Bazne stvari. Iz domačth krajev. Predavanje v Skokah. Šs enkrat opozarjamo na velezanimivo predavanje g. prof. M a j c e n a v Skokah, v nedeljo popoldne, dne 10. t. mes. Skoke so oddaljene kake pol ure peS od železniške postaje Hoče. Pot vcdi skozi Rogozo. Najpripravneje je odpeljati se z vlakom, ki odbaja iz Maribora cb 2. uri in 34 minut. Po predavanju bo prosta zabava. Vrnitev v Maribcr ob 7. uri in 25 minut zvečer. K obilni vdeležbi vabi »Slovensko zgodovinsko druStvo«. Politična shoda priredi »Sava«, katol. politično druStvo za brežiski in sevniski okraj v nedeljo, 24. julija t. 1. pri S v. Antonu, politična občina Bianca pri Sevnici; 7 nedeljo, dne 31. julija t. 1. pa v D o b o v i pri Brežicah. Na obeh shodih bo poročal dižavni in deielni poslanec g. J. 2 i č k a r Osebne vesti. Profesor na občinski giransziji v Bregeneu g Franc M ii n c h e n pride na drž. gimnazijo v Maribor, prcfjsor na občinski gimnaziji v Bregencu Franc Schrempf pride na državno gimnszijo v Celje, prcfesor na učiteljišču v Mariboru dr. Martin W u 11 e pride na državno gimnazijo v Celovec. Za pravega učitelja na drž. gimaaziji v Celju je imenovan dr. Rudolf K r o e n i g iz Melka, za začasnega učitelja na državni giranaziji v Celju je imenovan V. H a 1 u 8 a. Torej sami nemSki proI e s n r j i ca gimnazii»h, katere obiskujejo skoro samo slovenski dijaki. — Davčni oficijal Alfons Sorglechner je prestavljen iz Bruka ob Muri v Celje. Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu zaradi prebudega naliva niso bili tako polnoStevjlni kakor bi bili ob lepem vremeou. Vendar smo jih opazili iz Maribora kakih Sest samo na Pohorju in nekaj tudi po Slovenskih goricah. V-ta čast vrlim prirediteljem, ki se tudi dežja niso ustraSili, da so poča^Lili na tako krssen načio spomin slcvanskih blagovestnikov! Lesarjeva zahvala. Vspsloveaski mladeniski shod na Brezjab je preavetl. cesarju brzojavno izrazil zvestobo in udanost SinoSi je preč. g. gen. vikarij Janez Flis prejel iz Isla nasledajo brzojavko. Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo hvaležno vzeti na znac|e pri slavnosti Marijinega jubileja na Brezjah izrsženo zagotovilo neomahljive udanosti in z^estobe. Iz Sv. Petra pri Mariborn se nam poroča: Že večkrat seru cpazil pri naših ljudeh, ki pridejo iz mesta, da imajo »Šta~ jerca« v rokah. Izvedel sem od njih, da ga dobijo v trgovini Murko v Melji. Ali misli trgovec Murko, da bodo ljudje rajSi k njemu bodili, če »Štajerca« oddaja? Marsikateri je it> rekel, da se takSne Stacune ogiba. kjer »Štajerca« prcdajajo! — Pri na« je bilo sadj« jako polno tudi vinogradi so lepo kazali. V nedeljo popol. se je pa nad Sv. Petrom pri Mariboru pretrgal oblak, in je naredila voda in toča obilno škode. Cesta v Melji je bila tako zasuta, da večji vozovi niso mogli voziti. Iz Veržeja. V Veržeju je unarl na Alojzijevo tržaški sin Matija Horvat, ne pa M. Krepek, kakor smo zadnjič nar ačno poročali. Pogreba se je vdeiežilo obilo cbčinstva. Sv. Jurij ob Ščavnici. Ob tasu birmovanja pri Sv. Junju ob Šftavnici so blagovolili Njih milost prevzviSeni gospod knez in 8kof se vvrstiti med dobrotnike društva z« zidanje nove farne cerkve z darom sto kron, za kateri velikoduSni dar jim najsrčnejso zahvalo izreka odbor. Velika Nedelja. Proslo nedeljo se je vrsilo tu zborovanje slov. kat. polit. orustva »Stoge« iz Ormoža. Udeležilo se ga je velikansko žtevilo mož in mladeničev iz celega ormoSkega okraja. Skienilo se je več vainih re3olucij. Zaradi pomanjkanja prostora je moralo izostati za danes obsirno poročilo o tem velev8žnem shodu in je priobčimo prihodnjič. Sv. Peter pri Radgoni. Due 1. raaja je bilo blagoslovljeno novo pokopaliSče. Prva je biia pokopaoa na njem vrla kmetica v ŠSavnici, Alojzija Kocbek. Ravno mesee dnij pozneje pa so položili vanj k večnemu počitku drugo Ščavničarko, Liziko Dub, sestio gdčne učiteljice Amalije Duh. Bcdi obema rajnima po dolgi, hudi bolezui zemljica lahka! Z mestne župnije je bil prvi pokopan na peterskem novem pokopaliSču samomorilec Alojzij Ht far, ki si |e pognal v noči 25. jun. na ulici krogljo v srce. Vzrok je nesrečna ljubezeu. — Cerkveni stolp je dobil novo hčno streho, katero je napravil znaui kleparski mcjster, domačin Jaaez Lsnčič. Dae 3. julija o priliki birme je zaplapolala na njej prvikrat slovenska zastava. Mi). Skcf Mihael sami pa feo blagoslovili nov pozlačen k.iiza zvonik; po lepem nagovoru mil. nadpastirja \u vpričo njih in velike množice ljudstva spretno raojster križ •/. jabelkora vzdignil in pritrdil vrh zvonika, raz katerega je Se zadonelo par lepih zdravic, ki so m kcačavale s krepkimi »živio«-klici gledalcev. Iz Črešnje?ca pri Slov. Bistrici. Slavno je zmagala — slovensko narodna stranka na ČreSojevcu pri Slov. Bistrici dae 27 jua. t. 1. pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. »Štajerčeva« stranka pa je propala in poražena je s svojim voditeljem L. Kresnikom, znanim propalim nemSkutarskim kandidalom. — V prihodnji občinski odbor pridejo sami zavedai narcdnjaki — in zanasljivi katoliski raožje Veselje je nepopisljivo. Omeniti moram, da je znanega vcditelja »Štajerčeve« stranke na ČreSnjevcu zapustilo skoraj vse; da niso prisli volit iz občine Vrhloge, bil bi še kot odbornik propal. Domači pa ga več ne marajo. To je značilno. Možje, ki bodo sedeli tri leta v prihodnjem občinskem odboru so izvoljeni: I. razred: Franc Brumec (Kajzer), Štelan Repnik, Gregor Koren, Franc Brumec (Petriček); II. razred: Simotr Pušnik, Matevž Sovžak (Tizel), Janez Kmetec, Blaž Lah (po žrebu odločen) in v III. razred: Jožef Lab, Lovrenc Unujek, Janez Hajdnik, Ludwig Kresnig, torej samo Se dva od >Štajerčeve« stranke sedita v novem odboru — »Šlajerc« |e sojen. Pomenljivo je, da so se že pred jednim letom vrsile občinske volitve za občino Črežnjevec, a Kresniku ni bilo prav in njegovi stranki, da je nekaj narodnih odbornikov prislo v odbor. Vložila je Kresnikova stranka priziv — in zdaj se je katoliško narodna stranka še bolj zjediaila in orgsnizirala. Zmaga je še sijajueiSe — izpadla za katolisko narodno stranko. Živijo! Izvedeli tmo, da je tudi slovenjebistriški Sliger, ki je obogat^l od slovenskih groiev, pisal v zvezi s Kresnikoin iti moledoval ces. kr. južno železnico, da požlje k občinski volitvi svojega zastopnika na vdidče. Toda ta želja se )ima ni izpoloila. Veselje je nepopislinro. Živeli slovenski in zavedni narodni katcl ški možje! To je najboijsi odgovor na one uapade, 8 katerimi vas »Štajerc« ob vsaki pnliki obsipljo in zasmehuje zavoljo vaSe zavedae narodnosti. Kresnika so zapustili tudi Leskovčani in Staroložani, izvolili so b v o j e zastopnike in tudi prcdrli. Da bi ae tudi še drugim v glavi zdanilo. Dan 27. junij ostane v vednem spominu! Iz marenberškega okraja. Vkljub neugodnemu deževnemu vremenu se je v Vuhredu na predvečer gadu slov. apostolov sv. Cirila in Metoda na prijaznein griču, kjer je pozidana kapelica sv. Florijana, zažgal  veličasten kres, na katerega so se ljudje opozorili z nekaterimi streli iz možnarjev. Zažiganje kresa ravno na tem griču je prav pomenijivo, ker so lansko Ieto, ko je Zemljakovo posestvo 3e bil > lastnina marenberskega usnjarji, posilinemSki heilovci ondi zakurili io obhsjali »Sonn8Dwendfeuer«, letos pa je posestvo postalo lastnina slavnoznane narodne rodbine Pahernik. Pričakovati je torej, da se v tem okraju bolj in bolj razvije narodna zavest, katero so, kakor znano, z vso ailo skaSali zatreti marenberški posilinemci in pročodrimovci. aaj je Se gotovo marsikomu t spominu, da so celo v deželnem zboru Stajerskem zagnali krik zoper slovenske zavode v Marenbergu, tako da je okrožno sodiSče poslalo iz Maribora dr. Torggler-ja in cenilne može v Marenberg, naj bi se zaprla trgovina in poruSila posojilnica, pa se ni dalo, ker ni bilo nikakega tehtnega vzroka k temu, amptk je to le bila želja pročodrim.?kih junakov in pristaSev »Slov. Naroda« in »Štajerca«. Sedajnemu načelstvu posojilnico se je posrečilo s pomočjo spretnega revizorja zadružne »Zveze« v Ljubljani narodne zavode tako vrediti, da je od pok. notarja Eocbeka kupljeno hi8o dalo v najem narodne/iiu podvzetnemu trgovcu, hiSo pri »Stari poSti«, kjer ima posojilnica uradno izbo, je pa v najem vzel goslilničar, ki se je semkaj preselil od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Tudi nekdajnega konsumnega druStva podružnica v R bnici je prodana narodnemu trgovcu, ki je obenem v najem vzel Tandler- jevo gostilno. Enako je vrejeno na Muti in v Breznem. Potemtakem je po vseh vaJnih krajih priskrbljeno, da se lahko zvrSuje geslo: »Svoji k svojim« in se zamore otresti jarem nadatih profiodrimovcev in zagrizenih nemSkutarjev. Lemberg pri Smarju. Dne 29. m. m. je povozil neznan kolesar posestnico Marijo Bovba ter jo težko poSkodoval. Fran Josipova gimnazija v Ptuju. Sprejemna skušnja za I. razred se vrsi prvikrat dne 15. julija ob 10. uri dopol. Učenci se naj ta dan ob 9. uri v spremstvu starisev ali Djihovih namestnikov v gimnaziji oglasijo ter naj s seboj prinesejo Solsko izpričevaio in krstni list. Sprejemna taksa znaša 5 K 20 v. Starinska najdba pri Zrečah V okolici Knževec, župnije Zrefie m občine Stranice, ob veliki cesti Konjice—Celje je posestnik g. Vinter v Zrečah na novo kupljenem posestvu nedavno napravil opekarno. Ko so delavci kopali zemljo za opeko, so zadeli blizu dva metra globoko na rimske kamene z napisi. Največji je visok 178 cm in 8e mu na vrhu manjka nastavek, drugi 86 cm, tretji pa 84 cm. Pozneje so naSli 8e dva manjSa kamena, od katerih pa ima le eden odlomek napisa. Nad travnikom, v katerem so se našli ti spomeniki, se vzdiguje visok, precej strm breg, na katerem se Se dobro pozna, da se je nekdaj splazil in ta plaz je najbrž zasul tudi dotične kamene, oziroma jih potegnil s seboj iz višjega mesta v nižavo. Kakor kaie oblika in raztreseno črepovje na vrhu, je v davcem času bila tu naseibina. Mimo je vodila rimska cesta, ki se 3e na mestih pozna. Blizu teče potok Koprivnica. ki je nekdaj Rimljanom mnogo nagsjal. Š3 sedaj s« vidi na enem delu kos cestrega tlaka. Posestnik g. RuSnik, ki je pred več leti napeljal potok v novo strugo, je zadel celo na star t> ost. Zaradi plazov in potokov, ki so razdirali cssto, 80 Rimljani prestavili cesto na