Stav. 255 TRST, v soboto 11. septembra 1909. Tečaj XXXt¥ đeses: IZHAJA VSAKI DAN - ■Srf cb nede!]ah tu praznikih sb 5-, sfc ponedeljkih efe 9. ijvtraj- Ftcmroičiie iter. m prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih toltakaroah ▼ Trgtn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, F*«tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-SUni, Dornbergu itd. Zastarele 9ter. po 5 nrč. (10 stot.). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 s t. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nvjajjrr vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-aoacj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek spravo „S-dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti jo moč I —« NAROČNINA ZNAŠA ■a vso leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na ni rečbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lutiila« mm aeOelJsk« Izdanja ,tEDI*08T1" ataa« : ■ l«tno K 5*30, pol lata 2 OO ■ Tri dopisi naj se po&ljajo na uredništvo lista. Nefrank^ vana pisma aa ne aprejemajo in rokopisi ae ne vraCajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: olioa Giorgie Galatt) 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tLskarna konsorc$a lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. FoSino-liranUaKnl račun JL 841652. TELEFON št 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Madjari in ustava za Bosno in Hercegovino. 8ARAJEVO 10. — „Hrvatski dnevnik" poroča, da avstrijsko ministerstvo takrat, ko je Barian predložil obema vladama načrt o ustavi za Bosno in Hercegovino, avstrijsk* vlada ni stavila nikakih zaprek; ogrska vlada j>a je izrekla, da se kot provizorična ne more rečati z zfdavo, Jri se tiče temeljnih zakonov dežel krone sv. Štefana. To svoje stališče je opirala ogrska vlada še posebno z razlogom, da je v€Č;na stranke neodvisnosti že protestirala proti prcglašenju uitave za Bosno iz Hercegovino v imena cesarja in kralja, temveč se zahteva, da se izvrSi to proglašenje edino le v imenu ogrskega kralja. Dalje zahteva ogrska vlada, da se opusti mesto gu7ernerja za Bočno in Hercegovino ter osnuje mesto bana za omenjeni deželi. Teh dreh madjarskih zahtev pa ni niti Barian posebno vneto podpiral, zbog česar so ae razširili glasovi o njegovi demiiiji. „Hrvatski dnevnik" zaključuje, da je doznal, da v vodilnih krcgih monarhije niso voljni, da bi privolili v spremembo Statuta, ki je že pripravljen. Ustavo za Bočno in Hercegouno bo tedaj sankcijcniral cesar in kralj. Obletnica smrti cesarice Elizabete. DUNAJ 10. Povodom obletnice cesarice Elizabete so bile slovesne zadušnice v obeh prestolnicah in v vseh deželnih glavnih ms-ntih, — Češki narodni socijalisti proti sporazumni konferenci. PRAGA. 10. „Češki Slovo", glasilo čeških r.srodnih socijalista? javlja, da se izraža bojazen, da so Mladočehi daii ministerskemu predsedniku glede akcije za delovanje češkega deželnega zbora obljube, ki jih prihedajost ce izpolni. ČeSka šola v Poštorni. DUNAJ 10, Okrajni šolski svet v Mi-stelbacbu je dovolil, da se odvzame začasno pečate na Češki šoli v Pcštorni, v svrho potrebnih popravil, vendar pod pogojem, da se • poukom še ne prične. Velike vojaške vaje na Moravskom. VELIKI MEZERIČ. Cesar Viljem in nadvojvode Fran Ferdinand in Kari Fran Josip so se ob 5 30 uri zjutraj s spremstvom v avtomobilu odpeljali cajprei v ozemlje med obema kavalerijskima divizijima. Casar Fran Josip je z ožjim spremstvom bil ob 7. uri nri zadušnici za pok. ceiarico Elizabeto. Častniki, ki niso bili v službi, so bili pri zadušnici v župni cerkvi. