki se zanimajo za najrazličnejša vprašanja, v pristojnosti tržaške občinske uprave. Gre za strokovnjake za vprašanja zdravstva, šole, kulture, socialnega skrbstva, komunalnih in drugih služb itd. Pomlajena in kvalitetno okrepljena bo čudi skupina slovenskih komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu.
Med ostalimi strankami pa ni pomembnejših novosti, saj je še dvajset dni časa za zbiranje podpisov in za vložitev kandidatnih list. Dosedaj so zbrali podpise in dokončno izdelali kandidatno listo socialisti in socialdemokrati, demokristjani so jo odobrili v torek in bodo v prihodnjih dneh zbirali podpise. Po uradnih vesteh naj bi bile dokončno pripravljene štiri kandidatne liste: KPI, PSI, PSDI in PRI, s tem pa seveda ni rer čeno, da bodo že v prihodnjih dneh tudi vložene, ker stranke čakajo in skušajo svoje znake »strateško* postaviti na glasovnice, tako da ne pride do zmešnjave med podobnimi volilnimi znaki.
Danes bodo tudi pričeli s plakatiranjem volilnih proglasov, o uradni napovedi volitev s seznamom 366 volilnih sedežev. Tako na prefekturi kot na občini so nam zagotovili, da bodo volilni proglasi tudi v slovenščini.
SINDIKALNIM PREDSTAVNIKOM
Župan Spaccini poročal o razgovoru z Andreottijem
Župan Spaccini je včeraj poročal predstavnikom treh sindikalnih organizacij o razgovoru, ki ga je imel s predsednikom vlade Andreottijem o tržaških zahtevah. Župan je dejal, da je predsednik vlade zagotovil zanimanje vlade in ministrstev za nerešena tržaška ga-spodarska vprašanja. Nato je povedal, da so vključili v proračun države vsoto 5,5 milijarde lir za gradnjo dokov in da bo dobršen del teh sredstev namenjen za dokončno izgradnjo doka podjetja Tržaški arzenal — Sv. Marko. Župan se je skliceval na izjavo pod-, tajnika za finance Barbija tudi v zvezi z nakazilom 5 milijard lir, da se okrepi tržaški rotacijski sklad. Predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, so sprejeli na znanje županova izvajanja in so bili mnenja, da se mora razgovor z občinsko upravo o teh vprašanjih nadaljevati ter da bodo sprejeli ustrezne pobude za ohrimbo tržaškega gospodarstva.
Za vzpostavitev redne proge Trst - Celovec - Gradec - Dunaj
Letalski promet nad Valcanale prepovedan Prihodnje leto bo konferenca v Vidmu
Na Dunaju se je zaključila III. konferenca o letalskih zvezah, pri kateri so sodelovale tri sosedne dežele Avstrija, Furlanija - Julijska krajina in Jugoslavija (Slovenija in Hr-vatska). Na konferenci so strokovnjaki razpravljali o tehničnih, finančnih, in upravnih vprašanjih skupnega interesa in še posebej o možnostih za vzpostavitev redne letalske zveze med Trstom (oziroma Ronkami), Celovcem, Gradcem in Dunajem. Avstrijska stran je pokazala veliko zanimanje za to namero, je pa tudi izrazila svoje pomisleke glede na to, da je preletavanje Kanalske doline prepovedano.
Z vprašanji, ki zadevajo morebitno vzpostavitev nove redne zveze Trst - Celovec - Gradec - Dunaj, se bo v prihodnjih mesecih ukvarjal poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki avstrijske zvezne gospodarske zbornice, trgovinskih in gospodarskih zbornic sosednih dežel, zastopniki prizadetih letalskih družb in letališč. Odbor bo orisal svoje ugotovitve na VI. meddeželni konferenci o letalskih zvezah, ki bo prihodnje leto v Vidmu. Na dunajskem srečanju so določili tudi, da bo konferenca leta 1974 na Reki, leta 1975 pa v Celovcu. Tržaško odposlanstvo na pravkar zaključeni konferenci je vodil
Komunistični mladinci pred vhodom v sedež občinskega volilnega urada
■ II »lili lllllll llllllUHIIIIIMIIIIIIWIIIIIIIIIIIIHiniHIIIIIIIIIlllHIHIItllllllllllMM»IIIIIIIIIIIIIIIMIIII»llllllllllll*IIIIIllIIIHmilllllHIIIIIIHIlllllllHUIIHIIIIIIII*MHIAlHl»HIIM
NA POBUDO ITALIJANSKEGA PARLAMENTARNEGA ODBORA
Italijansko-jugoslov. srečanje o onesnaženju Jadranskega morja
Srečanje bo v Rimu od 22. do 24. oktobra - Našo deželo bo zastopal odv. Deve-tag ■ Poročilo o onesnaženju vode v Tržaške fn zalivu je pripravil dr. Fabiani
predsednik tukajšnje trgovinske zbornice Caidassi
JUTRI V KULTURNEM DOMU
Debata na temo o možnostih zamejskega ustvarjalca
«Možnosti ustvarjalca v zamejstvu* je naslov zanimive in polemične teme, okrog katere se bo jutri zvečer s pričetkom ob 20. uri v razstavni dvorani Kulturnega (loma pletla debata med občinstvom na eni strani ter organizatorji večera «Grupe U* in sodeluiočimi mladimi zamejskimi ustvarjalci na drugi strani.
Nedvomno je, da gre za pomembno srečanje med mladimi ljudmi, ki tako ali drugače ustvarjajo na raznih področjih umetnosti in znanosti v zamejstvu. Večera, ki ga organizira mlada skupina slikarjev, združenih v «Grupo U», se bodo udeležili s svojimi referati Janko Ban za glasbo, Sergij Cesar za film, Marko Kravos in Ace Mer-molja za književnost, Sergej Verč za gledališče, Edvard 7-ajec za slikarstvo ter Samo Pahor. Moderator bo prof. Josip Tavčar. Ob tej priložnosti naj še omenimo, da si s tem pomenkom organizatorji večera niso namenili postavljati nekih dokončnih sklepov okrog problemov, ki bodo iznešeni na večeru, ampak jih samo postaviti ter o njih izzvati zdravo in polemično diskusijo. Ob srečanju bo rGrupa U» izdala tudi zanimiv «po-stev>, na večer pa so vabljeni vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo.
Prihodnjo nedeljo, 22. oktobra se bo začelo v Rimu italijansko - jugoslovansko medparlamentarno srečanje o onesnaženju Jadranskega morja. Srečanje bo trajalo tri dni do torka, 24. oktobra. Sestanek bo na pobudo italijanskegl parlamentarnega odbora za vprašanja onesnaženja, ki mu predseduje poslanec Merli, in bo namenjen predvsem pripravljanju enotnih pobud za preprečitev onesnaženja skupnega morja.
Srečanja se bodo udeležili predstavniki zvezne vlade, posameznih jugoslovanskih obmorskih republik, zastopniki posebnih komisij italijanske zbornice in senata ter predstavniki italijanskih obmorskih dežel. Naišo deželo bo zastopal odbornik za zdravstvo in higieno odv. Devetag.
Razprave bodo slonele na dveh uradnih poročilih, italijanskem in jugoslovanskem, o stanju Jadranskega morja, o onesnaženju in o vzrokih okužen ja obalnih voda. Posamezne dežele pa bodo prispevale svoja poročila. Furlanija - Julijska krajina bo zastopana s poročilom, ki so ga sestavili profesorji Mosetti, Ramponi in De Fra-ja - Frangipane s tržaške univerze s sodelovanjem pokrajinskih laboratorijev za higieno iz Trsta, Gorice in Vidma. Tržaški zdravstveni funkcionar dr. Fabiani^ je tudi pripravil poročilo o onesnaženju voda v Tržaškem zalivu.
nu je deželna uprava dodelila do j Delavci iz naše dežele se bodo sedaj skoro 300 milijonov lir za ob 10.30 zbrali na Trgu Goldoni na
Kongres bivših političnih preganjancev
V soboto, 14. t. m. ob 17. uri bo v prostorih v Ul. Pondares 8 VI. pokrajinski kongres združenja bivših antifašističnih političnih preganjancev v
Trstu.	—.....—
• Za gradnje novih učilnic za šolo «G. Foschiatti* v Ul. Henussi je župan izdal odlok, s katerim prepoveduje parkiranje v Ui. Puccini od poslopja štev. 66 do poslopja štev. 80.
Vsa vozila, ki bi lih parkirali na tem 140-metrskem odseku, bodo odstranili z občinskimi žerjavi.
®r
DELO DEŽELNIH KOMISIJ
Zakonska predloga o športu in stanovanjih
Med zadnjima zasedanjima deželnih komisij so svetovalci odobrili dva zakonska predloga. Prva stalna deželna komisija je soglasno odobrila zakonski predlog, po katerem bodo ponovno finansirali in delno spremenili postavke deželnega zakona štev. 26 iz leta 1969 za razvoj športnih dejavnosti Po zakonskem predlogu bo deželna uprava povečala svoje prispevke v ta namen za 900 milijonov lir v dveh letih. Predlog sta obrazložila predsednik komisije Cocianni in odbornik za športne dejavnosti Romano, nakar so ga po krajši razpravi svetovalci vseh političnih skupin odobrili.
V peti stalni deželni komisiji pa so pod predsedstvom svetovalca Ri-gutta obravnavali zakonski predlog za ponovno finansiranje in delne spremembe postavk zakon štev. 27 iz leta 1967 o ljudskih in ekonomskih stanovanjih. Po tem zako-
kritje obresti na posojila za nakup ljudskih in ekonomskih stanovanj. Deželna uprava je prejela 6 851 prošenj in posebna komisija jih je do sedaj pogledala 5.800. Podatke o dosedanjem delovanju deželne uprave na tem pomembnem področju je komisiji posredoval sam odbornik za javna dela Masutto.
Na podlagi sprememb, ki jih predvideva zakonski predlog, bo dežela povečala svoje prispevke za 200 milijonov lir za vsako poslovno dobo do leta 1991. Za zakonski predlog so glasovali vsi svetovalci razen komunistov, ki so se vzdržali.
zborovanju, na katerem bo govoril tudi član tajništva enotne vsedržavne federacije Truffi. Po zborovanju bodo delavci v povorki šli po mestnih ulicah do sedeža deželnega odbomištva za javna dela, kjer bo njih delegacijo sprejel odbornik dr. Masutto.
Pismo Padričaricv tržaškemu županu
67 preoivalcev Padnč je poslalo aici razen , županu jnž. Spacriniju pismo, v ka-glasovanja j-erem ga prosijo, naj bi občinski odbor tržaške občine po zgledu dru-
Danes stavkajo gradbeni delavci
Danes bodo v naši deželi stavkali gradbeni delavci, ker se je zaostril sindikalni boj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ko delavci istočasno zahtevajo odločnejše ukrepe oblasti za izvajanje zakona o gradnji stanovanj, za izkoriščanje sredstev za javna dela in za gradnjo stanovanjskih hiš, šol in bolnišnic po pravičnih cenah.
Krožna žaga
mu je odrezala prst
Včeraj zjutraj, okrog 9. ure, je
25-	letni Walter Mian iz kraja Muz-zano del Turgnano. pri Vidmu, delal na gradbišču «Perco», nedaleč od gostilne «Alla Gloria* na Reški cesti. S krožno žago je žagal les, ko mu je zobovje žage odrezalo konico palca leve roke. Zaradi te poškodbe se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno dva tedna.
Nesreča na ladji
Zaradi ran do obeh nogah se bo
26-	letni Mario Cattunar iz Ul. Bo-nomo 9 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno 20 dni. Bonomo je včeraj okrog 15. ure v Arzenalu Sv. Marka odstranjeval na neki zasidrani ladji jeklene opornike, ko mu je eden od teh zdrsnil iz rok in ga ranil.
gih občin naše pokrajine sprejel potrebne ukrepe, da bi zagotovili vsem šoloobveznim otrokom, srednješolcem višjih stopenj in vsem univerzitetnim študentom brezplačen prevoz v šolo in nazaj. Obenem ga prosijo tudi, da bi poskrbel, da bi
Ranil se je
z avtomatično motiko
Včeraj ob 11.15 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 31-let-
________	nega Santa Giovanninija iz Istrske
vsi šoloobvezni otroci prejeli šolske ulice št. 14, ki se bo zaradi ran
po levi nogi in prsih moral zdraviti od 25 do 30 dni.
Giovannini je malo pred omenjeno uro pomagal očetu Mariu pri delu na polju v Ul. dei Modiano 2. Orodjaril je z avtomatično motiko, ko ga je ta iz še nepojasnjenih vzrokov ranila po nogi in prsih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIim*IIIIIIIIIllllllMiUlllllll|||||||||iMmmilllllllllllllllllllllllllll
EPILOG LETOŠNJEGA GASTRONOMSKEGA TEKMOVANJA V OKVIRU ^KRAŠKEGA TEDNA»
knjige brezplačno.
Padričarji pravijo, da bi ti ukrepi bili potrebni, upoštevajoč dejstvo, da življenjski stroški naglo naraščajo in da so dohodki delavskih družin in manj premožnih slojev premajhni, da bi mogli kriti študijske potrebe svojih otrok.
Gostilne na Krasu v težavah zaradi pomanjkanja delovne sile
Predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Berce izročil pokal upravni, ci znane Zadružne gostilne v Gabrovcu, ki je na tekmovanju osvojila prvo mesto • Legalizirati je treba zaposlovanje delovne sile z onstran meje!
jkdtnD uledntitvu
O urnikih predstav Slovenskega gledališča
O našem gledališču in repertoarju se ob vsaki priliki rado razpravlja: včasih pohvalimo, včasih kritiziramo in grajamo, kot pač predstava v očeh posameznika zasluži.
Dovolite, da se danes oglasim in Vas povabim na razmišljanje, ali ni začetek premierskih predstav malo prepozno. Mislim, da bi bilo primerneje, če bi se začele predstave ob pol devetih, točno seveda.
Zadnje čase opažamo, da prihaja na naše predstave znatno število iz Jugoslavije. Ali smo se kdaj vprašali, kdaj pridejo ti ljudje domov in kako jim je, ko morajo zjutraj zgodaj v službo. Prepričani smo, da bi imeli še več obiskovalcev z one strani, če bi se gledališke predstave začele ob pol devetih. Pa tudi Tržačani, ki stanujejo daleč, pridejo pozno domov; posebno tisti, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, sedijo v gledališču z uro na roki v strahu ali bodo dobili še avtobus ah ne.
Mislim, da bi morUr prisluhniti želji občinstva; ako bi se Pa že morala predstava začeti ob devetih, naj se začne res točno, vrata v dvorano naj bodo zaprto in zamudniki naj čakajo naslednje dejanje. Na la način bi se Ijudie naučili točnosti in reda.
Nekateri obiskovalci v zadmih vrstah dosledno vsakokrat zamudijo, pritečejo brezobzirno v dvorano, cela vrsta mora vstati in mi zadaj moramo čakati, da se zmešnjava konča in da lahko sledimo igri. Človek razume, da se to lahko vsakemu pripeti, da včasih zamudi; če se pa to stalno in dosledno dogaja, je to skrajno brezobzirno do igralcev in do obiskovalcev.
Naše predstave se začnejo ponava di z 20 minutami ali pol ure zamude; ljudje se ustavhajo v garderobi in se pogovarjajo, ko bi se morala predstava že začeti. Mogoče bi bilo le prav, da bi igralci točno začeli in bi s tem naučili gledalce točnosti in reda.
D. M.
i GLASBENA MATICA V TRSTU j	
KONCERTNI ABONMA	
j Sezone 1972 - 1973	KULTURNI DOM
) Otvoritveni koncert SOBOTA, 21. oktobra 1972	Orkester Glasbene matice	)
	Dirigent: Oskar Kjuder	< Solist: Tone Grčar — trobenta	s
12. novembra 1972	Pihalni orkester milice iz Ljubljane	j Dirigent: Jože Hriberšek	( Solist: Franc Tržan — klarinet	S
)	1. decembra 1972	Nora Jankovič — mezzosopran	) Ivan Sancin — bas	( Žarko Hrvatič — violina	) Neva Merlak-Corrado — klavir	) Skladbe primorskih avtorjev	(
(	15. decembra 1972	Dubravka Tomšič-Srebotnjak	) klavirski recital	/
/	26. januarja 1973	Trio Lorenz	S Mitja Gregorač — tenor	)
j 17. februarja 1973	Pevski zbor »Collegium	musieum*	< iz Beograda	) Dirigent: Darinka Matič	)
/	10. marca 1973	Orkester Glasbene matice	S
	Dirigent: Oskar Kjuder	/ Solista: Hubert Bergant — orgle	)
	Ivan Sancin — bas	<
(	30. marca 1973	Zagrebški solisti	) Vladimir Ruždjak — bariton	?
(	12. aprila 1973	Simfonični orkester Slovenske filharmonije ) Dirigent: Anton Nanut	/ Solist: Dejan Bravničar — violina	<
/ ) CENE ABONMAJEV	5	
Redni:	7.000 lir	Mladinski: 2.000 lir	( Znižani: 6.000 lir	Invalidski: 2.000 lir	<	
/	Vpisovanje abonentov od ponedeljka, 9. oktobra dalje v ) i pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in v )	
Tržaški knjigarni (Ul.	sv. Frančiška 20-tel. 61-/92) od 15.30 do 1y.	(
)	Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje )	
l abonmaje do četrtka,	12. t.m. Samo do tega dne jim bomo lahko )
) zagotovili njihove lanske sedeže.	? CENE VSTOPNIC ZA POSAMEZNE KONCERTE (	
( Parter:	1.500 lir	Balkon:	1.500 lir	Mladina:	500 lir j
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIACOMINO!
prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARUA VIDAUOVA scena	DEMETRIJ CEJ
relija	MARIO URŠIČ
Danes, 12. oktobra ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK — RED E)
Jutri, 13. oktobra ob 16. uri (ABONMA RED G)
V	soboto, 14. oktobra ob 20.30 (IZVEN ABONMAJA)
V	nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI - RED F)
SPOROČAMO CENJENIM ABONENTOM, KI SE NISO PREJELI ABONENTSKIH IZKAZNIC. DA JIH LAHKO DVIGNEJO PRED PREDSTAVO PRI BLAGAJNI GLEDALIŠČA. VPISOVANJE A-BONENTOV, PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV. PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265.
V okviru prijateljskega srečanja med Šoštanjem ter Padričami in Gropado bo v nedeljo, 15. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
KONCERT
mladinskega pevskega zbora ter okteta PD »Svoboda* iz Šoštanja in pevskega zbora «Slovan» iz Padrič.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
VERDI
Blagajna gledališča Verdi sprejema rošnje za abonmaje za operno se-ono 1972-73, ki se bo začela 10. no-embra z Verdijevo opero «Ples v raskah*.
Medtem ko bodo za reden abonma
za novo sezono za šest oper
entom in delavcem. V tem petem bonmaju bodo opere: Ples v ma-kah, Madame Butterfly, Moč usode, laleti, Norma in Gioconda. Predsta-e v tem abonmaju bodo ob sobotah b 18. uri.
Za običajne abonmaje lahko abo-enti iz lanske sezone potrdijo svoje bonmaje do 21. oktobra. Vse informacije pri blagajni gledališča (tel št 31-948).
Razstave
Carlo Mazzoleni razstavlja v mali galeriji »Mignon* do 15. t. m. v sosedni galeriji Rossoni do 20. oktobra.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del Cesco Mangolato, W bo razstavljal svoje jedkanice do 21
:tobra.
V	galeriji Tergeste v Ul. Cesare Battisti 23, je odprl razstavo svojih del istrski slikar Mario Cocchietto, ki živi in ustvarja v Umagu. Za svojo tržaško razstavo je pripravil nekaj olj, risb, litografij in dingih del. Cocchietto bo razstavljal do 20. oktobra.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo od 13. do 21. t. m. razstavljala tržaška umetnica Nelda Stravisi svoje barvne slike in jedkanice.
Kino
Gastronomski natečaj v okviru letošnjega »Kraškega tedna* je imel včeraj svoj epilog v prostorih Zadružne gostilne v Gabrovcu, kjer je predsednik pokrajinske turistične u-stanove odv. Bercč izročil zmagovalki natečaja, upravnici gostilne gospej Savini Monteverdi pokal ustanove kot priznanje za afirmacijo njene gostilne na letošnjem tekmovanju.
Dr. Carlo Luisa, ki je v svojstvu predsednika ocenjevalne komisije (v kateri so bili še ga. Albina Preši, ga. Marija Ostrouška in ga. Marta Bonesi) prebral sklepe komisije, predvsem sklep, da podeli prvo mesto Zadružni gostilni v Gabrovcu, je med
Zmagovalka gastronomskega tekmovanja v okviru »Kraškega ledna* upravnica Zadružne gostilne v Gabrovcu goan« Savina Monteverdi (s pokalom) s člani ocenjevalne komisije, predsednikom pokrajinske turistične ustanove
odv. Berostotn ki predsednikom zadruge »Naš Kram Egonom Kravaom
drugim dejal, da je komisija z zadovoljstvom ugotovila, da je gastronomski natečaj letos že drugič prešel ožje meje repentabrske občine in izrazila željo, da bi se natečaj v prihodnje, mogoče tudi z bistveno spremembo svoje dosedanje formule, razširil na vse kraško področje, zlasti spričo dejstva, da iz raznih razlogov ni mogoče, da bi se tekmovanja u-deležile vse gostilne repentabrske občine. Komisija je tudi ugotovila, da je bila razlika v točkovanju med posameznimi nastopajočimi gostilnami zelo tesna, da so bili menuji zelo bogati, pestri in okusni in da so se vse gostilne zelo potrudile tudi glede postrežbe, priprave miz in krožnikov ter čistoče.
Pri ocenjevanju je komisija točkovala vsako posamezno jedilo v me-nuju (vino, predjed, prvo jed, drugo jed, slaščice) petih tekmujočih gostiln - restavracij in proglasila za zmagovalko gastronomskega natečaja Zadružno gostilno v Gabrovcu oziroma njeno upravnico ga. Savino Monteverdi.
Ob omizju je prvi spregovoril predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kravs, Zahvalil se je vsem udeležencem gastronomskega tekmovanja in čestital zmagovalki, potem pa opozoril na resne težave, ki se pojavljajo pri vsakoletnem organiziranju tekmovanja. Dejal je, da našim gostinskim obratom primanjkuje delovne sile in da je prav temu pojavu treba pripisati dejstvo, da je gostiln vsako leto manj in da je že znano, da bodo tudi v prihodnjem letu nekatere prenehale obratovati. Položaj je zelo resen — je dejal Kravs — in če bo
največ dveh rok. Rešitev bi lahko bila v ureditvi zaposlovanja delovne sile z onstran meje tako, da bi to občasno zaposlovanje bilo legalizirano kot je v nekaterih drugih italijanskih deželah. Zaprosil je prisotnega predsednika Pokrajinske turistične ustanove odv. Berceta, da bi se zavzel za pozitivno rešitev tega vprašanja.
Odv. Bereš je upravnici Zadružne gostilne nato izročil lep pokal pokrajinske turistične ustanove, ji čestital k lepemu uspehu in pohvalil pobudo o gastronomskem tekmovanju. Dejal je, da ima Kras posebno vlogo tudi na področju gastronomije, saj je nekak posrednik med italijansko - furlansko in balkansko kuhinjo in tudi v tem smislu most civilnega sožitja. Ko je povzel resnost vprašanja naših gostiln na Krasu v zvezi s pomanjkanjem delovne sile, je menil, da je težko predlagati rešitve ker obstajajo zakoni, mimo katerih ni mogoče. Pokrajinska turistična ustanova lahko sama naredi le malo, da pa imata na tem področju večje možnosti trgovinska zbornica in dežela, ki je pristojna tudi za sprejemanje ustreznih zakonov. Na vsak način je po njegovem mnenju treba iskati rešitve v skladu z zakonom, da se morajo za to zavzeti tudi strokovna združenja in da jim bo turistična u-stanova nudila vso pomoč in podporo.
Prisotnim povabljencem, med katerimi so bili tudi člani ocenjevalne komisije, nekateri drugi udeleženci tekmovanja in predstavniki tiska, je osebje Zadružne gostilne pripravilo bogato kosilo v stilu menujev z gastronomskega tekmovanja in tako je bila gostom še enkrat dana priložnost za ugotovitev, da je bil sklep komisije pravilen in da si je Zadružna go-šlo tako naprej, bomo lahko gostilne 1 stilna v Gabrovcu priznanje res za na Krasu prešteli na prste ene ali ! služila.
VABILO!
Pripravljalni odbor TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA, Id ga bo vodil prof. Oskar Kjuder, obvešča vse pevce, ki bi se hoteli pridružiti zboru, da bo prva pevska vaja 27. t. m. ob 21. url v dvorani prosvetnega društva v Bazovici.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Včeraj-danes
Danes. ČETRTEK, 12. oktobra MAKS
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 11.07 — Luna vzide ob 11.32 in zatone ob 19.53.
Jutri. PETEK, 13. oktobra EDVARD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,4 stopinje, najnižja 10,8, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni pritisk 1011 mb, stanoviten, brez vetra, vlaga 91-odstot-na, padavine 0,1 mm dežja, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 16,7 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. oktobra se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRLI SO: 82-letni John Joseph Cosulich, 47-letni Gastone La Rosa, 75-letna Giovanna Busleta vd. Gojak, 73-letni Giacomo Godina. 71-letni Gio-vanni Mazzucato, 62-letna Maria A-pollonio vd. Stokelj, 70-letni Giuseppe Lonzar, 81-letna Paola Jugovaz, 19-letni Riccardo Ticic, 93-letni Emesto Gherdol, 64-letni Alberto Antonello. 69-letni Romano Ferluga.
Prosimo cenjene abonente redov A, B in C. ki si še niso ogledali predstave »Le premisli, Giacomi-no!», da pridejo na omenjeno predstavo v soboto 14. t. m., ker je še dovolj sedežev na raz polago.
Tečaj za učitelje Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo pripravljalni tečaj začel v ponedeljek, 16. oktobra t. i. Zato vabi učitelje, ki so se k tečaju prijavili, naj bodo v ponedeljek ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani 9. Po drobnosti o tečaju bomo še objavili Sindikat slovenske šole
• Izžrebali so listek, št. 11830, ki je zadel zadnjo loterijo občinske umetniške galerije. Njegov lastnik prejme sliko umetnika R. Mascarina.
Nazionale 15.30 «Luci della citta® j Charlie Chaplin.
Ferliče 15.00 »...e poi lo chiamarono j il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film.
Eden 16.00 «La dama rossa uccide sette volte*, Barbara Bouchet, Ug® Pagliai, Marina Maifatti. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »La corsa della le-pre attraverso i campi*. Jean Louis Trintignant, Robert Ryan, Aldo Ray. Lea Massari. Barvni film.
Excčlslor 15.45 »Ma papa ti mand* sola*. Barbra Streisand. Barvni film-
Ritz 16.00 «11 caso Carey». James Co-bum, Jennifer 0’Neill, Dean 0'Her-lihy. Pat Hingle. Barvni film.
Aurora 16.00 «Domenica, maledetta do-menica*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 »Conoscenza carnale*-Prepovedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.30 «Quattro sporchi ba-stardi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 »Unapprezzato profes-siomsta di sicuro avvenire*. Lino Capolicchio. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodranmiatico 16.30 »Le piccanti con-fessiom di una giovane studentessa* Anne Talbot. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Tom in Jerry: II top® e mio e lo ammazzo quando m> pare*. Slikanice.
Vittorio Venetu 16.30 »Un uomo dali* pelle dura*. Catherine Spaak, Toma* Milian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16 00 «Con quale amore... con quanto amore*, Catherine Spaak-Claude Rich, Lou Castel. Prepove dano mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 »Maciste contro Ercole nelia valle dei guai*. Franco Fran chi, Ciccio Ingrassia. Zabavni filF v barvah.
Astra 16.00 »Abbandonati nello spa zio*. Gregory Pečk. Barvni film.
Kino Opčine ob 18. in 21. uri »La vie del rum*. Brigitte Bardot in Lino Ventura.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, UL Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdank 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All Angelo doro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 4; Miani, Miramarski Drevored 117 (Barkovlje).
IZLET OBRTNIKOV V KRANJ
Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združen ja organizira v nedeljo, 22. t.m. izlet obrtnikov v Kranj.
Ogledali si bodo obrtniški sejen’ in prisostvovali modni reviji.
Po kosilu pa si bodo ogledali š® Kropo, Čebelarski muzej v Radovljici ter bivše jetnice v Begunjah-
Izletniki, ki se želijo udeležiti i*' leta, se lahko vpišejo pri tajništvi1 združenja, Ul. F. Filzi 8, vsak da” v uradnih urah.
10. oktobra je preminil naš dragi
ANTON STARC
občinski upokojenec
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 15.30 iz stanovanja na Kontovelu št. 35.
Žaloetno vest sporočajo: žena Marija, sin Livio in hčerka Ida, snaha, zet, vnuki, sestra, bratje in drugi sorodniki ITF _ Ul. Zonta 3
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega dragega
BRUNA PERT0TA
se mama Norma in oče Just ter sestra Majda toplo zahvaljujejo vsem, ki so na kakršen koli način žalovali z njimi.
GORIŠKI DNEVNIK
c/
VČERAJ RAZPRAVA, DANES GLASOVANJE
VZNEMIRJENOST MED GOSPODARSTVENIKI IN UPRA VITEUI
V deželnem svetu zakonski predlog Prihodnje leto zapade prosta cona: o podpori neposrednim kmetovalcem potrebna nadaljnja podpora Gorici
Ostro nasprotovanje in kritike opozicije - Dežela bo prispevala z 200 milijoni lir letno na posojila za nakup in povečanje kmetij
Deželni svet je začel razpravo ko deželne večine, ki je usmerjena o zakonskem osnutku, po katerem bodo dodeljevali finančne podpore kmetom za izboljšanje kmetij. Osnutek ki nosi številko 302 in naslov «Deželni posegi za razvoj kmetij neposrednih obdelovalcev*, ima dva Poročevalca: večinskega, demokri-
k reševanju vseh problemov kmetijstva, da pa je treba za resnično rošitev teh vprašanj veliko časa in napora, v bistvu veliko let, saj drugače se zdi vsak poseg kot površen in neprimeren nadomestek. ( Zadnji je stopil za mikrofon kopana De Biasia, in manjšinskega, j munist Bettoli ki je ostro kriti-komunista Moschionija. Razprava ziral zakonski predlog in, tudi po Se je včeraj komaj začela in zakon j mnenju nekaterih večinskih pred-
bodo verjetno izglasovali med današnjo sejo.
Zakon je dobro zasnovan, pozitiven so vsaj njegovi osnovni nameni. X tem se strinja tudi poročilo manjšinskega poročevalca Moschionija. Dre za dodeljevanje podpore v obliki kritja stroškov za obresti, ki jih morajo plačevalci na posojila za »nakup in povečanje družinskih neposredno obdelanih kmetij neposredni kmetovalci, najemniki, ki neposredno obdelujejo posestvo, spolovinarji, koloni, sodelavci in kmečki delavci ter kmečke zadruge*. Nekaj ostrejše razprave je bilo že v pristojni komisiji, naposled pa so svetovalni večine sprejeli komunistični pred. log in vnesli v besedilo tudi kmečke delavce in zadruge. Vseeno pa so ostale velike razlike med gledanjem večine in opozicije na zakonski
osnutek.
Kot so še enkrat naglasili v včerajšnji razpravi komunistični svetovalci, je zakon predvsem orne-len po premajhni finančni zmožnosti: komaj 200 milijonov lir na leto za potrebe celotne Furlanije -Julijske krajine. Poleg tega so tudi ?Porekali deželnemu odboru, da se se vedno ni lotil enotnega in organskega načrta za podporo »siromašnemu* kmetijstvu naše dežele, nasprotno, vdano sprejema navodi- 1 la Evropske gospodarske skupnosti, kar oškoduje domače kmetijstvo.
To stališče deželnega odbora naj , se odražalo tudi v nasprotovanju predlogu, da bi deželna ustanova za kmetijstvo ERSA neposredna dodeljevala posojila, včasih turi delno brez povračila, kar bi buo mnogo bolj učinkovito od posredovanja zasebnih ali javnih finančnih zavodov.
^ razpravo je poseglo kar devet svetovalcev: Moschioni (KPI), pengomas (KPI), Puppini (MF), Defter-\Vondrich (MSI), Cogo (KD), fascolat (KPI), Martinis (KD). Dal Mas (PSDI) in Bettoli (KPI). Na-^Inik komunistične skupine Mo-??hioni je na kratko obrazložil vse-mno svojega «protiporočila» in na-Slasil predvsem politično plat gospodarskega vprašanja neposrednega kmetovanja: točna odgovornost deželne večine, ki si sicer prilašča }me edinega pravega branitelja "■metov, v resnici pa podpira velike ‘emljiške posestnike. Ob to vpra-sanje se je obregnil tudi naslednji "Cmunistični svetovalec Bergomas, j1 le tudi dal dva primera slabega 11 Protikmečkega upravljanja in si-ei področje pri Isola dei Morosini lr* Pevm,	~ ‘
stavnikov, ne povsem neutemeljeno. Najprej je dejal, da je 200 milijonov lir povsem smešna vsota, ki lahko predstavlja le zagotovitev politične volje odbora, ne pa stvarno rešitev krize kmetijstva. Nato je
zida. Oba so z rešilcem RK takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ju s strogo pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje
Aretacija zaradi ponaredbe potnega lista
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 23-letnega jugoslovanskega državljana Slobodana Djuriča iz Skopja, ki se bo pred sodniki moral zagovarjati zaradi ponaredbe potnega lista,
Djuriča so policisti zalotili v baru .	; «Bis» v Ul. F. Venezian in ko so
obdelal zakon z vidika obstoječe ga vprašali za dokumente, jim je zakonodaje, skladnosti s predpisi i pokazal jugoslovanski potni list na-EGS, pomanjkanja posegov ustano- : slovljen na 27-letnega Saida Džela-ve ERSA in še zlasti zaradi po- : " manjkanja obeleženja vloge kmetijstva v predlogu za deželni urbanistični načrt.
Ker se je razprava zavlekla, je predsednik sveta Ribezzi prenesel razpravo in glasovanje na današnjo sejo, ki se obeta dokaj zanimiva in dolga, sa.i bo opozicija predložila večje število predlogov o spremembi posameznih členov.
Zadnje glasovanje deželnega sveta je bilo predvčerajšnjim, ko so izglasovali zakon, po katerem bodo urejevali delovanje uradov za zemljiške knjige. Glasovanje je bilo enoglasno le svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je še pred glasovanjem zapustil dvorano, ker je večina odbila njegov predlog, da bi znanje slovenščine predstavljalo prednost pri imenovanju uradnikov.
Glasovanja se niso udeležili niti svetovalci PSI in MF, ki niso bili prisotni nit; med razpravo
na pri Gorici. Furlanska Predstavnica Puppini je naglasila, .a le treba podpreti tiste, ki delajo ' ne špekulante. Naslednja dva ^mika, Gefter-Wondrich in Cogo i/f Mrazila pozitivno mnenje o za-vg"?’. Ki so ga odobrili v sveto-KTi t, komisiji s samimi glasovi r • PSDI in MSI. Demokristjan kjg? Je predvsem podčrtal vlogo, in *ma kmetija pri ustvarjanju r .ohranjevanju trdne družinske e-' costi in socialne zavesti mladih. Ijj 0 P<)segih komunista Pascolata, star-6- ae enkrat obrazložil znana kri iS-ca kvičarske opozicije, demo-s< tl/ana Martdnisa, ki je orisal de-dob 00 ^dovanje svoje stranke v 5 1*^ kmetov, je socialdemokrat log Mas dejal, da se zakonski pred-B Usklaja s programsko politi-
Še ena žrtev nesreče na kontovelski rebri


Riccardo Ticic
Včeraj ponoči ob 4.15 je na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice podlegel poškodbam, ki jih je zadobil v hudi prometni nesreči, komaj 19-letni Riccardo Ticic iz begunskega naselja San Nazario št. 72. S tem je število smrtnih žrtev nesreče, ki se je pripetila 7. oktobra letos, malo po 23. uri. na kontovelski rebri, nekaj metrov pred velikim in ostrim ovinkom, naraslo na dve. V isti nesreči je preminil tudi komaj 19-letni Bruno Pertot s Proseka.
Mladeniča sta se peljala po o-menjeni cesti, ko je njun motosku-ter nenadoma zdrknil na levo stran ceste in se prevrnil. Prav tedaj pa je privozil mimo tržaški avtomobilist, ki je sicer naglo zavrl, toda nesrečneža sta kljub temu prišla pod kolesa avtomobila, nato pa zaradi močnega sunka odletela do
dina, prav tako iz Skopja. Ker jih je Djuričeva slabo prilepljena slika spravila v dvom so ga pričeli spraševati o tem in onem, dokler ni priznal ponaredbe. Pri sebi je imel 2.500.000 lir in 2 milijona dinarjev. pred barom pa ga je čakal avto ford Djurič je povedal, da si je tako denar kot avtomobil prislužil s trdim delom v Milanu.
Tekmovanje v balinanju v Primožičevi gostilni
Prejšnjo nedeljo se je na oali-narskem igrišču gostilne Vita Primožiča v Drevoredu XX. septembra vršilo tekmovanje v balinanju. Vsaka ekipa, sestavljena iz dveh igralcev, je igrala proti drugi v izločilnem tekmovanju. Zmagovalec je napredoval in se srečal z zmagovalcem druge izločilne skupine. Po dolgi in napeti igri je med šestnajstimi zmagala ekipa, ki sta jo sestavljala Anton Drufovka in Vladimir Hlede. Zmagovalca sta prejela zlato kolajno, ki jo je daroval gostilničar Vito Primožič. Tekmovanju je prisostvovalo veliko število ljudi, ki jim ta šport ugaja in ki se vsak večer, ko vreme dopušča, zberejo na vrtu gostilne in do popie ure »igrajo bale*, kot sami imenujejo balinarski šport.
V tovarnah, ki uživajo finančne ugodnosti, je zaposlenih nekaj tisoč ljudi Goriška občina je dobila lani tri četrtine milijarde izredne trošarine Občinska komisija je izdelala študijo o obnovitvi proste cone
Bodo goriško prosto cono prihod- slovale veliko ljudi. Nekatere to- | nostna otvoritev pevske sezone za le-nje leto, ko zapade veljavni držav- vame bi sicer obstajale tudi brez l to 1972-73. Ob tej priložnosti bo avdi-ni zakon, obnovili? S tem vpraša- finančnih olajšav proste cone. Za- j cija za sprejem novih članov. Odbor njem se bavi že precej časa go- radi tega je ugotavljanje o šest i društva in vodstvo zbora vabita člane riška občinska uprava, ki je skli- tisoč zaposlenih v zvezi z ugodnost-1 in prijatelje, da se polnoštevilno ude-
mi proste cone precej tvegano. Tre- ; ležijo otvoritve, ba pa je resnici na ljubo ugoto- I
cala sestanke z zainteresiranimi gospodarskimi sektorji in ki si upravičeno prizadeva, da bi ohranila zase precejšnje trošarinske dohodke, ki dajejo precej kisika njenemu proračunu. Samo v letu 1971 je go-riška občina dobila '58.171.718 lir, v dvajsetih letih od 1949 do 1969 pa okrog šest milijard in pol lir. Pri tovrstnem dohodku ima svojo korist, sicer precej manjšo, tudi sovodenjska občina, ki lahko prav zaradi tega uravnovesi svoj proračun.
Prosto cono je rimski parlament dovolil Gorici leta 1949, ker je bilo njeno gospodarstvo zaradi nove meje hudo prizadeto. V prvih letih so bili prihranki vseh velikih trgovcev in industrijcev, ki so imeli svoje prste v tem, zelo veliki Zaradi stalnega nižanja carin, zlasti v državah Skupnega evropskega tržišča, so se ti dobički nižali, vendar je še lani državna blagajna »izgubila* zaradi neplačanih carin na gori-škem področju štiri milijarde lir. Ker plačujemo proizvode proste cone v glavnem po isti ceni kot proizvode izdelane drugod, je jasno, da je večina tega «pnhranka* šla v žep nekaterih maloštevilnih ljudi ali podjetij.
Na drugi strani pa je prosta cona dala s svojimi olajšavami precej kisika goriški industriji. V tovarnah ki imajo še danes določene olajšave v zvezi s prosto cono, je bilo lani zaposlenih šest tisoč ljudi (jestvinska industrija 30 zaposlenih, avtoprevozništvo 1.000 zaposlenih, kartonažna industrija 183 ljudi, kemijska industrija 29. industrija čokolade in slaščic 582 ljudi, lesna industrija 437 ljudi, industrija likerjev 133 ljudi, strojna industrija 986, tekstilna industrija 2 6.36 ljudi).
Treba je sicer vedeti, da so nekatere tovarne, ki imajo danes olajšave proste cone, obstajale še pred letom 1949 in so že takrat zapo-
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO
MLADINO PRI SKGZ
obvešča, da se prične pouk telovadbe za predšolske otroke danes, v četrtek, 12. oktobra ob 16. uri v prostorih kluba »S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13.
Otroci naj prinesejo s seboj telovadne copate. Ostala pojasnila v zvezi s telovadno obleko bo dala gospa Marija češčut, ki bo tudi letos vodila pouk.
08 PRE.skERl SSG V GORICI
Za začetek - farsa
Predstava v skrbni in razigrani režiji ter dobri igri nastopajočih
Letošnja gledališka sezona se je pričela v Gorici brez posebnih napovedi. Zdi se mi, da smo se kar na lepem znašli pred dejstvom. Otvoritvena uprizoritev sama se ne sklicuje na klasične veličine niti na <iusodne» teme. Začeli smo z anonimnostjo: neznani francoski komediograf iz 16. stoletja je spretnosti igralcev zaupal na kratko zasnovano fabulo, kakršna bi se bila lahko že mnogokrat pogrela na najrazličnejših odrih.
«Kadar se ženski jezik ne suče* — že naslov diši po farsi. Ob farsi pa si že nekako podzavestno pridržujemo pravico, da «za-devo» sprejemamo s precejšnjo rezervo (recimo kot mašilo). Še posebno, ko gre za otvoritveno uprizoritev.
Človek začenja celo sumiti nad ostalim repertoarjem — še posebno, ko ugotavlja pri naslednjih napovedih sledeče: »prvič v slovenščini, novost, prvič v slovenščini ,novost» — in še parkrat tako. Ali bo letos kaj globoke ka-______________________________________ tarze?
MmiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiuiiumiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiiiimimHiiiiiiiiiiiiimniiiimimmmiimuum
ZARADI ŠIRJENJA CESTE
niiuiiiiiiramiiimiiiiiiiuiiiiiiimuuiiimimiiniiiiinnummnimiiiiiiiiiniiiiiiniHmimHmuiuiMuuiun
V IMENU PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA
Vrhovi v treh obmejnih deželah določeni za skupno transverzalo
Prvi vzpon Goričanov na Ojstrico zaradi slabega vremena ni uspel
Gubčeva knjižnica
°b 400. obletnici kmečkih uporov pripravljajo založbe «Partizanska knjiga* iz Ljubljane, «Založni-štvo tržaškega tiska* in «Spektar» iz Zagreba zbir-ko 30 knjig iz slovenske in hrvaške književnosti
Obsežni izbor romanov, novel in pesmi bo zajemal Preko 9000 strani in bo bralce seznanil z najrazlič-nQjšimi zgodovinskimi in družbenimi dogodki iz na-starejše in novejše zgodovine
Knjige bodo v celoti vezane v platno, tiskane na brezlesnem papirju in z barvnim ščitnim ovitkom
^ Prednaročilu bo cena te izredno zanimive zbirke znatno nižja
Prednaročila sprejema:

TRST
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792
Pril programu medsebojnega spoznavanja in prijateljskega sodelovanja treh obmejnih dežel Furla-nije-Jul. krajine, Slovenije in Koroške, ki je ztasti na Goriškem v zadnjih letih lepo v razvoju na političnem, kulturnem in gospod arsko-socialnem področju, nočejo zaostati tudi planinci treh dežel.
V	ta namen so se sporazumele planinske organizacije CAI, Planinska zveza Slovenije in Alpenverein iz Celovca za ožja sodelovanja planincev treh oežel tudi na tem področju. Izdelali so poseben načrt, v katerem so določili po deset najbolj značilnih vrhov vsake dežele za zimske in poletne ture ter izdelali pravilnik za vzpone nanje. Po tem pravilniku bodo lahko planinci treh organizacij, pa tudi drugi, dobili na sedežu katere koli od treh organizacij posebno knjižico za pečate pri obisku takih vrhov, na vrhovih samih pa so v primernih skrinjicah postavili kontrolne štampiljke.
Planinska zveza Slovenije je za take obiske določila naslednje vrhove: Grintavec. Ojstrica, Storžič, Jalovec, Bavški Grintavec, Pristojnik, Škrlatica, Triglav, Km in Ratitovec.
Na naši strani je CAI določil vrhove: Jof di Miezegnot, Montaž, Viš, Kanin, Grauzaria, Monte Ca-1 vallo, Zermuda, Coglians, Prestre j ljenik in Peralba.
Na Koroškem pa so izbrali na- j slednje vrhove: Spitzegel, Reissko- j fel, Hochstadel, Petzeck, Gross- j glockner, Sonnblick, Saiileck, Hafner, Koenigstuhl in Klommock.
Planinec, ki bo želel prejeti posebno značko, ki je določena za obiske teh vrhov, bo moral obskati najmanj pet od njih v vsaki treh dežel ter vnesti njihove pečate v posebno knjižico, ki jo v Gorici lahko dobi na sedežu CAI, proti vpisnini po 1500 lir za knjižico.
Skupina planincev goriškega CAI se je preteklo nedeljo odpravila z avtobusom na prvo tako obvezno turo treh dežel ter si kot prvi vrh na »poti prijateljstva*, kakor so jo imenovali, izbrala Ojstrico v Kamniških planinah. Žal pa izletniki tokrat niso imeli sreče. Ko so prispeli z avtobusom do žičnice v dolini Kamniške Bistrice in se z njo povzpeli na Veliko planino, je bila tam taka mUgla, da so morali opustiti nadaljevanje poti na Ojstrico. Zato so se vrnili in se ustavili v Črnem vrhu nad Idrijo od koder so se povzpeli do planinske koče pod Javornikom.	I. M.
Z mopedom v avtomobil
V	bolnišnico so pripeljali 25-let-nega Maria Di Leno, ki je z mopedom trčil v avtompbil in si pri
Ispnzo, bo je iz še neznanih vzrokov trči v avtomobil.
Nocoj premiera «Desetega brata» v Solkanu
V veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu bo nocoj ob 20.15 premiera Jurčič -Robovega »Desetega brata*. To je prva letošnja predstava Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, ki ga dobro poznamo tudi Slovenci na tej strani državne meje. Zaradi tega smo prepričani, da bo marsikdo med Goričani nocoj prisostvoval tej predstavi.
• Na sedežu ENAL na Korzu Verdi 115 bo v ponedeljek 16. oktobra ob 19. uri sestanek vseh, ki jih zanima streljanje. Nameravajo ustanoviti posebno strelsko sekcijo v okviru ENAL.
pa je resnici na
viti, da je ta zakon precej Doma-gal pri ustanavljanju manjših tovarn in brez dvoma dva-tri tisoč ljudi je tu našlo zaposlitev prav zaradi ugodnosti, ki so jih imeli in še imajo lastniki tovarn v zvezi s tem zakonom.
Zaradi tega so na sestankih na županstvu industrijci enostavno zahtevali. da se celotni kontingent uvoženega necarinjenega blaga podeli izključno industriji, ko bo prišel v razpravo novi zakon. Veletrgovci, ki so imeli precejšnje dobičke in niso imeli s tem v zvezi potrebe, da bi investirali večje vsote v skladiščne naprave, riti da bi zaposlili veliko delovne sile, pa hočejo ohraniti zase dosedanje kontingente in trdijo, da oni plačujejo občini večino trošarine. Na drugi strani pa sindikati zahtevajo, da se i
zaprli za 18 mesecev
proste cone: treba pa je odpraviti;	M*
dosedanje privilegirane položaje, s katerimi so nekater prekomerno obogateli.
Sestanke s kategorijami je vodil občinski odbornik za programacijo Fantini. Izvlečke tega poročila so izročili občinskim svetovalcem, ki bodo v kratkem o tej stvari razpravljali. Občinski svet je že pred časom izvolil posebno komisijo, ki je te stvari preučila. Kar se tiče občinskih dohodkov v zvezi s trošarino in v zvezi z novim državnim davčnim zakonom, bo država v prvih štirih letih izvedbe podelila občinam 10-odstotni povišek trošarine, ki so jo dobivale v zadnjem času. Strokovnjaki menijo, da bo morala država gorišk’ občini (in če je tako tudi sovodenjski, ugotavljamo mi) dati povračilo tudi za trošarino na proizvode proste cone. če so stvari take, ni nevarnosti za finance goriške blagajne.
Danes stavka gradbincev
Zaradi gradnje podvoza v Ul. Aquileia bodo cesto zaprli za promet. Gradnja tega objekta, ki traja domala že eno leto, bo s tem prešla v zaključno fazo, ki pa bo — in to je zelo hudo — trajala eno leto in nol. Ves ta čas ne bo mogoč nikakršen promet po tej ulici, kar pomeni, da bo mesto v nekem smislu hudo »ranjeno*, ker bo zapora vnesla v navade občanov in tudi v promet nekatere bistvene spremembe.
Na mestnih podjetjih se že nekaj časa pogovarjajo o posodicah tega ukrepa in zlasti o spremembi mestnih avtobusnih prog, ki vodijo po Ul. Aquileia v Štandrež, Ločnik ter Podgoro.
Obstajajo različni predlogi za spremembe mestnih prog. Nekateri menijo, da bi avtobus v Štandrež vozil po Tržaški cesti in Ul. Fermi (industrijska cona). Spet drugi pa zagovarjajo stališče, da bi odprli zasebno progo, ki bi nekje s Korza vodila po Ul. Leoni in Fatebenefratelli. Možno je tudi prestopanje pri železnici.
V prihodnjih dneh bedo zaprli Ul. Aquileia, ker bodo mestna podjetja opravila svoja dela na vodovodnih in plinskih napeljavah. Do takrat bo podjetje Tacchino odprlo — to naj bi se zgodilo 10. oktobra — Ul. Fatebenefratelli, kjer so zemeljska dela zaključena in je potrebno položiti samo še asfalt.
Ob nič kaj prijetni novici, da bo podvoz zaprt do aprila 1974. leta, se marsikdo sprašuje, če je sedanje rašitev zares najbolj domiselna, ali pa rti bil morda boljši načrt izpred tolikih let, po katerem bi speljali ravno cesto od ločniške-ga mosta pod železniško progo do Ul. Fatebenefratelli Od tega načrta so zgradili le en cestni krak, ki ga je mogoče še sedaj videti ob Agipovi bencinski črpalki.
Če bi se ogreli za to rešitev, ki je šla povsem v pozabo (in kdo ve zakaj) bi vpadnico gradili brez slehernih cestnih zapor.
Na izgradnjo dohodnih poti v Gorico pa bi lahko pomislili tudi takrat, ko so gradili jez na Soči. Njegpvi stebri so namreč tako trdni, da bi zlahka speljali čezenj takšno cesto kot na ločniškem mostu.
Za takšna razmišljanja, ki izha-laio iz svoj čas sprejetih razvojnih
■iiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiHNiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinirHiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Še tri dni odprti gledališki razstavi
Tudi na Goriškem bo danes stavka gradbenih delavcev in vseh. ki so s to stroko povezani. Stavko so proglasili v vsedržavnem merilu sindikati CGIL, CISL in UIL v znak protesta proti zavlačevanju obnove delovne pogodbe. Istočasno nameravajo delavci gradbene stroke protestirati pri osrednji vladi in pri deželah zaradi počasnosti izvajanja zakona štev. 865. V državnih blagajnah pa je precej neizkoriščenega denarja. Danes zjutraj bodo gradbinci sodelovali na zborovanju na Garibaldijevem trgu v Gorici.
Stavka je bila včeraj tudi v podjetju Calcisonzo v Zagraju, ker podjetje ne upošteva sporazuma sklenjenega s sindikati.
Zaradi odpusta dveh delavcev, e-den med temi je član tovarniškega sveta, je bila včeraj stavka v centru Hannibal v Tržiču. Stavka bo tudi danes od 12. do 14.30.
V pokrajinskem zavodu «Duca d’Aosta» v Gradišču bodo jutri stavkali asistenti, ker ni pokrajinska uprava potrdila službenega razmerja dvema med njimi.
Danes otvoritev pevske sezone v Štandrežu
Danes, 12. oktobra 1972 ob 20.30 bo v prostorih PD »O. Župančič* slav-
Podvoz v Ul. Aquileia
Odločitev bo zahtevala popolno spremembo prometa v spodnjem delu mesta - Česa nismo storili v preteklosti
smernic in iz zamujenih priložnosti, je šel čas prehitro mimo. Načrtovalci so se odločili za drugačne rešitve, prav gotovo tudi zelo pametne, ki širokopotezneje odpravljajo ozko grlo, vsaj kar zadeva prehod pod železniško progo.
Ciril Klanjšček se je včeraj hudo ponesrečil
Huda nesreča se je pripetila domačinu iz Števerjana, ko je včeraj zjutraj iz neznanih vzrokov padel s traktorja, med delom na polju. Cirila Klanjščka iz Števerjana, Ul. Uklanci 21, so najprej pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude poškodbe na hrbtenici. Po pryi diagnozi bi se moral Klanjšček zdraviti v bolnišnici približno 30 dni. V popoldanskih urah pa se je Klanjščkovo stanje poslabšalo, ter so ga morali prepeljati v videmsko bolnišnico, kjer zdravijo hujše telesne poškodbe.
Cirilu Klanjščku, občinskemu svetovalcu v Števerjanu in našemu zvestemu tri ja tel ju in bralcu želimo čimprejšnje okrevanje.
V petek in soboto stavka v vseh šolah
Tudi na Goriškem bodo v petek, 13. in v soboto 14. oktobra stavkali profesorji, učitelji in ostalo pomožno šolsko osebje, ki so včlanjeni v sindikatu CGIL in UIL. Stavko so sindikati proglasili v vsedržavnem merilu in včeraj popoldne so se člani teh dveh sindikatov v Gorici sestali, ter sklenili, da se tudi oni pridružijo vsedržavni stavki.
Obiskovalci na razstavi scenografa Vlastislava Hofmana v dvorani Ljudskega doma (Foto Altran - Gorica)
Razstava češkega scenografa Vlastislava Hofmana, ki je odprta v dvorani Ljudskega doma. je doslej doživela precejšen uspeh: v petih dneh jo je obiskalo nad 1.200 ljudi.
Razstavo so oaprli v okviru srednjeevropskih srečanj in tudi ob tej priliki smo imeli Goričani priliko prvi videti tako obsežno razstavo tem poškodoval	zgornji del obraza,	znanega češkega	gledališkega umet-
Zdravniki so	ga	pridržali na	zdrav	nika. Kasneje bodo razstavo pono-
ljenju 7 dni	Di	lena se je	z last-	vili v Benetkah,	v znameniti Fon-
riim vozilom	peljal po Ulici	Lungo	dazione Cini na	otoku Sv. Jurija,
nato bo romala v inozemstvo, v Muenchen in na Dunaj, prihodnje leto pa bo razstava spet na italijanskem ozemlju in sicer v znameniti milanski Scali, ob priliki otvoritve gledališke sezone 1973-74
Prireditelji goriške razstave so nam povedali, da je Gledališki oddelek dunajske nacionalne biblioteke odkupil nekaj scenskih osnutkov Vlastislava Hofmana.
Ob priliki goriške razstave so iz-
dali tudi okusen katalog (priredila sta ga Walter Zetti in Giorgio Ca-pezzani), na platnici so vinjete Shakespearove »Nevihte* v priredbi praškega mestnega gledališča v letu 1920.
Precej uspeha doživlja tudi Musilova razstava v držami biblioteki v Ulici Mameli in razstava o goričkem mestnem gledališču, ki je u-rejena v palači Attems. Vstop je brezplačen, razstave bodo odprte do polovice oktobra
Na Krasu odkrili podzemeljsko jezero
Na goriškem Krasu, na griču nad Tržičem, se nahaja majhno podzemeljsko jezero. Prisotnost tega jezera je prvi odkril deček, ki se je tam igral. Nevio, to je namreč ime fantka, je vrgel kamen v neki požiralnik in slišal, da je po nekaj sekundah kamen padel na vodno gladino. Deček je hitro opozoril speleologe iz Tržiča, ki so z opremo prišli na kraj in se spustili v jamo. Po 30 metrih spusta so končno dospeli do jezerca, ki je globoko od 3 do 4 metre. Raziskovanje se je nadaljevalo in so nato odkrili še dve podzemeljski sobi z lepimi stalaktiti in stalagmiti. Jezeru so dali ime fantka, ki ga je odkril, to je Nevio, in ga bodo v prihodnjih dneh še podrobneje raziskali. Skupina tržiških speleologov je u-gotovila. da je jezero v isti nad morski višini kot Doberdobsko, in vse kaže, da imata ti dve jezeri nekaj skupnih podzemeljskih ka nalov.
Cestna nesreča v Ulici Blaserna
V Ulici Blaserna je včeraj popoldne prišlo do trčenja med tovornjakom in poltovornjakom. 65-letai Ardermo Samtarossa iz Ulice Ascoli 18, je vozil svoj poltovornjak po zgoraj omenjeni ulici, kar na lepem pa je od zadaj v njegovo vozilo trčil tovornjak. Samta-rosso so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal petnajst dni.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici sta se 11. oktobra rodila 2 otroka: 4 osebe so umrle.
ROJSTVI: Monica Persoglia in E-lena Tolomio.
SMRTI: gospodinja 50-letna Alieta Vidoz, vd. Marega, upokojenec 66-letni Detalmo Degano, upokojenka 81-letna Rosa Ciccone vd. Milanese, 1 upokojenka 71-letna Emilia Bertogna.
O vsem tem bo treba pač sproti ugotavljati. Zaenkrat bi rekel, da velja tudi sledeča ugotovitev: farsa, ki smo ji prisostvovali, nam potrjuje dejstvo, da gledališče lahko izvršuje globoko kulturno poslanstvo tudi, ko nam predlaga preprosto tematiko. V našem primeru bi lahko rekli, da je Voj-mil Rabadan zelo spretno stvezel tekst na podlagi neznanega «ca-novaccia». Še posebno pa je treba poudariti, da se je prevod Mirku Mahniču izredno posrečil. To je verjetno «zagrabilo» tudi režiserja Adrijarta Rustjo. o katerem bi težko rekli, da je bil že kdaj tako <mavit». kot n tem primeru.
Kar se igralcev tiče. bi rekel, da se še posebno od uprizoritve »Črev* sem duet Bratuževa -Petje vedno bolj uglašuje.
Temeljito pogojeni so bili kostumi Marije Vidauove. Demetrij Cej je nazorno tnakazah sceno, ki ima poleg drugih lastnosti tudi to, da je zelo prilagodliiva vsakršnemu odrskemu prostoru.
Farsa tKadar se ženski jezik ne suče*, ki bo ta mesec prepotovala naše odre od Trsta do Trbiža, bo prav gotovo ena najbolj sočnih uprizoritev te vrste.
m. r.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVE ZA V GORICI in ZVEZA SLO VENSKE KATOLIŠKE PROSVE TE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetni ške prireditve EMAC iz Gorice
VOJMTT RABADAN
KADAR
SE ŽENSKI MIK NE SUČE
(Farsa v treh dejanjih)
(Ljudski oder)
prevod	Mirko	Mahnič
kostumi	Marija Vidauova
scena	Demetrij Ce.i
songi	Miroslav	Košuta
glasba Aleksander Vodopivec režija	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 12. oktobra ob 20.30 v župnijski dvorani v števerjanu. V nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
Kino
17.30—22.00 »Reveren-R. Harrison Barvni
Gorica
VERDI 17.15 — 22.00 »Appuntamen-to con una ragazza che si sen te sola*. C. Bergen in P. Majle. Barvni film.
CORSO 16.45- 22.00 «Piccoli omic-cidi*. E. Gould in M. Rodd. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan.
CFNTRALE 17.00—21.30 »Korane, la terrificante bestia umana*. R Park in A. Levin. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 »La stir-pe di Caino* D Reed in S C.a-rečdu. Barvni film Mladini nod 14. letom prepovedano.
VITTORIA 17.30 - 22.00 «Decameron proihitissimo* fBoccaccio mio. statti zitto). P 4en<rfjni in B Beami. Barvni film Mladini pod 18. letom prepovedano.
7 riic
AZZURRO: do Colt* film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Don Camillo e i giovani d'oggi». G. Moschin. Barvni film.
PRINCIPE 16.00-22.00 »Ventitrč pu-gnalate per Cesare*. Charlton He-ston. Barvni film.
Vodu Goric«<
SOČA (N. Gorica) »Ko osem zvonov zazvoni*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter) »Tarzanov izziv*, ameriški film - ob 18. in 20.
RENČE «Puške za Apače*, ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS »Črni gusar*, italijansko -španski barvni film — ob 20.
KANAL »Maščevanje Hannie Coulder*, ameriški barvni film — ob 20.
DESKLE »Junaki Shervvoodskega gozda*. ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA «Peklenski komandosi*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA I.EKARNA V UOKILI Dane? ve.- lan in ponoči le le/urna
lekarna Baldini. Korzo Verdi 57. tel.
št. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V IRŽICl)
Danes ves dan in ponoči le dežurna
lekarna A) Redentore. Ul Fratelli
Roselli tel 72 340.
Izleti
Go-oktobra
Slovensko planinsko društvo rici priredi v nedeljo, 22. avtobusni družinski izlet na otok Cres. Prepeljali se bodo na otok s trajek-tom, ki odpotuje iz Brestova. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495.
Razna obvestila
Županstvo v števerjanu obvešča, da potrebuje postrežniško moč za potrebe osnovne šole. Prošnje morajo zainteresirani vložiti na županstvo do 20. oktobra letos.
ČEPRAV DOKONČNEGA OBRAČUNA ŠE NI
TURISTIČNA LETINA RES NE BO ODLIČNA
Deloma so bile krive koze, deloma vreme, toda vsa krivda ni v tem - Gostinstvo se začenja usmerjati v izletniški turizem
Čas dopustov je minp, gospodarstveniki in poslovni ljudje v Sloveniji si že začenjajo beliti glave z bilancami in problemi, s katerimi se bo spet treba spoprijeti. Pripravljajo se že tudi prve »inventure* v dejavnosti, ki je med redkimi v poletnih mesecih res delala «s polno paro*. Sploh posvečanje v Jugoslaviji turističnemu gospodarstvu, ki postaja v vseh evropskih receptivnih deželah čedalje pomembnejša panoga, zaradi njegovega blagodejnega vpliva na devizne bilance in možnost zaposlovanja, še posebno pozornost.
Čeprav še niso zbrani dokončni podatki za glavno sezono, je vendar več ali manj jasno, da se pričakovanja o letošnjem rekordnem povečanju tujega turizma v Sloveniji ne bodo uresničila. Prvo četrtletje se je sicer kar lepo
iiiimiuiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
IZ SOSEDNE ISTRE
Kamnolom v Marušičih ponovno obratuje
Stari ljudje iz Grožnjana in Marušičev še pomnijo, kako so vse do konca preteklega in v začetku sedanjega stoletja delah v velikem kamnolomu v Marušičih, kako so iz tega velikega kamnoloma odvažali čez Trst v Italijo in drugam velike bloke lepega belega istrskega kamna. Tedaj je bilo v Marušičih veliko kamnosekov, mnogi do mačini pa so imeli konje in vole, da so mogli prevažati kamenje iz kamnoloma. Nato pa so prišli drugi časi, ko je beton začel izpodrivati kamen, arhitektura in gradbeništvo na sploh ie ubralo nove poti, kamnolom v Marušičih je začel hirati. Žerjavi in drugo o-rodje v kamnolomu je začelo rjaveti, tudi bele plošče so začele temneti, kamnolom je preraslo ščavje.
Tako je ostalo dolga desetletja, ko kamnolom ni delal, ker na tržiščih ni bilo zanimanja za beli kamen iz tega kamnoloma. Ko pa so pred časom ljudje iz bujskega komunalnega podjetja «Polets> začeli v Marušičih treti kamenje za cestni gramoz in za drugo rabo, se je v kamnolom vrnilo nekaj življenja, ki se je lansko leto maja še razširilo, ko so v kamnolomu formirali obrat za izdelavo betonskih izdelkov. Podjetje je nabavilo nekaj strojev in kamnolom je dejansko zaživel. V kamnolomu namreč izdelujejo tako imenovane blo-kete iz kamna in cementa ter robnike za ceste.
Ni to neko veliko podjetje, kljub temu pa so izdelali že 120 tisoč bloketov iz drobljenega kamna in cementa in tudi -nad 20 tisoč robnikov, ki jih postavljajo vzdolž novih ali obnovljenih cest v Istri in drugod. Izdelki »Poleta* v Marušičih so se namreč naglo uveljavili ne samo na območju Buj, kjer jih uporabljajo komunalno podjetje ter posamezniki pri gradnji stanovanjskih hiš, pač pa gredo njihovi izdelki tudi po vsej Istri.
V Istri je bil beli kamen že tradicionalni gradbeni material. Zato je bilo v Istri več kamnolomov, od katerih so se nekateri razvili v pomembnejša podjetja, saj so lepi beli istrski kamen izvažali iz Istre že od starih rimskih časov do konca prve svetovne vojne. Glede tega so bili nekateri istrski kamnolomi zasloveli. Eden tako pomembnih kamnolomov je bil prav kamnolom v Marušičih, od koder so kamen izvažali v Italijo, kjer so postavili nekaj pomembnih poslopij prav iz kamna iz Marušičev.	T.F.
začelo, potem pa je nastopilo za nekaj časa skoraj pravo mrtvilo. Epidemija koz v Jugoslaviji, čeprav ni bilo v Sloveniji ia v so-sedem Hrvaškem primorju niti enega primera, je močno vplivala — skupaj s slabim vremenom — na dokaj izjalovljena pričakovanja. Letošnji avgust je bil slabši od | lanskega, sicer pa ugotavljajo da 1 je bilo v glavni sezoni kvečjemu za kakšnih dobrih 14 dni lepega vremena. Nekatere jugoslovanske turistične kraje so morda zapuščali turisti tudi zato, ker je nekaj časa odpovedala oskrba z mesom (zaradi pretiranega izvoza v začetku leta), kar pa se v Sloveniji kot zatrjujejo gostinci, ni zgodilo. Naj bo kakorkoli, letošnje dokončne bilance števila gostov in prenočitev še ni mogoče prerokovati.
Rado Lipičar, pomočnik sekretarja za gospodarstvo pri slovenski vladi, nam je pred dnevi postregel z nekaterimi podatki, ocenil pa je tudi glavne značilnosti letošnjega turizma: v sedmih mesecih so statistični podatki izkazali za 4 odst. več prenočitev kot v enakem lanskem obdobju, od tega je prenočevalo domačih gostov za 9 odst. več, tujih pa za 2 odst manj. Kljub vsemu pa je prineslo turistično gospodarstvo precej večji devizni pritek: indeks za 7 mesecev je kar 132,5,
Seveda so k takemu porastu delno pripomogle tudi višje cene (glede tega se letos sicer ves evropski turizem giblje na višji ravni), toda, kot nam je soed pogovorom dejal omenjeni funkcionar, gostinci v Sloveniji letos s cenami ne pretiravajo, več ali manj so se držali razumnih meja. Dal izkazanega porasta deviznega pritoka gre na rovaš prodaje blaga turistom za devize (z 10 odst. popustom) — ta trgovska prodaja se je v primerjanem obdobju letos povečala za 73,7 odstotka, pa tudi maloobmejni promet z Italijo in Avstrijo, ki zajema poleg prodaje blaga v trgovinah še valutno menjavo (pri čemer pa je avstrijski delež v primerjavi z italijanskim neznaten), izkazuje letos precejšnje povečanje — indeks 143,7. Težko je sicer zbrati natančnejše podatke, vendar se v Sloveniji letos, poleg tranzitnega, ugodno razvija tudi izletniški turizem.
Morda pa bo letošnja turistična bera v Sloveniji nekoliko boljša zahvaljujoč se obratovanju novih turističnih zmogljivosti, zlasti ob slovenski obali. Na področju turističnih vlaganj je sploh opaziti nekaj novega: vidna je težnja, da bi izpopolnili tako imenovano turistično infrastrukturo. Gradi se čedalje več objektov, ki posredno o-mogočajo večjo izkoriščenost zmogljivosti, zlasti izven glavne ter v zimski sezoni. Hkrati z gradnjo takih objektov (kot so pokriti o-grorrmi bazeni, igrišča, zabavišča, smučarske žičnice in vlečnice itd.) ob slovenski obali, uotem v Kranjski gori, v zdravilišču Radenci in drugje, se med turističnimi delavci v Sloveniji krepi ne le spoznanje, da si ne moremo privoščiti gradnje hotelov, ki bi prinašali izkupiček samo 2 meseca v letu, ampak tudi smisel za združevanje poslovnih interesov v posameznih turističnih krajih. Tako oblikujejo na primer v Kranjski gori konzorcij turističnih organizacij in vseh zainteresiranih podjetij, ki bo skrbel poleg zbiranja denarja za gradnjo žičnic in druge infrastrukture — tudi za racionalno izkoriščanje vseh zmogljivosti
Kot največje ovire nadaljnjemu hitrejšemu razvoju turizma v Sloveniji, ki po svojih zmogljivostih zaostaja za sosednjimi deželami (Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino), čeprav bi lahko imela po svojih naravnih možnostih vsaj e-nako ponudbo — pa štejejo danes
Kaj vse že ni bilo rečeno na račun družine Kennedy in na račun nesrečne lepotice Marilyn Monroe. Pravzaprav ni to 'nič novega. saj pravi stari pregovor, da strele udarjajo v vrhove. Za Johna Kennedyja velja, da je bil eden vrhov v ameriški politiki zadnjih let, Marilyn Monroe pa je tudi spadala med najvidnejše ljudi zadnje dobe, seveda na svojem področju, v filmskem svetu. Čeprav francoskemu časnikarju Jeanu Marcillyu ne moremo v celoti verjeti, bomo vso zgodbo, ki jo je spletel, na kratko povzeli, kajti drugi pregovor pravi, da tam, kjer se kaj kadi, bc tudi kaj ognja Po tem uvodu preidimo k stvari.
Francoski časnikar Jean Marcil-ly je v neki svoji televizijski oddaji zatrdil, da je Marilyn Monroe imela otroka z Johnom Ken-nedvjem, nesrečnim predsednikom ZDA, ki so ga umorili v Dallasu. Otrok, hčerka, je živa. Marilyn Monroe jo je bila izročila družini svojega bivšega moža Joa Di Maggia.
Samo ob sebi se razume, da je vpletanje tolikšne osebnosti, kakršen je bil John Kennedy, v to zadevo dvignila precej prahu. Sledili so komentarji, sledila so zanikanja in francoski časnikar se je znašel pred dilemo, ali naj svojo trditev demantira, ali naj svojo trditev dokaže. Časnikar se je odločil za drugo rešitev in skušal v svojem članku dokazati, kar je rekel po televiziji.
In kaj Jean Marciily pravi? Marilyn Monroe se je spoznala s »klanom Kennedy» preko slovitega ameriškega popevkarja italijanskega porekla Franka Sinatre. Njen mož Joe Di Maggio je bil namreč prijatelj Franka Sinatre, Sinatra pa se je preko Petra Lawforda, ki se je oženil z eno izmed sester Kennedy, spoznal s Kennedyjevimi. Marcilly trdi, da je John Kennedy rad obiskoval družbo Franka Sinatre in to baje zato, ker so se v njegovem krogu često zbirale hollywoodske lepotice, bivši ameriški predsednik pa je bil, kot trdi francoski časnikar, občutljiv za ženske mikavnosti. Poleg tega je John Kennedy vedel, da bi mu poznanstvo raznih idolov množic znalo koristiti pri volitvah za v Belo hišo.
Ko pa se je v ZDA začel tako imenovani »lov na čarovnice*, je Marilyn Monroe, ki se je bila medtem ločila od Joa Di Maggia in se omožila z Arthurjem Millerjem, prosila Johna Kennedyja, naj zaščiti njenega moža pred mckar-tisti, pa čeprav je znano, da Mariin Monroe ni bila preveč srečna z Millerjem, ki je slovel pri lovcih na čarovnice za levičarja. Ta srečanja s Kennedyjem pa so rodila nekaj, kar je francoski časnikar nazval »intimna zveza, celo ljubezen*.
Kakor piše francoski časnikar, je Marilyn držala to zvezo s predsednikom ZDA v veliki tajnosti. Toda Jacqueline, ki je bila tedaj
Kvintet »Džavoli* iz Ricmanj, ki je dobro znan po	vsem našem	Bre-	žena predsednika Kennedyja, je
gu Sestavljajo ga Sergij Pangerc, Mauro Keber,	Walter Bet,	Lu-	vendarle zvedela za njune stike in
cijan Derganc in Vilijam Slavec	je baje svojemu možu zagrozila:
........................Milin....im..........mu....um.................................n....»•••...................ih
jih boste po vsej verjetnosti še potrebovali. V čustvenih zadevah bo šlo vse kot namazano.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pri izbiri sodelavcev boste morali biti previdni. Tudi pri iskanju družbe ne boste srečni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne podcenjujte nasvetov, ki vam jih bodo dali ljudje, na katere ste se mogli že doslej zanesti. Potrebni boste počitka.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoli vas se motajo ljudje, ki nimajo dobrih namenov. Verjetno boste šli na pot, ki vam bo prinesla veliko zabave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogumno razširite svoje poslovne mreže, da ne bi ostali preveč osamljeni. Zelo prijeten dan, še posebno večerne ure.
pomanjkanje kapitala. Ta se je v zadnjem času še bolj {»dražil, tako d? slabi tudi spodbudni učinek benefikacije obrestne mere, ki se sicer odobrava iz državnih sredstev. Zato menijo, da v naslednjih letih verjetno v Sloveniji ne bodo začeli graditi kakšnih večjih hotelov (razen seveda tistih, ki sodijo v okvir že izdelanih projektov, kot je Bernardin). Zato je pričakovati, da bo ena izmed značilnosti prihodnjega razvoja turizma — še večja usmeritev k izkoriščanju možnosti, ki jo dajejo tranzitna lega, naravne lepote in s tem veliko zanimanje za enodnevne izlete. Zato se bo verjetno še bolj kot doslej podpirala gradnja zasebnih gostišč in manjših penzionov. Tudi po zgledu sosednih dežel.	L R.
OB ROBU OLIMPIADE V SKOPJU
Robert Turp, eden izmed znanih mednarodnih trgovcev z orožjem, ki je skušal preko italijanske TV prepričati občinstvo, da je razpečevanje orožja navadna trgovina, nekako tako, kot če bi prodajal mleko ali kruh. Turp je rekel, da »kjer pride do kakega spopada, pridem tudi jaz s svojim kovčkom«
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^1011111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
FRANCOSKI ČASNIKAR PONOVNO V NAPADU
Družina Kennedy ne bo imela miru
Marilyn Monroe naj bi bila imela hčerko z bivšim predsednikom ZDA - Klan Kennedy» noče reagirati
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Temeljito se pripravite na delo, kajti nekaj vam pripravljajo, kar bi vas znalo močno ovirati pri vaših načrtih. V družini mdr.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslovnem življenju ali pri delu kar dobro. Kar se pa čustvenih zadev tiče, pazite, da se pri letanju okoli ognja ne opečete.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Močne ovire bi znale zavreti vašo dejavnost. Potrebno bo zato, da razvijete vso svojo iniciativnost. Ne nasedajte podtikanjem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes teste imeli izredno priložnost, da si ustvarite trdnejše temelje za
nadaljnje poslovne uspehe. Izogibajte se klepetavim ljudem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar naprej po poti in ne ozirajte se na to, kar o tem mislijo drugi. Neka oseba želi tudi vaše opore.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča je na vaši strani, le izkoristiti je ne znate, ali točneje, ne marate. Kar velja za materialne pogoje, velja tudi za čustvene.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlične finančne perspektive. Obljuba, ki vam je bila dana bo držala. Neka oseba vas skuša v ljubezni spodnesti.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne rušite za seboj mostov, ker
»Če hočeš ohraniti svoje glasove, pusti to žensko pri miru, kajti sicer bom zahtevala razporoko in nikoli več ne boš ponovno izvoljen za predsednika*. John Ken-nedy je sklenil, da raje ohrani predsedniški položaj kot ljubezen lepe filmske umetnice. Jacqueline ni pozneje nikoli omenila tega svojega »razočaranja*, celo po moževi smrti je poskrbela, da se ta zadeva ni omenjala nikjer, celo ne v obširnem življenjepisu, ki ga je Johnu Kennediyju napisal Wil-Uam Manchester z naslovom «Smrt nekega predsednika*.
Toda Marilyn Monroe, ki naj bi jo bil Kennedy zavrgel, se je vendarle kazala kot srečno. Zakaj? Eni trdijo, da zato, ker jo je mož Miller, slovit pisatelj, dvignil v višine, ker je izključno zanjo napisal scenarij »Misfits*. Drugi pa pravijo, da zato, ker se njena zveza z Johnom Kenneovjem ni prenehala, pač pa je imeia celo konkretne posledice. Marilyn Monroe, za katero so trdili, da ne more imeti otrok, je baje zanosila. In kakor piše francoski časnikar, je bila prav v tem času, ko se je srečavala s Kennedyjem, zelo nervozna, tako da se je bila za nekaj časa umaknila v neko kliniko, kjer jo je skrivaj obiskoval njen bivši mož Joe Di Maggio. Marilyn Monroe je baje hotela v tem času urediti vprašanje svojega bodočega otroka. Po trditvah francoskega časnikarja je rodila hčer-ko, ki jo je takoj po rojstvu izročila družini svojega bivšega moža Di Maggia.
Francoski časnikar trdi, da je kljub strogemu nadzorstvu nad hčerko Marilyn Mont oe in Johna Kennedyja otroka videl in da je deklica zelo podobna svoji materi. Francoski časnikar celo zatrjuje, da je Marilyn Monroe, preden je napravila samomor, poklicala Belo hišo, da bi Johnu Kennedyju naročila, naj poskrbi za bodočnost njunega otroka. Da je to resnica — pravi francoski časnikar Jean Marcilly — se vidi iz tega, da so vse registracije tega telefonskega razgovora uničene. Prejšnji telefonski razgovori in poznejši telefonski razgovori, ki jih je imel John Kennedy iz Bele hiše s svojimi sogovorniki so nedotaknjeni, ti pa so «izbrisani».
Jean Marcilly seda:) trdi tudi, da je pripravljen vsakomur, ki bo hotel, vso zadevo še podrobneje pojasniti. Ah se bo kdo na vse to oglasil? Kaže, da se družina Johna Kennedyja ne mara spuščati v zadevo, ker so tovrstne zgodbe družine Kennedy nekoliko delikatne, med drugim gre v tem primeru tudi za smrt neke lepotice, pa čeprav se smrt tega dekleta ne pripisuje Johnu, pač pa nekemu drugemu iz družine Ken-nedy. Skratka družina Kennedy bo pustila zadevo pri miru in u-poštevala načelo, da se podobni škandali in škandalčki še najprej potišajo, če vanje ne drezamo. Kennedyjevi trdijo le to, da je vsa zadeva izmišljena, ker da si skuša francoski časnikar ustvariti reklamo, toda pred sodišče ga ne marajo spraviti.
Francoski časnikar s tem obnašanjem klana Kennedy ni zadovoljen in je možno, da bo o zadevi še obširneje pisal. Prihaja namreč na dan z nekaterimi podrobnostmi, ki se dajo tolmačiti na razne načine. Ne glede na to, velja, da družina Kennedy še dolgo ne bo imela miru, kajti vedno se najde kdo, ki ve še kaj več kot to, kar je bilo doslej napisano, pa čeprav je tega že veliko, celo preveč. Kar se pa tiče Marilyn Monroe, še ni dolgo tega, ko so se oglasili k besedi ljudje, ki trdijo, da lepa filmska umetnica ni napravila samomora, pač pa da so jo umorili. Pustimo domneve ob strani. Na koncu ponavljamo to, kar smo že rekli v začetku, da namreč strele u-darjajo le v vrhove, pa čeprav sta vrhova John Kennedy in Marilyn Monroe medseboj precej narazen.
PO DESET LET TRAJAJOČEM MIRU
Mladinski kriminal v nekaterih mestih
Pojav je značilen predvsem za tista ameriška mesta, ki so sprejela veliko ljudi, ki so se sem naselili od drugod
Letos, konec spomladi, in sicer na dan 25. maja, se je v severnem predmestju Filadelfije dogodil naslednji primer: sedem policajev je stražilo vbod v mrtvašnico «Powel Funeral Home*, nekaj policajev v civilu je bilo v pripravljenosti nekoliko dlje, policijski avtomobili pa so patruljirali vso mestno četrt. Kaj se je bilo zgodilo, da so policijske oblasti morale mobilizirati toliko svojih ljudi? V mrtvašnici je ležalo truplo 17-letnega mladeniča, ki je bil umorjen v spopadu med dvema tolpama mladoletnikov, policija pa je bila v pripravljenosti,ker je grozila nevarnost, da bi »nasprotniki* ali celo «sovražniki» napadli mrtvašnico in se še znesli nad pokojnikom. Nekaj mesecev prej je namreč pod zaščito teme skupina prav tako mlajših mladeničev vdrla v neko drugo mrtvašnico v Filadelfiji, kjer je ležalo na parah truplo 14-letnega dečka, ki je pripadal «sovražni tolpi*. Skupina mladeničev je prevrnila krsto s truplom na tla, razmetala in razbila vse, kar je bilo v mrtvašnici in do krvi premlatila dva mladeniča, ki sta bila nekako na častni straži svojega tovariša.
Eden izmed policajev, ki so bili na straži pred mrtvašnico »Po-wel Funeral Home*, je rekel, da današnja mladina, današnji človek ne spoštuje več niti mrličev. To pa ne vodi nikamor«. Mož se je nad tem zgražal in ker ima pogosto opravka s takšnimi primeri, bi mu človek kar verjel, da se zgraža in »boji bodočnosti«, kot je dobesedno rekel. To dokazujejo tudi nekateri konkretni primeri. Ustavimo se malo pri tem.
V lanskem letu je samo v Filadelfiji izgubilo življenje 43 mladeničev in to v medsebojnih obračunavanjih tolp mladoletnih mirno bi lahko rekli razbojnikov, kajti te mladinske tolpe se ne omejujejo le na morebitna medsebojna pa čeprav krvava obračunavanja, pač pa so ta medsebojna obračunavanja dejansko že »vojne* za ohranitev oblasti nad posameznimi »lovskimi revirji*, to se pravi, da si posamezna tolpa prilasti mestno četrt, kjer hoče nemoteno vladati in kdorkoli bi se hotel vriniti v njen »revir*, je njen sovražnik in ga je treba pregnati.
Zadeva, o kateri je govor, ni nova. Okoli leta 1960 so imeli v ZDA veliko posla z mladinskim kriminalom. Tedaj se je začela tudi nekakšna vsedržavna kampanja za rešitev tega problema in skoraj bi lahko rekli, da je kampanja uspela, kajti v zadnjih desetih letih je bilo v ameriških mestih, vsaj glede tega, mdr. Nasilje se je začelo ponovno pojavljati v zadnjih dveh letih, ko je na stotine novih tolp tako rekoč čez noč gospodarilo po ameriških mestih. V New Yorku, Filadelfiji, Chicagu in Los Angelesu se je organiziralo toliko tolp, da so dejansko gospodarji mest in jim policija ne more do živega. Veliko teh tolp je tudi drugod, največ pa v pravkar omenjenih velikih metropolah. Zakaj? Sociologi pravijo, da je to problem, ki je nastal zaradi notranje migracije, migracija pa je vedno posledica in hkrati vzrok siromaštva in bede. Siromaštvo se v teh velikih metropolah iz leta v leto veča, kajti desettisoči prebivalcev teh mest živijo življenje, ki je izpod »ravni siromaštva*, ki jo je začrtal ameriški Office of Economic Oppor-tunity, to se pravi izpod tiste črte, ki jo zaznamuje letni dohodek treh tisoč dolarjev za štiričlansko družino.
Da so ZDA pri svojem ogromnem napredku napravile v zadnjih letih še neverjeten tehnološki, medicinski in ekonomski skok, ki se kaže v razbohoteni trgovini, celo v razživelem kulturnem izživljanju in še v marsičem.
ni nikakršnega dvoma. Toda ves ta napredek, vse to bogastvo nima s temi ljudmi nobene zveze, ali bolje povedano, ima vse to za množice celo negativne posledice. Zakaj?
«Tem ljudem, tem množicam je potrebna ljubezen*, — pravi John Nolan, pomočnik direktorja ustanove Youth Services Agency, u-stanove, ki jo je Dostavila na noge newyorška občina. — »Toda ti ljudje, te množice srečujejo na ulicah le težave in njihova zagrenjenost se spreminja v ogorčenje. Mnogi «šefi» teh mladinskih tolp so — nadaljuje John Nolan — bivši uživalci mamil ali mladeniči, ki še vedno uživajo mamila. Njihova starost se vrti od 16. do 22. leta, iz česar se da sklepati, da je ta mladina začela uživati mamila že pri svojem desetem letu starosti*. In kaj se more pričakovati od takšnih ljudi? — se sprašuje John Nolan, ki si sproti odgovarja. «Ti dečki nimajo možnosti, da bi se kje sestali, nimaja prostora, kjer bj se lahko igrah, kjer bi se mogli ukvarjati z nekim športom. Ti mladeniči nimajo telovadnice, nimajo bazena nimajo ekonomske možnosti, skratka nimajo bodočnosti Razmere so jih pripeljale do tega, da ne verujejo več v nič, da ne verujejo nikomu”, prepričani so celo, da v tej družbi ne bodo uspeli. Ti mladeniči, ta dekleta ne verujejo več niti v svojo lastno družbo, ki pogosto živi na robu družbe. Zato se ti fantje in dekleta zbirajo v tolpe, ker jim tolpe dajejo občutek skupnosti, ki je v družbi niso imeli. Mnogi dečki iz teh vrst pravijo, da je
(Nadaljevanje na 6. strani)
Anatoli j Karpov nova svetovna šahovska zvezda
Pri 21 letih je med najboljšimi šahisti na svetu
V teh dneh ko se v Skopju merijo največje svetovne šahovske moči, se pogosto omenja tudi ime sovjetskega šahista Anatolija Karpova. Če nekdo zastopa, pa čeprav v ekipi, sovjetski šah, mora biti prav gotovo velik šahist. In to je Anatolij Karpov, ki ga znanci in prijatelji kličejo enostavno Tolja.
Anatolij Karpov se je rodil v kraju Zlatoust na Uralu leta 1951, to se pravi, da je danes star 21 let. Zgodba njegovega dosedanjega življenja je zgodba tolikerih velikih šahistov, podobna zgodbi šahovskih velemojstrov Spasskega, Talja in drugih. Vendar nihče od dosedanjih sovjetskih in hkrati svetovnih mojstrov ni tako naglo napredoval v šahu kot je napredoval Anatolij Karpov - Tolja. Njegov o-če je glavni inženir v neki tovarni v Tuli. Osnovne poteze šaha je svojemu Tolji pokazal ko je ta komaj stopil v peto leto življenja. Dve leti pozneje, to se pravi pri sedmem letu je bil Tolja že «tret-jekategomik*, leto zatem «drugo-kategornik* in spet leto zatem že »prvokategornik*. Pri enajstem letu je postal že mojstrski kandidat. Edino do pred nedavnim svetovni prvak Spasski je postal kandidat za šahovskega moistra v istem letu starosti, toda mojster je Tolja postal, ko je bil star 15 let. Res je, da je bil Fischer, ko je bil star 15 let, že velemojster, toda to Karpova ne moti, ker on veruje v sebe in v svoj šah, ker čuti že nekakšno slo po tej plemeniti igri in to mu je jamstvo, da bo še napredoval ...
Tula je sicer majhno mesto, i-mela pa je vedno močan šahovski klub Tula je imela in ima svojo gimnazijo, v katero sta hodila To lja m njegova sestra Larisa. Ta ko Tolja kot Larisa sta v šol: po znala le odlične ocene. V rojstnerr kraju Tolje, v Zlatoustu, kjer sta Karpova obiskovala osnovno šolo imajo klop, ki so jo imenovali po Anatoliju Karpovu in v kateri sme sedeti le tisti učenec, ki je vedno odličnjak. To klop so imenovali po Anatoliju Karpovu po Tolji leta 1959, ko je Tolja postal svetovni mladinski šahovski prvak. Tedaj r,o Toljo tudi vpisali v častno zlato knjigo komunistične mladine.
Tolja je bil vedno odličnjak in je vedno častno zastopal svojo šilo na vseh mladinskih šahovskih srečanjih. Zato so mu tudi V2deli »mali Capablanca*. Pogosto se Tolja spominja onih dni, ko je kot petnajstletni deček prišel v Len;n-grad s skupino mlujh kandidatov za mojstra, da bi se boril za naslov prvaka proti odličnim šahi-stom, ki so se ponašali s tem naslovom. In tedaj je Tolja z dvema točkama prednosti odnesel prvo mesto in končal turnir brez po raza
Ko je moral nekoč Spasski v tujino in ni imel potnega lista, je odpotoval s potnim listom nekega prijatelja. Bil je tedaj star 16 let. Prvič je Tolja odpotoval v tujino, ko je bil prav tako star 16 let. Iz Prage so bili javili sovjetski šahovski zvezi, da bi potrebovali šahista za neki turnir. Ker v Moskvi niso vedeli, za kakšen turnir gre, so poslali kar Toljo, ki se je dan zatem znašel pred odličnimi češkimi in slovaškimi šahisti. Pravza-
prav so ga poslali po pomoti, Tolja pa je potolkel vse in napaka zveze je bila popravljena.
Tolja se je šaha, bolje povedano načina proučevanja šaha naučil pri Botviniku, ki je zanj rekel, ko sta se prvič srečala, da bo Tolja čez tri leta velemojster. In to se ja tudi zgodilo.
Anatolij Karpov je po končani srednji šoli hotel študirati matematiko. Toda njegove moči bi ne držale hkrati obojega bremena, namreč matematiko in šah Zaradi tega je zapustil moskovsko univerzo in se prepisal na leningrajsko, kjer je začel študirati na ekonomski fakulteti. Tudi tu je Tolja vedno odličnjak. Ko je nekoč dobil oceno prav dobro je prosil profesorja, naj mu zbere komisijo, ker je hote1 ponoviti izpit za odlično. In uspelo mu je.
V mlajših letih je K,arpo\ sledil Capablanci. Proučeval je njegov® partije in se veliko naučil Učil se je tudi pri Botviniku, ki ga pogosto tudi obiskuje. Botvinik pa j® tudi prinajal v Tulo. Tolja se j® navduševal tudi na Talja.
Tolja igra šah «čudovito lahko in enostavno*. Tolja «jemlje* kme-te. Tolja ljubi gledališče in poezijo Posebno Lermontova. Zelo veliko spi. Nekateri trdijo, da ;e trmast-To bo tudi držalo. Mati ga je prosila, naj ne odhaja v Leningrad, ker bi ji bil v Moskvi bližje. Toda Tolja je odšel v Leningrad zaradi . . šaha in če je bil trmast v tem, je Tolja trmast vedno, kadar igra šah.
To svojo trmo je pokazal tudi na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu 1965, ko je sproti premagal vse nasprotnike. Ni hotel sprejeti remija niti ko mu je bilo prvo mesto zagotovljeno. Bilo .i® to 1969 v Stockholmu. Podobno j® bilo tudi pred dvema letoma, ko se je iz Venezuele vrnil z našlo-vom velemojstra. Tedaj pa je njegova trma dobila tudi ustrezen odgovor. Igral je proti jugoslovanskemu velemojstru Ivkovu, ki mu je ponudil remi. Tolja je remi odklonil in partijo — izgubil. Bil je besen in se začel s še večjo vnemo boriti. Bil je star 19 let in postal velemojster.
poznavalci šaha trdijo, da je so-vjetski velemojster mladi Anatolij Karpov bodoča svetovna zvezda te plemenite igre. Pravijo, da bo on tisti, ki bo novemu svetovnemu pr-vaku Fischerju odnesel naslov. Si; cer se v zvezi s tem omenja tudi ime Brazilca Mackinga. Sicer P* bo že bližnja bodočnost povedala, ali se bo borbe za svetovno pr; venstvo ponovno lotil Spasski, ali mu bo to breme odvzel mladi Karpov, ali pa bo šahovska krona odšla morda v Brazilijo.
BERLIN, 11. - Ob 23. obletnici ustanovitve Nemške demokratične republike (Vzhodne Nemčije) je državni svet sklenil ^»častiti ta oraz-nik tudii z veliko amnestijo, ki bo zajela politične prekrške, pa tudi del navadnega kriminala. Kakor je rečeno v motivaciji, je amnestijo omogočil uspešni razvoj socializma. Amnestijo bodo izvajali postopoma in sicer od 1. decembra letos, do zadnjega januarja prihodnjega leta.
ta

asmm
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Odmev Rossinijeve glasbe pri Slovencih; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 A. Leocum: »Sovražnika*; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro,; 7.00 Jutranja glasba; 8.40 Radijska šola; 9.00 Klasična glasba; 10.45 Plošče Record; 11.00 Prisluhnimo jim...;	11.30 Operne arie;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Turistične informacije; 14.15 Plošče;
14.35	Juke box; 15.00 Dva pevska zbora; 15.30 Radijska šola; 18.00 Deželni spored; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Stare ljudske pesmi;
18.00	Juke box; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester;
21.00	Radijski oder; 21.40 Mali koncert; 22.00 Plošče; 22.35 Slovenski pihalni trio.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Glasbeno - govorni spored; 13.15 Četrtkova oddaja; 14.00 Ital. pesmi; 16.20 Program za mladino;
18.35	Nove ital. pesmi; 19.10 Sindikalno . gospodarska panorama: 20.20 Andata e ritorno; 21.15 Sin-
CETRTEK, 12. OKTOBRA 1972
dikalna tribuna; 23.20 Violinist Kovacs in pianist Pacher.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkester; 9.50 Tarzan; 10.05 Popevke; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Neapeljske pesmi; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Pisana glasba s plošč; 18.30 Posebna reportaža; 19.00 Angleščina na vesel način; 20.50 Dva ansambla; 21.20 Proslava Kolumbovega dne v Genovi. 22.40 Ces-bron: »Una časa per Martin*.
III.	PROGRAM
9.30 Haydn in Locatelli; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Na sporedu sta Novak in Rahmaninov itd.; 14.00 Sopranistki A. Galli in A. Moffo; 14.30 Poje M. Caballe; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.00 Rossinijeva opera: »La dorma del lago*.
filodifuzija
8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 10.20 Baletna glasba; 11,00 Faurč, Wienijavski itd.; 12.00 Pojeta basist Ezio Pin-za in baritonist G. Evans: 12.30 Dvorakova komorna glasba. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila: 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; Venera, naša soseda; 9.35 Slov. pevski sestavi; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Turistični napotki; 12.10 Violinske in klavirske skladbice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Mla-
dina poje*; 14.30 Sestanek instr mentov; 14.40 »Mehurčki*; 15. Skladatelj Mitja Bravničar; 16. »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlisti — Max V.der Grtin: Stenograr 17.10 Koncert po željah; 18. Aktualr jst; 18.15 Promenadni ko oert; 18.30 Iz produkcije; 18. Kulturna kronika; 19.00 Lahi noč, otroci!; 19.15 Ansambel Privška; 20.00 Domače pesm
21.00	Večer s pesnikom Jožete
Udovičem; 21.40 Glasbeni no turno; 22.15 Paleta popevk; 23.1 W. Schnell:	Najlepši pozdra'
23.15 Iz jug. baletnih opusov.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost: Perl
13.00	Sever kliče Jug; 13.30 Dne nik; 17.00 Spored za najmlajš«
17.00	Dnevnik: 17.45 Film «Toby: 18.45 Odprto morje; 1915 Življ nje v Franciji; 19.45 šport ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.1 Sindikalna tribuna; 21.30 Mo mioli: «Un affare privato*; 23.1 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Slikanic« 21.30 Varietejski spored; 22.30 T priredba: »Brzec od 13.30».
JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.! in 15.55 Nemščina; 11.00 Frai češčina; 16.10 Splošna izobrazbe
17.50	Iskre v očeh; 18.05 Risal ka; 18.15 Obzornik; 18.30 V; vlaki sveta — film; 19.00 Mesti ce Peyton; 20.00 in 22.25 TV dnei nik; 20.30 Četrtkovi razgledi 21.20 A. P. Čehov: Golobček
21.50	Plesni esej; 22.30 Šahovsl komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Rupert in žoga; 20.15 Pr ročila; 20.30 »Zakon* — igrar film; 22.00 Prihod — dokumenta rec.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V PRIJATELJSKI MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI V LONDONU
Po lepi in napeti tekmi remi med Anglijo in SFRJ
Jugoslovani so si zapravili nekaj izrednih priložnosti za zmago - To je bila doslej ena njihovih najboljših tekem - V sredo SFRJ-Španija za SP
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LIGI-ZAHOD
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH LIG
ANGLIJA - JUGOSLAVIJA 1:1 (1:0)
ANGLIJA:	Shilton, Milles, Lampart, Storey, Blockey, Moore,
Bali, Channon, Royle, Marsh in Bell.
JUGOSLAVIJA: Marič, Krivokuča, Stepanovič, Pavlovič (Rajkovič), Katalinski (Holcer), Paunovič, Petkovič, Ačimovič, Bajevič, Vladič, Džajič.
SODNIK: Angonese (Italija).
KOTI: 5:4.
STRELCA: Rovle v 39. min., Vladič v 49. min.
LONDON, 11. - Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes
zvečer izenačila v prijateljski tekmi proti Angliji. Pred nati-panim stadionom in ob bučnem navijanju so Jugoslovani zaigrali kot že dolgo ne in so povsem zadovoljili. Z današnjim srečanjem so popolnoma zbrisali slab vtis, ki so ga zapustili PO tekmi z Italijo, ko so morali z igrišča poraženi .Danes pa so nastopili v svoji najboljši razpoloženj postavi, v kateri se je najbolje izkazal novinec Vladič. Ta je njpral nadomeščati poškodovanega Ublaka in je nadvse zadovoljivo opravil svojo nalogo, saj je bil ooen najnevarnejših jugoslovanskih napadalcev, z odlično pozicijo in smislom za strel v vrata. Današnji nastop proti Angležem je bila najboljša tekma Jugoslavije v zadnjih pasih. Vsi igralci so se potrudili >n so dali vse od sebe. Škoda je le, na so si zapravili zmago, ki so 1° imeli že v rokah. Potem ko so opravili ogromno dela pri ustvarjanju napadalnih akcij, so se ustavili Pred angleškimi vrati in so postali Povsem neučinkoviti. Z lahkoto so preigravali nasprotnikovo obrambo, ko Pa je bilo treba zaključiti, so streljali previsoko ali pa so se zna-sJi v zagati, ker niso znali prepeci podaj.
Igra Jugoslovanov je bila živahnejša predvsem v drugem polčasu, Potem ko je Boškov opravil nekaj ponjav, saj je moral nadoknaditi g°l. ki so ga njegovi varovanci Prejeli v prvem polčasu. Z vključit-^Ib Kolcerja je napad mnogo pri-upbil, tako da se je lahko zoperstavil zaprti obrambi domačinov in Prehiteval njihove napadalne akci-J6. ki so bile zelo hitre. Angleži . ,. streljali od vsepovsod in to . Precej točno, tako da se mojo gostje zahvaliti za remi le svo-^Pou vratarju Mariču, ki je reše-JH.,Z akrobatskimi skoki v nemogočih položajih. Obramba je delo-še kar dobro, le enkrat je j^lo do nesporazuma, ki pa je ugoslovane drago stal. Medterti ko* jf Je Marič vrgel na Bella, ki se _ Pripravljal na strel, je žogo
kratili1 Royle> katerega T1 ta-i , nihče nadzoroval in je fiefno-
Poslal usnje v nevarovana
ele5JUk Pokajeni ekipi so bili An-nevarni, saj so se lahko ®sab na mlade in izredno gibčne slon Okaraj vsa njihova igra je diru=. • odlični organizaciji sre-o ‘grišča in pa na igralcih, kot bil *;*l^y> Storey in Moore, ki je , najstarejši reprezentant. V na-ni R p,a je nemoteno deloval odlič-celn ^e’ ^ je Poteg gola ustvaril .....vrsto zelo nevarnih akcij, ob
....... ■iiiji„in im
IjOŠARKA
sfa . BLJANA, 11. — V košarkarski if -1 za jugoslovansko-italijan-Prern711.1 je ljubljanska Olimpija Lokomotivo z visokim •zidom 121:73.
katerin se je moral Marič precej truditi. Obramba pa se je večkrat zamajala, predvsem ob napadih Džajiča, ki je vedno nevarno prodiral po levi, in pa ob prodorih mladega Vladiča, ki je dosegel gol za svoje barve. Vladič je pred vrati lepo prestregel podajo svojega kapetana Džajiča in z glavo poslal od blizu mimo presenečenega Shil-tona v gol. Po izenačenju so pričeli
domačini diktirati silovit tempo, ki pa ni uklonil danes res požrtvovalnih Jugoslovanov.
Tekma pa bi se kmalu končala žalostno za goste, saj je prav v zadnjih sekundah jugoslovanska obramba napravila svojo drugo veliko napako, ko je prišlo do nesporazuma in je osUd ves kazenski prostor nevarovan, žogo pa so imeli Angleži. Na srečo pa je bil Paunovič toliko priseben, da je takoj pognal žogo proti sredini igrišča, sodnik, pa je . žvižgal konec tekme.
V sredo bo Jugoslavija nastopila na Kanarskih otokih proti Španiji v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Če bo zaigrala kot danes proti Angležem, katere je zaustavila na njihovem terenu v Wemble-yu, ji zmage ne bo ušia.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiMiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
!j°GQMFT
ti. vtr.‘VaJ Poročil s Fioro Gandol-uikar' mtervJuju, ki ga je dal čas-
danes meH treningom Rn-
u1,1- — Slavni nogometni Helenio Herrera je zanikal se s^s.ne. vesti, po katerih naj bi
V int	___
danes med treningom Roso vse te vesti da k‘JV"c- Nemogoče je namreč, sicer* .s.e.poro&l z Gandolfijevo, ki ckj žlv‘ ločena od moža, ni pa o nj»Je®a sodno ločena. Govorice toJ„fovi Poroki so nastale po po-v v/Jj)! Herrere v Ciudad Juarez ol,toniki, kjer pa so odločno zani-
?y^aVU’ da
leta' bi se poročil, saj je od tooo dalje z zakonom prepo-vsaka poroka po prokuri.
Vedana
20. OLIMPIADA V SKOPJU
Moštvo SZ samo na vrhu lestvice
Kot vse kaže, bodo Madžari osvojili srebrno, Jugoslovani pa bronasto kolajno
SKOPJE, 11. — V nadaljevanju prekinjenih partij 13. kola finalnega tekmovanja 20. moške šahovske olimpiade so bili doseženi naslednji rezultati:
1.	SKUPINA
Švica - Nizozemska	1,5:2,5
češkoslovaška - švedska 4 :0 Danska - Poljska	2 :2
Jugoslavija - Vzh. Nemčija 2,5:1,5 ZDA - Bolgarija	1,5:2,5
Španija-SZ	0,5:3,5
Argentina - Zah. Nemčija 1 :3 Romunija - Madžarska	1,5:2,5
Stanje po 13. kolu: SZ 37, Madžarska 36, Jugoslavija 32,5 točke.
2.	SKUPINA Peru - Filipini Belgija - Grčija Indonezija - Kolumbija Kuba - Avstrija Kanada - Italija Islandija - Izrael Norveška - Anglija
Vodi Anglija z 32 točkami.
SKUPINA
Kftgas-** >14
Portugalska - Avstralija	0,5:3,5
Nova Zelandija - Bolivija	2 :2
Turčija - Mehika	4 :0
Portoriko - Irska	1,5:2,5
Škotska - Brazilija	2,5:1,5
Vodi Avstralija z 39 točkami.
4. SKUPINA Ciper - Malezija Irak - Malta Singapur - Francija Sirija - Deviško otočje Hongkong - Libanon Andora - Luksemburg Otočje Faroer - Maroko
0,5:3,5 1,5:2,5 2 :2 3 :1 3 :1 1: 3 1 :3
f n-*..
2,5:1,5
1	:3
2	:2 3 :1 1,5:2,5 2 :2 2,5:1,5
Vodi Francija s 40 točkami.
* * *
Šahistke SZ so si dejansko že zagotovile zlato medaljo. Madžar-ke so najbližje srebrni kolajni, če bodo v zadnjem kolu proti SZ dosegle ugoden rezultat. Rezultati 6. kola ženske šahovske olimpiade.
1. SKUPINA
SZ - Zah. Nemčija	2 :0
Romunija - Češkoslovaška (2) 0 :0	
Bolgarija - Anglija	1 :1
Vzh. Nemčija - Madžarska	0 :2
Vodi SZ z 10 točkami.	
2. SKUPINA	
Poljska - Avstrija	1,5:0,5
Brazilija - Mongolija	1,5:0,5
Nizozemska - Jugoslavija	1,5:0,5
Švedska - Avstralija	2 :0
Vodi Poljska z 9 točkami, pred	
Jugoslavijo s 7 točkami.	
3. SKUPINA	
Singapur - Finska	1,5:0,5
Izrael - Škotska	1,5:0,5
Japonska - Irska	1,5:0,5
Vodita Švica in Izrael s	7 toč-
kami.	
V predzadnjem kolu je Jugoslavija premagala Poljsko s 3:1. Med Jugoslovani sta zmagala Ljubojevič in Ma-tulovič, Ivkov in Matanovič pa sta remizirala. Jutri bo Jugoslavija v zadnjem kolu igrala s švedsko.
TENIS
LONDON, 11. — V Barceloni bo ob koncu novembra mednarodni teniški turnir, katerega se bodo udeležili vsi letošnji teniški prvaki. Na turnir so se že uvrstili zmagovalci štirih največjih svetovnih teniških tekmovanj: Američan Smith, Romun Nastase, Španec Gimeno in njegov rojak Orantes.
OK Salonit prinesel iz Zagreba obe točki
V slovenskem ligaškem derbiju je Kamnik odpravil Jeseničane
Kanalski ligaš je v 2. kolu zvezne odbojkarske lige — zahod — gostoval v Zagrebu, kam se je pomeril s prekaljeno ekipo Metalca, ki je pred nekaj leti še nat-stopal v 1. zvezni ligi. V njegovem moštvu nastopata kar dva bivša državna reprezentanta:	Pališaški
in Rajačič.
Res je Salonit v pretekli sezoni Metalca obakrat premagal, toda prav to je dalo slutita, da bo te lepe tradicije konec že v nedeljski tekmi.
Zagrebčani so takoj v začetku prevzeli pobudo in sp diktirali svoj način igre, ki mu Kanalci niso bili kos. Če je Salonit v prvem setu vodil enakovreden boj pa je v drugem setu precej popustil in vse je že kazalo, da bo Metalac slavil visoko zmago. V tretjem setu pa je (pri stanju 10:8 za Metalca) prišlo do preobrata. Salonit je počasi in potrpežljivo z disciplinira'-no igro prevzemal pobudo. Domačini so začeli zgubljati ritem. Vloženi napori v začetku so se začeli maščevati. Kondicijsko slabo pripravljeni Zagrebčani so bili slabši od trenutka do trenutka in bolj ranljivi. Tu pa je prišla do veljave odlična telesna in psihična pripravljenost. Salonita, ki je u-spel izenačiti v setih na 2:2 ter v petem setu dobesedno zlomiti ! nasprotnika, ki si je samo še želel, da bi bilo tekme čimprej konec.
S to zmago si je Salonit prigaral dve dragoceni točki, ki bosta brez dvoma odločilno vplivali na potek dogodkov in uvrstitev ob koncu jesenskega dela prvenstva.
Osrednja pozornost ljubiteljev odbojke je bila v tem kodu osredotočena na slovenski derbi na Jesenicah med Jesenicami in Kamnikom. Razburljivo tekmo je, proti pričakovanju, dobil Kamnik — novinec v ligi, ki je jeseniške žele-zarje spravil v nezavidljiv položaj. Ostala slovenska predstavnika v ligi sta razočarala. Sava je (pričakovano, toda preveč gladko) zgubila v Banjaluki, medtem ko je Maribor zgubil doma v tekmi : Borovom, ki ie v tej ligi tudi
novinec in se točk v štajerski metropoli zagotovo ni nadejal. Rezultati slovenskih ekip:
Metalac — Salonit				2:3
(15:10, 15:6,	11:15,	7:15,		6:15)
Jesenice — Kamnik				2:3
Maribor — Borovo				2:3
Čajavec BL —	Sava			3:0
LESTVICA:				
1. Metalac S.	2	2	0	6:0 4
2. Turbina	2	2	0	6:1 4
3. Salonit	2	2	0	6:3 4
4. Kamnik	2	2	0	6:4 4
5. čajavec	o	1	1	4:3 2
6. Borovo	2	1	1	5:5 2
Interptet	2	1	1	3:3 2
8. Sava	2	1	1	3:5 2
9. Jesenice	2	0	2	4:6 0
10. Maribor	2	0	2	2:6 0
Metalac Z;	2	0	2’	2:6 0
12. Spačva	2	0	2	1:6 0
		E.	Hvalica	
Novinci spet presenetili favoriti pa razočarali
Naše enajsterice so se v drugem kolu odrezale dobro
Zarja je prisilila k delitvi točk solidno moštvo Portualeja, ki je v tem srečanju znova dokazalo, da bo imelo odločilno besedo v letošnjem prvenstvu. Bazovti pa se jezijo zaradi zgubljene točke, saj so nekateri prepričani, da bi lahko tudi zmagali.
Srečanje Flaminio — Primorje nam je Pertot, igralec proseškega moštva takole opisal: «Tako Primorje kot tudi Flaminio sta igrala slabo, tako da smo prisostvovali precej zaspani igri. Posebno me je razočaral napad Primorja. Govoriti o spremembah ali o pomladitvi ekipe, se mi zdi še prezgodaj. Mislim, da ne razpolaga trenutno Primorje z boljšimi igralci ali pa celo z mladimi obetajočimi naraščajniki*.
lllllll(IIIIIIM<llllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIMlllllllllIIIIIII||||||||||||||||||||||l|||||imilllllllllllllllllHlll(||||llllllilllllllllllll|||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIlU
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA MLADINO NABREŽINSKE OBČINE
Drugo kolo prvenstva 2. amaterske lige je bilo v skupini E precej izenačeno, saj smo zabeležili kar pet remijev. Tudi tokrat so presenetili novinci, favoriti pa so znova deloma razočarali. Posebno je odpovedala tržaška enajsterica Li-bertas, ki je okusila že drugi zaporedni poraz. Čeprav smo šele v začetku, postaja prvenstvo vedno bolj zanimivo. Prepričanj smo namreč, da ni nihče predvideval take lestvice po drugem kolu.
Naše enajsterice so se dobro odrezale tudi v drugem kolu. Brežani so v zanimivi in deloma tudi lepi tekmi izenačili proti enajsterici Campanel-le, ki je prevladovala le v prvem polčasu. Brežani pa so popolnoma zasluženo osvojili točko z odlično igro v drugem polčasu.
V soboto bodo uradno odprli novo telovadnico v Nabrežini
Novi objekt je stal okrog 60 milijonov lir - V telovadnici bo prostora tudi za 500 gledalcev
V soboto bodo uradno odprli novo telovadnico v Nabrežini. V okviru tega važnega dogodka bo v soboto in v nedeljo pester športni spored, ki bo zaposlil športnike v več panogah.
Spored pa bo naslednji:
Sobota, 14. 10. 72
11.00	Uradna otvoritev telovadnice.
12.00	Ekshibicija moške in ženske namiznoteniške sekcije Krasa in Sokola.
20.00	Ženska odbojkarska tekma Sokol — Breg.
Nedelja, 15. 10. 72
10.00	Reprezentanca ZSŠDI — Inter 1904 (minibasket).
20.00	Reprezentanca ZSŠDI — Lloyd Adriatico (ml. mladinci - košarka). Žal. pa ne bo na snoredu predvi-
denega srečanja v namiznem tenisu A lige med Sokolom in Modeno. Spored A lige so namreč spremenili in v nedeljo bodo nabrežinski igralci gostovali v Modeni, kjer jih, po lepem uspehu v Tarantu čaka težka naloga.
Kljub okrnjenemu sporedu, pa menimo, da bodo lahko gledalci vseeno prišli na svoj račun, saj zanimivih teke:	ne bo manjkalo.
Prizorišče tekmovanj bo torej nova telovadnica. Pridobitev tega športnega objekta je zelo pomembna za občino in za ves naš šport na sploh, saj bo omogočila širše športno udejstvovanje v raznih panogah: v odbojki, košarki, namiznem tenisu, telovadbi itd.
Temelj tej novi zgradbi so postavili pred dvema letoma. Igrišče v dvorani je 20 metrov široko in 30 metrov dolgo, omogočilo bo torej vsestransko udejstvovanje. V telovadnici je prostora tudi za 500 gledalcev
(toliko je namreč sedežev). Za odbojkarska srečanja in srečanja v namiznem tenisu pa se lahko število sedežev še poveča.
Najznačilnejši za novo telovadnico pa je krasen pod, ki Je zelo elastičen, obenem pa odpor«. Gradnja telovadnice je stala približno 60 milijonov lir, stoji pa blizu orožniške postaje v Nabrežini.
Telovadnico so zgradili v okviru večjega načrta za nov športni center, ki bo na tem zemljišču (15.000 kvadratnih metrov), ki je last občine, vseboval pa bo še igrišča na odprtem (za razne športe), atletsko stezo in plavalni bazen,
želja občanov se tako uresničuje. Želja po športnih napravah je bila velika. Večje število mladine je bilo namreč športno »nezaposlene*. Domača društva bodo tako imela zdaj možnost za plodno in še širše udejstvovanja
b. 1.
imiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii n mm mn mn iiiiiiiiiiniiiiuiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit,,|„|l|,„„||,m
Največje presenečenje je pripravila kriška Vesna, ki je na domačih tleh premagala odlično enajsterico Isonza. Med številnimi gledalci je srečanju sledil tudi znani odbojkar Edi Starc, ki je tekmo takole ocenil: «Dvoboj je bil živ, predvsem zaradi gostov, ki so bili hitri in prodorni. Toda Vesna je bila pozorna in je z dobro sredino igrišča, kjer sta nastopala Keleme-nič in Milič, zaustavila goste. Zmaga Križanov je popolnoma zaslužena, kar je treba pripisati tudi dobri telesni pripravljenosti Križanov*.
IZIDI
2:2
0:0
2:1
2:1
0:0
1:1
2:1
0:0
KOLESARSTVO
TROFEJA BARACCHI
Tf(f	fit; rtf
Premočna zmaga dvojice Merckx-Swerts (Belgija)
Gimondi in Boifava sta zasedla 2. mesto

Merckx in Swerts po zmagi na dirki za kolesarsko trofejo Baracchi
BERGAMO, 11. — Eddy Merckx je skupno s svojim rojakom Swert-som zmagal tudi v dirki na kronometer za trofejo Baracchi, ki se je odvijala na 109 km dolgi progi od Brescie do Bergama. Premoč belgijske dvojice je bala razvidna že v začetnih kilometrih, saj je takoj prešla v vodstvo in ga je stalno večala. Bivši svetovni prvak in njegov tovariš sta vozila z izredno hitrostjo, katero pa je oviralo deževno vreme, saj bi dru-I gače gotovo postavila nov rekord ‘ proge. Nič ni tako pomagala dobra vožnja Gimondija in Boifave, ki sta takoj našla sodelovanje, kar pa ni bilo dovolj, da bj nevtralizirala belgijsko dvojico. Presenetila pa sta brata Pettersson, ki sta bila na polovici poroge na zadnjih mestih, proti koncu pa sta silovito potegnila in zasedla tretje mesto s šestimi desetinkami sekunde zaostanka za Gimondi jem in Boifavo Razen Merckxa, za katerega je bilo že po prvih kilometrih očitno, da bo zmagal, je bil najzand-noivejši dvoboj med Gimondijem in Boifavo ter švedskima kolesarje-
ma, ki se je le za las zaključil v korist italijanske dvojice. Merckxo-va poprečna hitrost pa je le za 290 metrov nižja od lanskega rekorda Ocane in Mortensena. Če pa upoštevamo, da je deževalo in je bila pot splozka, lahko rečemo, da sta bila Belgijca doslej absolutno najboljša.
Vrstni red na cilju:
1.	Merckx — Swerts (Bel) 109 km v 2.15’04"6 s poprečno hitrostjo 48,416 km na uro.
2.	Gimondi - Boifava (It.) 2’33”2 zaost.
3.	Pettersson — Pettersson (šve.) 2’33’3
4.	Ritter (Dan.) — Duchs (Švi.) 3’02"6
5.	Guimard — Hezard (Francija) 5’10”8
6.	Thevenet — Danguillaume (Fr.) 7’41”4
7.	Guerra — Santambrogio (It.) 8’38”5
8.	Dancelli — Paolini (It.) 9’35”4.
V amaterskem delu dirke je zmagala dvojica Bertagnoli — Moretti s časom 2.22’12”2 in s p. h. 45.990 km na uro.
Breg — Campanelle Flaminio — Primorje Fogliano — Libertas Muggesana — Aurisina Lib. Prosek — Sagrado Inter SS — S. Canzian Vesna — Isonzo Zarja — Portuale Lestvica: Campanelle, PorUod«, Primorje, Inter SS in Vesna 3, Ijnuv zo, Breg, Fogliano, Muggesana, Sagrado, S. Canzian, Zarja 2. Aurisina, Flaminio, Libertas Prosek 1. Libertas 0.