bolj varen kraj. Šla {e mimo dvorca Dobjega pri Konjicah po viSavi, ki se vleče zahodno od Zreč, mimo Jamnika, Trebnja, v Stranice in dalje proti Vitanju. Zanimivo je, da se je še v teh krajih obranil tudi spomin na sv. Csrila in Metoda. Vir prej omenjenega potoka Koprivnice se namreč imenuje C i r i I o v studenec in sicer zato, ker da sta sv. Ciril in Metod tukaj mimo 8la, jedia sub kruh in pila vodo. Ljudje Se dandanes pripisujejo tej vodi zdravilno moč. NemogoCe ni, da sta tukaj vsaj enkrat bodila sv. apostola, ker je tu mimo Sla cesta, ki je vodila v Celje, dal|e v O^lej in potem v Rim. Vsekako je zanimivo, da se ni samo v Sloven. goricah v (Jarenini) ohranil spomin na sv. Cirila in Metoda, marveč tudi tukaj. Ob potoku je posestnik Klemenjak, ki nas nehote spominja na sv. Klementa, katerega kosti sta seboj nosila. Prej omenjeno rimsko kamenje s svojimi napisi je pa znamenit kažipot za rimsko življenje in občenje v nasih krajih. Kameni so iz domačega mramorja, paganski nagrobni spomeniki. Odposlanec »Zgodovinskega društva« si jih je ogledal in bo o njih natančneje poročal t druStvenem glasilu. Isti je ob atari rimski cesti v gozdu zasledii tudi stare gomile. Pri tej priliki zopet prosimo, naj se o takih najdbah hitro poroča našemu »Zgodov. druStvu« in najdeni predmeti naj se mu blagohotno prepustijo za muzej. Pazi naj se tudi, da 86 izkopani predmeti ne pcškodujejo, zlasti po napisih naj nihče ne dela potez in zarez, ampak naj se vse pusti kakor je in po mogočnosti hitro spravi na varen kraj. Ic Škal. V nedeljo zvečer proti 11. uri je strela udarila v gospodarako poalopje gospoda dekana. Bilo je hipoma celo v ogoju, zato so morali na milost in nemilost prepustiti vso zalogo iita in krme, kakor tudi gospodarsko orodje. Iz hleva, ki je obokan, so reSili iivino, tudi od ljudij se ni nobeden ponesrečil. Ker ni bilo hudega vetra, je bilo mogoče vsaj požar omejiti, sicer bi prislo v nevarnost tudi župni8Łe in cerkev. Gasilci 80 prisli naiorej iz Družmirja, za Djimi pa iz Velenja in ŠoStanja, a pomanjkanjo vode jih je oviralo v delu. Gorelo je Se v pondeljek popoldne, dokler ni ploha pogasila zadDjega ognja. To je v naSi f*ri ie tretja nezgoda te vrste. Dae 16. m&fl, je strela pokončala gospodarsko poslopje kmeta Kavtižnika, na predrečer praznika sv. ReSnjega telesa pa je udarila v stolp podružnice Sf. Jakoba in tudi tam povzročila znatno Skodo. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod! Volitve v Št. Lovreneu. Blizu Celja ie vas Št. Lovrenc nad Pražinom. Tu ni nobenega Neroca, in vendar ao ondi baje Nemcem prijazni naprednjaki zmagali pri občinskih volitvah. Celjski nemakutarji so to razbobnali po graSkib in dunajskih listih kot slavno nemSko zmago. V resnici pa ni bilo nobene borbe, torej tudi nobene zmage. Le s prejšnjim županom nekateri niso bili zadovoljni. Ako pa nemSki listi naglaSajo, da obč. taiaik n*>, oatane v služhi, odgovariflmo, da se je ravno dcalej nemSkutanlo v obč. uradu. Novi cbč. zastopniki, sami slovenski kmetje, gotovo ne bodo trpeli nemSkutarstva, ker 80 si že poiskali tajnika, ki je dober r-arodnjak in povsem sposoben za sloven?ko uradovanje. Celjske novice. Izpit na orgljarski šoli se vrSi dne 11. julija, pri kojem nadzorujeta ml. gospod opat Fr. Ogradi in preč. gospod kanouik Majcen. Prijatelji glasbe se uljudno vabijo. — hlet v Bukovžlak priredi dne 10 t. m. »Slov. delav. podporno druStvo« s