Pari prihodnjega kola: Isonzo -Breg, Libertas - Flaminio, Aurisina
-	Lib. Prosek, Portuale - Inter SS, S. Canzian - Fogliano. Campanelle
-	Vesna, Primorje - Zarja, Sagrado
-	Muggesana.
* * *
V	skupini D, kjer nastopa tucH štandreška Juventina, so se spet uveljavili napadalci, saj je v osmih tekmah padlo kar dvajset golov. Juventina, ki je gostovala pri Estu-dine, se je vrnila domov s točko, kar pomeni da je dosegla uspeh.
IZIDI
Estudine —■ Juventina	0:0
Pro Farra — S. Marco	3:0
Cividale — Ziracco	0:1
Natisone — Lucinico	Ul
S. Rocco — Villanova	1:1
Torreanese — Piedimonte	4:2
Valnatisone — Audax	1:2
Vetroresina — Aurora	2:1
Lestvica: Ziracco 4, Pro Farra, S. Rocco, Natisone 3, Audax, Au-rora, Cividalese, Estudine, Juventina, S. Marco, Torreanese. Vetroresina 2, Lucinico, Villanova, Pie-dimonte 1, Valnatisone 0.
Pari prihodnjega kola: Juventina - Vetroresina, Lueenico - Valnatisone, Piedimonte - Pro Farra, Ziracco - S. Marco. Villanova	- Na-
tisone, Aurora - Estudine, Audax -Cividalese, S. Marco - Torreanese.
V	nedeljo se ho začelo tudi prvenstvo 3. amaterske lige, ki je v naši pokrajini razdeljeno na tri skupine. Pari prvega kola so:
SKUPINA N
Lib. S. Marco - Lib. Rocol, COOP
-	Acegat, Demacori . Duino, Union
-	Cartimavo, Roianese - Esperia S. Luigi.
SKUPINA O
Perugino - Zaule, Primorec - Opi-dna Supercaffč, Stock - GMT. Muggesana B - Fiamma, Virtus - Bar Edilcolor; počiva: Lib. Opčine.
SKUPINA P
Lib. Barkovlje - Don Bosco, Do-mio - Giarizzole, Costalunga - Breg B, S. Anna - Olimpija, Bar Venelo
-	Lib. San Sergio PIT.
B. R.
iiiimiiiiiiiiiiii::!!!**!iimiiiiiiimiuiiimiiiiiiiiiiiiiii
OBVESTILA
Športno združenje Dom obvešča vse ljubitelje košarke, da se bo trening za mladinsko košarkarsko ekipo pričel v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13, v Gorici v ponedeljek 16. oktobra ob 17. uri. Vabljeni vsi ljubitelji košarke.
* * *
športno društvo Sokol iz Na« brežine obvešča, da se v petek, 13. t. m. ob 19. uri pričnejo v društvenih prostorih treningi v namiznem tenisu za otroke od 9. do 13. leta. Vabljeni so zlasti udeleženci lanskoletnega tečaja.
IUM1MH
MM
Sp0MlNI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
lO.
Grad Bogenšperk je zasedla neka inženirska enota. Koranta — če se prav spominjam, je bdi Slovenec, inženir ^k — smo dobili še v postelji z baldahinom. Prvič sem bil< kkem gradu in videl njegovo razkošje. Vojaku so ga držal tojlepšem redu. Bdli so urejeni in so nas disciplinirano, ven r ne po prasko, pozdravili. Mirno so opravljali svoje delo. ‘rrtondant nas je povabil na zajrtk in poročali smo mu, ka-Je na glavni cesti. Prosil nas je, naj ne povemo tega voja-rn- Rekel je, da bo sam skušal stvar kar najbolje urediti.
v Litiji smo o svojem poslanstvu poročali komandantu, ‘■stalo je vprašanje, kaj sedaj. Od vsega previjališča smo o-111 samo zdravniki, kadrovcd in šoferja s kamionom ter o-'>n’1T‘ avtomobilom.
Baje je javil ljubljanski radio, ki je dotlej molčal, da je ^ovljena samostojna Slovenija ln da poziva vlada vse stro-^njake, naj stopijo v njeno službo. Nismo verjeli. Pravilno 10 sklepali, da ne moremo pričakovati od fašistov nobenega ^njai). Vendar pa smo le sklenili, da gremo v uniformah 'lPaj proti Ljubljani, tam bomo pa že videli, kako se bo ’*°žaj razvijal. Odločili smo se, da bomo poprej poskrili sa tortni material, da ga sovražna vojska ne bi dobila.
Ne vem, kdo ie svetoval, da bi bilo primemo mesto za to
v gradu Ponoviče blizu Litije, kjer je bila takrat žrebčama. Res smo s kamionom zvozili najdragocenejše stvari, predvsem instrumente, v grad Ponoviče. Pokazali so nam podzemske prostore, ki bi naj bdii najboljše skrivališče. Vanje smo torej znosili vse.
Pri zadnjem skupnem kosilu smo se preostali člani 32. previjališča človeško sprostili. Vsi smo bili protifašdsti. Bolel nas je poraz. Toda po pameti v tedanjem položaju tudi ni bilo mogoče kaj drugega pričakovati. Jugoslavija je bila krog in krog obkoljena s sovražniki. Bili so oboroženi do zob, še nihče jih ni do tedaj premagal, povrh vsega pa so sklenili še nenapa dalnd pakt s Sovjetsko zvezo.
Dr. Joža Kajfež, ki je pozneje padel v Gorskem kotaru kot partizanski zdravnik, nam je zatrjeval, da še ni izrečena zadnja beseda v tej vojni. To smo čutili vsi, čeprav trenutne še nismo imeli nobene perspektive. Dr. Kajfež je prebiral ves čas, ko je bil z nami, neke nam nepoznane časopise in skušal sem ln tja doseči, da bi tudi drugi črtali to literaturo.
Popoldne se je odpeljal z vlakom proti Zagrebu. Pospremili smo ga na postajo. Še danes ga vidim, kako nas je pozdravljal s sklenjenimi, nad glavo dvignjenimi rokami: (»Zdravo, dečki!»
Drugi smo se odpravili s kamionom in dekavejem proti Ljubljani. Kaj nas čaka?
Pri Sv. Jakobu smo prešli Savo in od daleč zagledali Ljubljanski grad v zahajajočem soncu, še malo, pa bomo mimo pokopališča pri Sv. Križu.
Srečali smo skupino železničarjev, ki se je v uniformah, seveda železničarskih, vračala z dela domov v Zasavje. Z rokami so nam dajali obupna znamenja, naj se ustavimo.
«Kaj je?»
((Italijani marširajo v Ljubljano, razorožujejo jugosdovan ske vojake in vsakega, ki je v uniformi, primejo kot vojnega ujetnika.*
«Hvala vam!*
Ne vem, kako se je šoferjema posrečilo na tisti ozki cesti v trenutku obrniti avtomobila, in že smo peljali nazaj v Sv. Jakob.
V gostilni pri Pečndkarju smo se dogovorili za večerjo, za prenočišče in za civilne obleke, jjegla je noč. Proti Zalogu je pokalo in žarelo. Baje je gorelo skladišče municije. V gostilni so se začeli pojavljati med drugimi tudi čudni oboroženi civilisti. Vaške straže ali kaj?
Dobil sem obleko nekega delavca, a mi ni bila prav. Predolge hlače, rokavi suknjiča »karo do kolen, kapa mi je padala čez oči. Uniforme smo zašili v vreče in domači so jih porinili med vreče s poljskimi pridelki.
Z dr. Peršičem sva dobila sobo v prvem nadstropju poslopja nasproti gostilniških prostorov. Do nje se je prišlo po zunanjih stopnicah.
Nisem in nisem mogel zaspati. Ali bodo prišli italijanski vojaki in nas aretirali? Ali se lahko zanesemo na domačine, da nas ne bodo izdali? V zvoniku je ura bila že eno po polnoči
Koraki po stopnicah, tikanje. Vrata so bila zaklenjena. (»Doktor Peršič, ne odprite!)) šepnem. Še močnejše trkanje, sko ro butanje. Ne veva, kaj bi. Nato ženski glas: «Ali si živ, Ivan?# Dr. Peršič je kot puščica skočil iz postelje in hitel odklepat vrata: «Saj to je moja mama!»
Ne vem, kako je v Ljubljani zvedela, da se mudi njen sin nekje okrog Podgorice. Verjetno je bil tistikrat ljudski glas najbolj zanesljiva obveščevalna služba. Peš Je prihitela po sina iz zatemnjene in negotove Ljubljane, Id so jo tanki že oku pirali. Prinesla mu je obleko. Povedala nam je, da so se Ita lijani ponoči najbrž skrili po praznih ljubljanskih kasarnah in da še niso krenili iz mesta proti Dolenjski in Gorenjski, kei je ni na tej nočni poti nihče ustavil.
Kot bi padla mora z mene. Ulegel sem se in mimo zaspal
Med drugim premikom is Podgorice mi je izginilo kolo.
Mislil sem, da sl ga je v splošnem prisvajanju vojaškega blaga pač kdo izposodil za zmerom in da ga ne bom nikoli več videl. Kako sem se začudil, ko sem ga našel na veliko soboto zjutraj prislonjeno na zid Pečnikarjeve gostilne.
Tako sem pri zajtrku lahko predlagal, da se odpeljem v Ljubljano in poizvem, kakšen je položaj. Strinjali so se s tem, posebno še, ker sta šoferja ponoči že spravila avtomobila na varno. Kako sta to naredila, še danes ne vem.
V svoji precej čudni obleki sem se odpeljal proti Ljubljani. Kak kilometer od savskega mostu sem srečal italijansko izvidnico na treh motociklih. Vozili so silno previdno. Na motorjih pritrjene strojnice so imeli pripravljene na strel.
Na videe brezskrbno sem se peljal mimo, v srcu pa me je bilo strah, da ne bi kateri sprožil iz strahu, če že zaradi drugega ne.
Potem do središča Ljubljane nisem več srečal nobenega italijanskega vojaka.
Oglasil sem se v bolnišnici, dama, pri znancih ln povsod zvedel Isto: civiliste puščajo Italijani za zdaj pri miru in jim ne delajo nobene sile.
Doma sem se preoblekel, izposojeno obleko vrgel čez ba-tanco in jo odpeljal lastniku v Sv. Jakob. Tam sem tudi zadnjikrat v starojugoslovanski vojsld raportiral.
PROF. DR. BOŽIDAR LAVRIČ
Na velikonočno nedeljo sem obiskal prof. dr. Božidarja Lavriča v njegovem stanovanju v Ljubljani. Tudi on je bil mobiliziran kot kirurg v neko sanitetno enoto na štajerskem. Vozil se je še drugače kot mi, kar na odprtem vagonu, ld je bil naložen s premogom. Vlak so mitraljiraili nemški aviond, zato se je zakopal s spremljevalci kar v premog. Končno se je tudi »n srečno vrnil domov.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Montecchl 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
12. oktobra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
PO IZJAVI RAVNATELJA ČILSKE OSREDNJE BANKE
Svetovna banka bojkotira čilsko revolucionarno vlado
Odkar je bil Allende izvoljen za predsednika, svetovna banka ni več priznala Santiagu kreditov - Protivladni izgredi v čilski prestolnici
vice Santiaga pred vsemi svetovnimi sodišči.
Manifestacijo proti ukrepu francoskega sodišča so podprli tudi številni člani opozicijskih strank, ki pa so izrazili svoj odpor proti Al-lendejevi notranji politiki.
Minister za zunanje zadeve je proglasil izredno stanje v dveh južnih pokrajinah, kjer je stavka uslužbencev prevozniških podjetij povzročila hude nerede. Ena oseba je izgubila življenje in policija je aretirala 160 ljudi.
Po dogodkih v bivši coni B
Hrvaški sabor obsodil nekorektno ravnanje italijanskih organov
(Od našega dopisnika) ZAGREB, 11. — Člani zunanjepolitičnega odbora sabora Hrvaške
so na današnji seji, na kateri so razpravljali o Koroški, odločno obsodili tudi iredentistično ravnanje posameznih italijanskih organov in organizacij na področjih občin Buj, Novega grada in Umaga, ki so ob dodelitvi socialne pomoči in pokojnin, ki jugoslovanskim državljanom, ki so bili zaposleni v dobi od 1920-1925, pripada po veljavnih italijanskih zakonih, zahtevali od jugoslovanskih državljanov izjavo, da so obdržali status italijanskih državljanov. To ravnanje so poslanci sabora Hrvaške ocenili kot grobo vmešavanje v notranje zadeve Jugdšlavije, ki je v nasprotju s politiko dobrososednih odnosov. Zunanjepolitični odbor sobora Hrvaške je podprl vse dosedanje ukrepe zveznih in republiških organov in postavil zahtevo, da se v bodoče odločno zoperstavijo vsakemu vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije, prav v interesu nadaljnjega razvoja prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja s sosednjo Italijo.
B. B.
ŠEST DNI PO PREUSMERITVI <FOKKERJA>
Cicuttini se še vedno skriva
Najbolj verjetni sta domnevi, da se mladenič skriva v Furlaniji ali pa je zbežal v tujino
SANTIAGO DE CHILE, 11. —
Svetovna banka bojkotira čilsko revolucionarno vlado in ne daje več kreditov Santiagu od kar je bU leta 1970 Salvador Allende izvoljen za predsednika te južnoameriške države. Predsednik osrednje čilske banke Alfonso Instroza je danes na tiskovni konferenci v čilski prestolnici ostro napadel vodstvo svetovne banke in dejal, da ta ustanova diskriminira čilsko revolucionarno vlado, ker je le orodje v rokah ZDA.
Instroza, ki se je udeležil vsakoletnega zasedanja držav vključenih v to organizacijo, je izjavil, da so delegacije odobravale čilske zahteve a je dodal, da skupščina ne more odločati in zato se bo morala santiaška vlada vedno obrniti na ravnatelja svetovne banke. Instroza je poudaril, da je Čile doslej vedno plačal svoje dolgove svetovni banki, ta pa od leta 1970 ni hotela več izdati kreditov.
Čilske opozicijske sile so včeraj zvečer organizirale protestno manifestacijo na glavnem trgu v Santiagu. Po govorih raznih predstavnikov opozicijskih strank so pripadniki skrajno desničarskih organizacij začeli postavljati barikade po cestah ene izmed najbolj elegantnih četrti v čilski prestolnici. Policija je odločno posegla in je aretirala 40 oseb. Na zborovanju so govorniki poudarili, da hoče opozicija zakonito priti na o-blast, takoj po govorih «v demokratičnem duhu* pa so udeleženci dokazali, kako opozicija pojmuje »nenasilen in demokratičen* boj proti Allendejevi vladi.
Voditelji čilskega demokrščanske-ga sindikata prevoznikov so organizirali novo provokacHo proti zakoniti vladi in so proglasili vsedržavno stavko delavcev, ki so zaposleni v prevozniških podjetjih. Policija je aretirala štiri sindikaliste, ki sp bili po naključju lastniki prevozniških podjetij, pod obtožbo, da so kršili zakon o notranji varnosti države. Glavni cilj te stavke je bil preprečiti dovažanje živil v prestolnico in tako provocirati odpor prebivalstva. Minister za notranje zadeve je v zvezi z aretacijo štirih sindikalistov izjavil, da je imela stavka izključno politični značaj in da so hoteli demokristjanski voditelji spraviti vlado v težavo.
Včeraj je ogromna množica prisostvovala zborovanju, ki so ga organizirale vladne stranke, da bi protestirale proti ukrepu francoskega sodišča, ki je na zahtevo ameriške družbe Kennecott zaplenila tovor čilskega bakra. Predsednik Allende je napovedal nove ukrepe za obrambo trgovine z bakrom, ki je glavni vir čilskih dohodkov. Baker bo postal državni monopol in vlada bo ustanovila posebni odbor za pridobivanje in trgovanje z bakrom. Vlada bo tudi imenovala odbor izvedencev v mednarodnem pravu, ki bodo morali braniti pra-
KRITIČNO STANJE V AMERIŠKIH KAZNILNICAH
UPOR V WASHINGTONSKEM ZAPORU
Ravnatelja in paznike so jetniki pridržali za take
WHITELAWOV GOVOR NA KONGRESU KONSERVATIVNE STRANKE
Potrpežljivost, pogum in odločnost ključ za rešitev ulstrske krize
V začetku decembra prve upravne volitve s proporcionalnim sistemom v zgodovini Severne Irske ■ Vrsta bombnih atentatov v bel foških četrtih
LONDON, 11. — Položaj v Ulstru je bila glavna tema razprave na kongresu konservativne stranke, ki se je začel danes v Black-poolu. Poročilo o Severni Irski je imel minister William Whitelaw, ki neposredno vodi britansko politiko v severnih pokrajinah. Minister je dejal, da je položaj v Ulstru zelo zapleten, dodal pa je, da bo londonska vlada opravila svojo dolžnost in podčrtal, da Velika Britanija ni prevzela neposredne uprave zato, da bi se umaknila ob prvih težavah.
Whitelaw je nato poudaril, da bo britanska vlada razvozlala ulster-ski problem le če bo ravnala pogumno, potrpežljivo in z veliko odločnostjo. Opravičil je tudi prisotnost britanske vojske in pohvalil vojake za prizadevnost.
Upravne volitve v Severni Irski bodo 6. decembra. Da bi si vsaj delno pridobila naklonjenost katoličanov je britanska vlada spremenila sistem voljenja kandidatov. Doslej so protestanti imeli monopol
VIDEM, 11. — Carlo Cicuttini je izginil. Tajnik sekcije MSI v Man-zanu se še ni javil karabinjerjem ali sodni oblaisti, kljub temu, da je pred nekaj dnevi zagotovil materi, da bo to storil in pojasnil vlogo v absurdni preusmeritvi letala na ronškem letališču, ki se je zaklučila s smrtjo Ivana Boc-caccia.
Videmski karabinjerji, ki vodijo preiskavo, so razpredli svojo mrežo po vsej Italiji. Samo v naši deželi nad ,150. podčastnikov išče mladeniča, o katerem se govori, da je organizator gusarskega podviga. Proti njemu so preiskovalni organi zbrali že vrsto dokazov:	posodil	je svoj samokres
Boccaccdu, nesel je padalo v Videmski aeroklub, da bj ga zložili, skoraj gotovo je, da je peljal pajdaša na letališče ali pa v Trst. Kljub vsemu temu. pa go-riški državni pravdnik ni proti njemu ukrenil še ničesar in ga je označil le kot zelo pomembno pričo.
Predsednik goriškega odvetniškega reda Pascoli, s katerim je Cicuttini stopil v stik s posredovanjem neke osebe, katere ime še ni znano, je izrazil prepričanje, da se mladenič skriva, ker naj bi se zbal hrupa, ki so ga zagnali časnikarji. Odvetnik je izrekel prepri-
čanje, da se bo misovski tajnik javil policiji ali karabinjerjem, ko bo vsa zadeva šla nekoliko v pozabo.
Kje se skriva Cicuttini? Mu kdo pomaga? Preiskovalni organi ne vedo odgovora na vprašanja in trdijo, da so možne različne domneve. Po njihovem mnenju pa je najbolj verjetno, da se mladenič skriva v Furlaniji pri kakšnem prijatelju. Če je to res, kje je njegov avto «renaulc 10» svetle barve z evidenčno tablico UD 157254, ki je izginil skupaj z njim. Dejstvo, da je misovski voditelj nekaj ur pred preusmeritvijo «fokkerja» zahteval potrdilo o zavarovanju za tujino, bi podkrepil domnevo, da je mladenič že na varnem v tujini. To bi ne presenetilo nikogar, saj je marsikateri fašistični voditelj, ki je imel sitnosti s sodnimi oblastmi (Pozzan, Balzarini, Bor-ghese, morda Forziati in še drugi) zapustil Italijo in se zatekel v Grčijo ali v Španijo, kjer vladi cenita take goste.
Cicuttinijevi sorodniki so zelo zaskrbljeni zaradi mladeničeve usode. Bojijo se namreč, da bi se misov-ski tajnik ne ubil v trenutku obupa, saj pravijo, da je bil psihično nekoliko neuravnovešen. Hipoteza pa je bolj malo verjetna, razen v
WASHINGTON, 11. - 180 zapornikov se je v washingtonski jetnišnici uprlo paznikom ter pridržalo kot talce ravnatelja zapora in nekaj paznikov. Dogodek se je pripetil ob enih ponoči, ko so se jetniki začeli vznemirjati in prisilili ravnatelja Hardyja, da se je prišel pogajat z njimi. Spremljal ga je časnikar «Washington Posta* William Claiborne. Ko sta skupno z nekaj pazniki vstopila v oddelek zapora, kjer je prišlo do neredov, so jetniki Hardyja prijeli in zvezali. Claibomu pa so dovolili, da odide in sporoči policiji, kaj se je pripetilo. Hardyja so spremili k oknu in z naperjenim samokresom zahtevali, naj ukaže ostalim paznikom, da zapustijo dvorišče in ugasijo reflektorje.
Pogajanja med jetniki in oblastmi trajajo že več ur. Župan Washing-tona se ni hotel udeležiti pogajanj, čeprav so jetniki to zahtevali, in je poslal svojega zastopnika.
V oddelku, kjer je prišlo do u-pora, je zaprtih 180 jetnikov, vendar kaže, da se jih je le kakih 50 aktivno udeležilo upora. Policija je takoj obkolila jetnišnica. čeprav je le malo verejtno, da bodo jetniki tvegali beg, saj bi pri tem skoraj gotovo izgubili življenje. Iz iste jetnišnice je namreč pretekli teden pobegnilo 8 kaznjencev in po tem dogodku so ojačili varnostno službo. Pobegli kaznjenci so v zadnjih dneh že oropali tri banke. Varnostna služba je tudi okrepljena ker .je kaznilnica oddaljena le pet kilometrov od Bele hiše.
Najbolj nenavadno Je dejstvo, da so bili kaznjenci ob trenutku upora oboroženi: imeli so namreč nekaj samokresov, ki jih niso mogli vzeti paznikom, ker ti ne nosijo orožja, Ni znano, kje so našli to orožje
Kaznilnico so zgradili pred pri bližno sto leti in leži sredi »črnega geta* v VVashingtonu, v neposredni bližini novega stadiona, ki so mu
dali ime po Robertu Kennedyju. Stavba je sicer stara, vendar so jo že nekajkrat preuredili in nove varnostne naprave so postavili pred ne kaj leti. Zato je le malo verjetno, da bi se jetnikom beg posrečil.
Obsodbe v Zagrebu
BEOGRAD, 11. — Senat okrožne ga sodišča v Zagrebu je danes po večdnevni razpravi obiodil zaradi vohunstva upokojenca Dragutina Ščukanca na štiri leta strogega zapora, znanstvenega sodelavca dr. Franju Tud j mana in bivšega novinarja hrvatskega tednika Ante Bu-šiča zaradi kazenskega dejanja pro-
ti narodu in državi na dve leti strogega zapora. Tudjmanu in Bušiču je prepovedan za dve leti po izvršeni kazni vsak nastop na javnih zborih in v tisku.
Trije Jugoslovani mrtvi v prometni nesreči
BOLOGNA, 11. — Na avtocesti sonca se je pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so izgubili življenje trije jugoslovanski državljani: 52-letni Niko Surčič, 48-letni Teodor Klaser in 62-letna Savka Kesir. Njihov avtomobil je trčil v neki belgijski tovornjak.
primeru, da je kakšna pomembna osebnost organizirala preusmeritev letala in je mladeniča prisilila k samomoru, ker bi jo lahko izdal. Pinelli, Ambrosini in Calzolari docent.
Namestnik videmskega državnega pravdnika dr. Mellaro je danes zaključil prvo fazo preiskave proti 19-letnemu Mauriziu Mideni, ki je obtožen, da je skupaj z Boccac-ciom oropal neki videmski poštni urad. Proti desničarskemu skrajnežu je sodnik izdal zaporni nalog, vprašanje pa je, če rnu bo sodilo navadno sodišče ali pa sodišče za mladoletnike, ker je bil Midena še mladoleten, ko je vdrl v poštni urad.
iiiiiiiiiiuiiimiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAIRO, 11. — Umrl je najstarejši Egipčan Mohamed El Yamani, ki je bil star 150 let: povozil ga je vlak.
* * #
RIM, 11. — Približno 200 delavcev je ustavilo promet na Ulici Tiburtina v Rimu in s tem izrazilo nezadovoljstvo zaradi odlašanja z obnovitvijo nove delovne pogodbe.
» » *
STOCKHOLM, 11. - Blizu letališča Allinge je strmoglavilo švedsko zasebno letalo; pilot in vseh sedem potnikov je izgubilo življenje.
* * *
ANKARA, 11. - Turška policija je zaplenila tono čistega opija, ki so ga nameravali predelati v heroin in vtihotapiti v ZDA.
• « *
TUNIZ, 11. — Tunizijski vojaški tovornjak je trčil v avtocdster-no. Pri nesreči je izgubilo življenje 19 oseb, 43 po je bilo ranjenih.
* » *
MOSKVA. 11. — Sovjetska agencija TASS poroča, da so izstrelili umetni satelit »Kozmos 524».
« * •
CIUDAD MEXICO, 11. - Predsednik mehiške republike Luis Eche-varria je prejel uradno vabilo, naj obišče SZ.
v vseh javnih službah, ker so volili upravnike z večinskim sistemom, od letos dalje pa jih bodo volili s proporcionalnim sistemom. To bo seveda največ koristilo katoliškim opozicijskim strankam, ki bodo dobile večje število zastopnikov v občinskih upravah, v nekaterih občinah pa bodo lahko celo prevzeli oblast. Preden je London neposredno prevzel upravo severnih pokrajin, je ulstrska avtonomna vlada tako določala volilna o-krožja, da so protestanti imeli večino tudi v občinah, kjer je živelo skoraj izključno katoliško prebivalstvo. V zvezi z volitvami je Whitelaw dejal, da ni bilo mogoče več odlašati. Minister je tudi zagotovil, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spremenil, če ga večina prebivalstva ne bo odobrila. V tej zvezi je opomnil «skrajneže, ki hočejo priključiti Ulster republiki Irski z nasiljem®, da na ta način ne bodo dosegli ničesar. Obljubil je tudi, da bo britanska vlada razpisala v najkrajšem času referendum o meji med dvema Irskama.
Dejstvo, da bodo upravne volitve pred referendumom, je bilo povod za polemiko med vlado in desnim krilom konservativne stranke. Whitelaw je razložil, da ni bila mogoča nobena druga rešitev, ker britanska zakonodaja ne predvideva referenduma in bo treba prej šele pripraviti in predložiti parlamentu v odobritev ustrezni zakon.
Konservativni delegati so z burnim ploskanjem odobrili Whitela-wov govor, čeprav so pred njim vsi govorniki ostro naDadli vladno politiko v Severni Irski.
Položaj v Ulstru je še vedno zelo napet. Danes so številne eksplozije razdejale trgovine in stanovanjska poslopja v Belfastu in v bližnjih vaseh. Najhujša eksplozija, ki je terjala smrt treh mladeničev, je včeraj zvečer razdejala neko zapuščeno poslopje v katoliški četrti Falls Lower. Vse kaže, da so mladeniči pripravljali peklenske stroje, ki so jim eksplodirali v rokah.
Eksplozija je povzročila požar, ki se je bliskovito razširil na bližnja poslopja. Razjarjena množica je »privrela* na ulico takoj po eksploziji in ni dovolila policiji in vojakom, da bi se približali požaru. Z današnjimi žrtvami je število mrtvih odkar je v Ulstru izbruhnilo nasilje naraslo na 600.
Prvič od leta 1969 je bil danes sodnik žrtev atentata. Gre za kar toliškega sodnika Williama Stauto-na, ki je zelo znan v ulstrski prestolnici. Ko se je vozil po mestu s svojim avtomobilom, sta se mu nenadoma približala dva neznanca, ki sta izstrelila proti njemu več krogel in sta ga ranila v vrat in roko.
Študentovske demonstracije v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 11. — Mehiška policija poroča, da so včeraj med neko demonstracijo v mestu Culican a-retirali nad sto študentov. Do aretacije je prišlo po hudih spopadih med študenti in policijo.
študenti so baje napadli avtobuse nekega prevoznega podjetja, ker slednje ni hotelo izplačati odškodnine 1.000 dolarjev. Odškodnino so zahtevali, ker je neki avtobus tistega podjetja v prometni nesreči ranil njihovega tovariša. Med spopadi so študenti zažgali več avtobusov, preden jim je policija to lahko preprečila.
Glasnik policije je med drugim dejal. da so bili nekateri študenti oboroženi tudi s strelnim orožjem vendar kaže, da med spopadi ni bil nihče hudo ranjen.
ZATIRALNA POLITIKA ATENSKIH POLKOVNIKOV
Zahodnonemški državljani pred vojaškim sodiščem grške fašistične vlade
Mučenje političnih jetnikov v atenskih zaporih - Oče Caviglieve je v torek obiskal zunanjega ministra Medicija
ATENE, 11. — Prvič po vzpostavitvi fašističnega režima in vojaških sodišč, bodo v Grčiji sodili skupini tujih državljanov, ki so obtoženi prevratniškega delovanja. Sodna obravnava se bo začela 18. t.m. Na zatožni klopi bodo štirje državljani ZRN, stari med 19 in 32 let, ki so jih aretirali julija letos in obtožili da so organizirali v Zahodni Nemčiji in v Grčiji anarhično gibanje z imenom «Skupina 20. oktobra*, katere namen je bil organizacija bega Edith Economove. Slednja je po rodu Nemka, vendar poročena z Grkom in živi nekje v Grčiji, vendar pa je policija ne more izslediti, obtožnica pravi, da so štirje Nemci prišli poleti iz Jugoslavije v Grčijo, kjer so se povezali s predstavniki tamkajšnjega anarhičnega gibanja, da bi v podrobnostih organizirali beg. Doslej
NEW YORK, 11. — Oborožena roparja sta danes ponoči vdrla v stanovanje jordanskega veleposlanika pri OZN in ranila njegovega osebnega stražarja ter grozila njunima o-
trokoma. Iz stanovanja sta odnesla le 115 dolarjev in zlato zapestno uro.
Na sliki: časnikar govori s predstavnikom veleposlaništva pred vhodom v stanovanje.
MED POLETOM IZ LIZBONE V FRANKFURT
Srečen konec poskusa preusmeritve letala nemške družbe Lufthansa
Gusarja je policija ranila, potem ko ga je pilot udaril po glavi Gre za nekega nemškega državljana, ki so ga izgnali iz Angole
FRANKFURT, 11. — Potniki letala »boeing 727» zahodnonemške družbe Lufthansa so bili danes priča novemu poskusu zračnega gusarstva, ki pa se je na srečo končal brez smrtnih žrtev.
Gusar, ki je opravil podvig, je nemški vojaški najemnik Friedrich Schtttz, ki so ga pred nekaj dnevi iz neznanih razlogov izgnali iz Angole. Hotel se je zateči v Portugalsko, vendar so ga lizbonske oblasti zavrnile in ga prisilile, da se vkrca na Lufthansino letalo, ki povezuje Lizbono
Italijanski finančni stražniki so včeiaj aretirali ameriškega državljana Ronalda Michaela Buuzla (levo), ker
kilogramov hašiša
m # m
so v njegovem avtomobilu uašli 50
s Frankfurtom. Schtttz pa se ni hotel vrniti v Nemčijo. O njem sicer doslej niso sporočili ničesar, vendar pa je zelo verjetno, da ga je nemška policija že dalj časa iskala. Da bi ne prišel v roke policiji je zato Schtttz zasnoval gusarski podvig.
Kmalu po vzletu je nagovoril neko hostess in ji dejal, da ima bombo, s katero bo razstrelil letalo, če ne bodo ugodili njegovim zahtevam. Zahteval pa je avtomobil, s katerim se bo lahko odpeljal s frankfurtskega letališča in odkupnino. S seboj bi odpeljal tri ali štiri potnike za talce.
Nemške oblasti so navidezno pristale na to zahtevo. Po pristanku v Frankfurtu sta dva pilota Lufthanse pripeljala avto k letalu. Medtem ko je vseh 58 potnikov ostalo na letalu, je Schtttz pregledal avtomobil. Ko pa se je sklonil v prtljažnik, ga je eden od pilotov udaril z dežnikom in ga podrl na tla. Od tega trenutka pa se poročila ne ujemajo. Gotovo je, da so ga policijski agenti, preoblečeni v mehanike, ranili in ujeli. Nekateri pravijo, da so to storili, ker je gusar poskusil pobegniti, drugi pa so mnenja, da so streljali nanj, ko je ležal na tleh zaradi udarca, ki mu ga je zadal pilot.
Po pregledu njegove prtljage je policija odkrila, da ni imel drugega orožja, razen škatle, v kateri je bil črn prah in zažigalna vrvica. Vsebino škatle so poslali v kemični laboratorij.
Mladinski
kriminal
(Nadaljevanje s 4. strani)
njihova družina tolpa.
Ustanova Youth Services A-gency ima v New Yorku 110 pro-
stovoljcev, ki jim pravijo »ulični delavci*. Vsaka tolpa sprejme po enega takega «delavca», ki ga smatra za svojo edino zvezo z ostalim svetom, rekli bi raje z družbo in oblastjo. In ti «ulični delavci* nimajo lastnega dela. Zatrjujejo, da prepričevanje pri tej mladini ne zaleže, ker le ekonomska pomoč lahko kaj zaleže. Probleme bi treba reševati konkretno, vsak dan, od primera do primera.
Pri tem je značilno naslednje: mladina, ki sestavlja te tolpe, ni po mnenju uličnih delavcev niti tako pokvarjena, posledice spopadov pa so mnogokrat mnogo p-evelike, »večje od njih samih*, kajti pogosto pride do krvi iz e-nostavnih, malenkostnih razlogov. «Ti dečki so se organizirali, ker jim nihče ne pomaga*. »Če bi čez noč ne nadzirali svoje «četrti» ali svoje »ulice*, bi nam, sovražne tolpe porazbile vse, polomile bi nam ulično razsvetljavo in porazbile tudi izložbe*, pravi e-den izmed uličnih delavcev, ki se je vključil v eno izmed tolp. Ker je med posameznimi tolpami zavladalo veliko sovraštvo, se teror širi in pred časom smo mogli brati, da so celo v oblastnih organih nekaterih mest, celo samega IVashingtona, razpravljali o tem, kako zaščititi meščane v večernih urah, saj so ugotovili, da po določeni uri zvečer človek ni več varen na cesti.
Kriminal torej narašča, rešitev bi bila baje preprosta, vendar primanjkuje volje, da bi se zadeva rešila.
LORIENT, 11. — Potopila se je francoska podmornica »Sirene*, ki je bilo na popravilu v ladjedelnici.
so vojaška sodišča sodiia le grškim državljanom ali državljanom grškega porekla z dvojnim državljanstvom.
Na neki tiskovni konferenci v Ri* mu je ameriška državljanka grškega porekla Atena Psikoiu obrazložila stanje političnih jetnikov v grških zaporih. Psikoiueva pripada odporniškemu gibanju proti režimu polkovnikov: govorila je o nečloveškem ravnanju, ki ga je morala prenašati trinajst mesecev v atenskih zaporih, potem ko so jo aretirali skopno z odvetnikom Andru-sopulom in ameriškim študentom Sceltonom, ko je poskušal 4 osvoboditi Aleksandra Panagulisa.
Psikoiueva je dejala, da jo je mučil sam ravnatelj vojaške policije in da je preživela šest dni brez hrane, pijače in spanja. Prisilili so jo, da je ves čas stala in gledala v prižgano žarnico, tako, da so ji otekle oči in noge. «Vsak dan so prišli v mojo celico in me pretepali s pestmi in brcami ter mi tolkli z glavo ob zid. Mnogokrat so me vrgli iz ene sobe v drugo in me pri tem pretepli ter kričali, da ne bom prišla živa iz zapora,* je dejala Psikoiueva in nadaljevala: «Nekega dne mi je namestnik poveljnika vojaške policije major Hat zisissis dejal, da so ubili najstarejšega izmed bratov Panagulis, Jurija, in da bodo ubili tudi Aleksandra in Statisa ter njihovo mater, da se o tej družini ne bo več govorilo*; Jetnica je dejala, da ni bilo pri njenem priznanju nobene priče in da je pred njenim razgovorom z ameriškim konzulom v Atenah, neki častnik grške vojaške policije zahteval, da se lepo obleče in pripravi na razgovor ter da govori počasi in glasno, da jo bodo stražarji lahko razumeli. Obenem so jo prisilili, da je zagotovila predstavniku ZDA, da živi v dobrih
KDO JE OSEL?
Na tržaški inženirski fakulteti se študentje zelo vestno pripravljajo na izpite. Mudi se rim ker je baje v Italiji precej prostih mest.
Razširila se je vest, da v nekaterih občinah potrebujejo inženirje.
Pred kratkim je namreč v neki vasici zbolel občinski osel, ki je prevažal smeti. Občinski možje so se zato zbrali in proučili možnost, da bi ubogi živali nudili pomoč. Po dolgotrajnem zasedanju so sklenili, da bodo poklicali na pomoč... inženirja, saj je osel prevozno sredstvo.
BES
Policija v bližini Cremone vneto išče ubežnike, ki jim je uspel beg iz zapora v Soresini blizu omenjenega mesta. Zbežalo je 80 odstotkov jetnikov, ki so omamili edinega paznika. Naj vas ta vest ne vznemirja preveč; v malem zaporu je bilo zaprtih le pet oseb, od katerih so štiri zbežale.
ŠKOF
Tiskovni urad Vatikana je sporočil, da je septembra prišel na papeževo spiošno avdienco škof. Pri vratih so ga prepoznali po oblačilu in ga spremili v posebne sobe Škof pa jim je zaupal, da ima posebno nalogo, ki so mu jo poverili v nebesih in da mora o njej govoriti s papežem.
Sveti mož pa verjetno ni vzbudil zaupanja, saj so ga «Švicarji*• pospremili do vrat in ga izročili italijanski policiji, ki je ugotovila, da ima na sebi le nekaj škofovskega. Seveda oblačila.
pogojih in da se nima kaj pritoževati; dejali so, da ve, kaj jo čaka* če bo povedala resnico.
Pred začetkom tiskovne konference je Psikoiuevo predstavil časni' | karjem voditelj socialistične skupi' ne v poslanski zbornici posl. Ber ; toldi, ki je tudi dejal., da bo danes zahteval sklicanje poslanske komi' i sije za zunanje zadeve, da bi raž' pravljala o položaju italijanske državljanke Lorne Briffa-Caviglia* ki je že dva meseca v atenskem zaporu »brez kakršnekoli pravne po-moči in ne da bi italijanske obla' sti znale, za kaj je zaprta*. Ti' skovni konferenci je prisostvoval f tudi avtor filma «A-Z» VassilikoS-
Oče Caviglijeve Alberto Briffa se je včeraj srečal z zunanjim ministrom Medicijem, ki mu je zagotovil zanimanje italijanske vlade ** njegovo hčer in izrazil upanje, de se bo slednja čimprej vrnila domov-Gospod Briffa je baje izrazil hvaležnost v tolikšni meri, kolikor bodo koraki, ki jih je storila italijanska vlada uspešni. O teh korakih pa doslej ni znano ničesar. Edin® novica je, da se je včeraj vrnil v Atene veleposlanik D'Orlandi, ki je bil v preteklih dneh na posvetovanjih v Rimu.