hodelovanjem ostalih celjskih pevskih društev. Tamjbo veselica v gostilni g. Koželja. Šoštanj. V četrtek, dne 1. julija je z veliko hitrostjo privozilo pet železniskib voz proti postaji Šoslanj. Zadeli so ob tukaj stoječe železniske voz jve tako močno, da se je sedem voz popolnoma razbilo. Clovek se ni noben ponesrečil. Vozovi so všli na velenjski postaji. Pačenje krajevnih imen. Tekom aadnjih let prisle so krajevne razglednice do takega pomena, da je le še menda malo krajev, ki 86 8e ne morejo ponaSati s svoiitni razglednicami. Iste romajo potem širom sveta, in človek, ki biva v tujmi, daleč od lJQbega doma, se nekako razveaeli, če dobi t roke lično razglednico. Na isti vidi domače kraje, domačo cerkev, ali pa celo rojstno hišo. la to ga navda s ponosom, če moro pokazati tujcem, to so na8i Iepi kraji, tam je moj dom. Pred par dnevi sem tudi jaz dobil slično razglednico iz ljube domačije. Ko pa vidim napis »Križooci« me je pa to zelo nepnjetno dirnilo. Zakaj se pači na tak način nase krajevno inie? Ona razglednica je bila izdelana v »Miinchen«, torej v »rajha«! Ali nimamo mar slovenskih tiskarn in umetnih tvrdk, katere nam rade volje postrežejo z sličnimi izdelki? Ali moramo res vse naročti od tujcev, ki uam poleg tega Se pačijo ime? Domače tvrdke si pač vzamejo toliko truda, da ne dobimo take skaze. Svoji k avojim! Dobrnski nemčnrji v »kiklah« ali po domače dobrnske nemškutarice ao postale stra8no »kunStne«. Ai' vam niso iztuhtale, da je beseda »koncert«, ki je stala na >vabilu« bralnega druStva — nemSka. Saj pravimo: Znal' se mora! Da, da, dolge, kuStrave lase imajo nekatere nemskutarice na Dobrni, a kratko — pa — paglavec je maihna iaba. Nemšiina naših spodnještajerskih nemčurjev je znana. Kdor je Se ne pozna, naj 8i ogleda St. 50 celjske »vahtarce«, kjer se klobasari nekaj o izletu celjskih »Sokolov« na Dobrno. In taki ljudje se imenujejo »vahtarji« nemdtva na jugu naSega cesarstva. Se jim pač pozna, da so se kedaj brigali bolj za »nemško« pivo, kakor pa za nemSko slovnico. Da je le >tajč<! Hajl! Brežice. Zvit tifiek je neki Jan. Pongrac, ki je sedel v preiskavi pri tukajSnji sodniji. Minclo nedeljo je začel toiiti, da mu je slabo ter proail jetničarja sveže vode. Jetničar se ga je usmilil ter mu prinese vode v eelico. Ta trenutek, ko je stopil v celico, je porabil Pongrac, akočil skozi vrata ter jih za seboj zaprl. Zdaj je bil jetničar vjet, in Pongrac jo }e pobrisal. Čez nekaj Casa 8e-le je aliaala jetničarjeva iena klicanje zaprtega moža ter ga reSila iz zapora. Toda ubegli tiček 86 ni dolgo veselil zlate avobodo. Kmalu ga je ujel oroJnik ter ga izročil okrožoi Bodniji v Celju. Najuovejše o vojni. Petrograd, 6. julija. Ruska brzojavna agentura brzojavlja iz Ljaojana: Ruako vladivostosko brodovje je imelo severno od Genzana z japonskim brodovjem boj, ki je bil za Ruse ugoden Petrograd, 6. jul. Armada generala Oku se utruka, skoro gotovo je, da se zbere pri Port Arturju. Pri Kinčovu postavljajo Japonci težke topove. Iz Nagasakija sta odžli dve diviziji na bojiščo. London, 5. julija. »Daily Exprasst poroča iz Tokia, da je skuSal admiral Skrydlov priti v Port Artur. Zato je odposlal admiral Witthof; torpednega rušilca »Burukova« ter je ta doapel v Niufivan. RuSilec je zopet odplul in nekateri trdijo, da je cdpeljal na krovu Skrydlova. Tu se boje, da je vladivostoSto brodovje potopito nekoliko prevozoih parnikov na avojem zadn|em izletu. Cerkrenc strarl. Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo uo7e predmestne cerkve Magdalenske: prisrčna zahvala! Sveta ma3a 86 bo za nje služila 8. julija ob 6. uri. — Simon Gabero. Veliki romarski shodi v proslavo Marijinega jubjleja se bodo obhajali v cerkvi Matere Boije Pomočnice v PuSčavi nad Mariborom i> sledečim vsporedom: Dne 14. avgusta popoldan ob 6. romarska pridiga in slovesne večernice. Na Vel Goapojnico dvojoo slovesno opravilo in več sv. meS. V soboto po Vel. Gosp 20. avf*. dvojne večernice in romanka pridiga. V nedcljo, dne 21. avgusta (puSčavsko nedeljo) dvojno stovesno opravilo in ve6 sv. meS. Ocl 14.—21. se bo vsak dan dopoldne in popoldne spovedovalo. Skozi celo osminr< Vel. Gospojnice dobijo verniki v tej cerkvi popolni odpustek. Ako pridejo romarji med tednom v večjem fitevilu ali v procesiiah, naj to že sedaj naznanijo župnemu uradu v PuSčavi. Skrbelo se bo, da bodo vsi božjepotniki lahko opravili svojo pobožnoat. Vlaki prihajajo v PuSčavo od mariborske strani (na postajo Fal, ali Št. Lovrenc): ob 7., ob 10. dopoldne, ob 4. popoldne in ob 9. zvečer. Od koroške strani: ob 6. ziutraj, ob 9. dopoldne, ob 1. in ob 5. popoldne. Od postaje Fal je v PuSCavo tri četrt ure, od po8ta]e Št. Lovrenc 20 minut OruštTen« porodtla. Kmet sadrnga v Gornji Radgoni, U8tanovljena pred atirimi leti vkljub tolikemu nasprot8tvu, uspeva dobro. Imela je lani 2582 88 K prometa in 7473 K čistega dobička. Vsak zadružnik plača 1 K pristopnine in 2 K deleža; slednji dve kroni se vrneta, 6e izstopi iz zadruge. Naaproti pa ostane vsakemu mnogo kron v iepu, če svoje gospodarske potrebSčine, kakor: blago in platno za obleko, galico, kose, kamne, kavo, riž, sladkor, usnje itd. naročuje pri zadrugi, kar lahko^ potrdi vsak zadružnik. Št. Pavel pri Preboldu. Po objavljenemu vsporedu se je vrSila veaelica takajSnjega izobraievalnega društva dne 26 jun. Deževno vreme je zakrivilo, da vdeležba ni bila tako mnogobrojna, kakor je zaslužilo izmtao igranje vrlih igralcev. Cudaa pnkazen pa je, da se deža najbolj stra8i -*¦ močni spol. Marsikdo se je tudi zanaSal, da se bo igra ponavljala, a tokrat zastonj. Gladko in i dobro pogojeno ponafo, kakor 8e nikoli prej po sodbi onib, ki so videli vse predstave naSega druStva, so igrale mladenke »Trojno pot v življenje«, mladeniči pa »Va8kega skopuha«. Deklamaciji Silvin Sardenkovih: »Veaela in Jalostna pesem«, »Beračica Bajda«, je vse pozorno sledilo. Casu primerno st je glasila »Stara pesem o iganju«. Dve navduženi mali Slovenki sta pa mi&no zapeli »Ljubezen do domovine«. Bilo je vae tako lepo, da je ial onim, ki bodo to Se-le videli morda v jeseni. — Shoda na Brezju se je vdeležilo od tod 19 mož in mlhdeuičev. Društvena naznanlla. Izobražev. druitvo t Št. Janžu na DraTskem polju ima v nedeljo, dne 10. t. mes. svoj občni zbor. Predaval bo tudi potov. ufcitelj g. Ive Bele o sadjereji. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Harjeta niie Ptnja. V nedeJgo, dne 10. jul. se vrši v tukajšni bralni sobi čebelsrski shod, na kojem bo potov. utitelj čebeloreje, g. J. JurančiS, poučeval v umni čebeloreji. Na U shod se vabijo čebelaiji cele domače tupnije, pa tudi iz fare Sv. Lenarta in Sv. Marka. Pridite torej vsi, ki imate yeselje do čebeloreje, pridite pa tudi vsi oni, ki se še ne pečate s to stroko; kajti zanimiv pouk g. potovalnega ufcitelja ne bo nobenema škodoval. Začetek pouka je ob S. uri popoldne. Po pouku v ioli bomo Sli k tebelarju Lnbecu na Formin, kjer bomo videli in slišali mnogo važnega in zanimivega. Eer bo to razkazovaige precqj časa trajalo, bomo na vsak način postali žejni; zaradi tega se priporočamo g. Eovaiecn v OsluSovcih, da nam bo t tej zadregi na pomofc prihitel. Torej na svidenje v najobilnejšem iteviln! Leposlovno bralno društvo pri 8v. Rupertu v Slov. gor. priredi dne 17. julija 1904 slavnost v fcast Brezmadežni Devici 8 petjem in gledal. predstavo »Lurška pastarica". Ob enem bo tndi društveni ebini zbor. Kmetijsko društvo n Veržej in okolioo ima t nedeljo, dna 10. julija ob 9. nri dopol. v Soli zborovanje, pri katerem bode potovalni učitelj' g. Jelovšek prednašal o živinoreji in obdelavanju travnikov. E mnogoštovilni ndeležbi iz vse okolice vabi odbor. Kmet. društvo na Stari ceati priredi prihodnjo nedeljo, dne 10. julija popoldne po 5. uri v Vrablovi gostilni na Eamenščaka veselico s petjem in gladališko igro. Prijatelji kmeta, pridite v prav obilnem Stevilu. dospodarske drobtlnlee. Kažipot do blagostaqja sreče in *adovoljnoiti kmetskega stann. »Kmetski stan, najteiji stan«, je vobče znana govorica, a tnalokdo si siavi vpraSanje, zakaj da je tako teiek, in Se manjSe je Steviio onih, kateri bi na to vprašsnje pravi odgovor znali. Navadno se misli, da je krnetski stan zato tako težaven, ker mora kmet skozi celo leto težkc hi naporno delati. Pa to ni istina, saj ima vsak drugi stac tudi svoje težave in neprijatncsti. Delo je le tistemu teiavno, kdor ga brez ljubezni in veselja do svojega poklica opravlja. Vzrok temu bo preje v tem, da v vsakem drugem stanu človek laije napreduje, pride lalje in hitreje do blagoatanja, če iz nič, to 8e pravi brez lastnega premoženja začne. V drugih stanovih, kjer ijudje redno plačo dobivajo, lahko izhajajo, ue da bi 8e posebei premoženje imeli. Če je prav n. pr. uradnik proti koncu meseca že čisto suh, kakor se po domače izrazujemo, prvega že zopet dobi, da lahko en mesec živi šn tako gre naprej. Kmet pa nima nobenega i-ednega dohodka. Ce je dobra letina, zasluži precej, če je srednja, manj, in <5e je slaba, mora stradati, ako nima od preje kaj na sirani. Posledica tega je, da kmet, ki je toliko ali pa ne veliko manj dolian kakor je vredno njegovo imetje, v sedajnih časih ne bo dolgo gospodaril, in kakor kaže bo tem huj8e za zadoliene kmete. Poglavitni vzrok, da gre kmetski stan rakovo pot so preveliki dolgovi. Od kod pa pridejo ti dolgovi? Gotovo čez 80 odstotkov vseh dolgov izhaja od tod, ker stari predrago izroče premoženje sinom in sinovi kmetije predrago prevzamejo. Kadar se stari že ne more več ganiti ne na levo ne na desno, tedaj pa mora mladi prevzeti s Se z večjimi dolgovi, kakor jih je oče imel, ker oče po navadi obremeni kmetijo 3e s kolikor mogoče velikim prevžitkom. Marsikateri stari bode rekel: Za božjo voljo, živ pa tudi ne morem v zemljo, od česa pa naj iivim, 6e bi prevžitka ne imel. Starisi, kateri sinu preinoženje izroče, imajo pravico in si tudi lahko velin. prevžitek izgovore. Dolgovi pa niso premo- ženje. Kdor bi bil primoran, sinu samo dolgove izročiti, naj ima toliko očetovske ljubezni, da sinu svetuje, naj gre ročno po svetu • trebuhom za kruhom, kakor da bi pet ali deset )et kmetoval, nazadnje pa moral itak s kmetije iti. Za takžne je bolje, da kar gre in ne potrati svojih najboljsih let pri nehva- (DaUe sledi.)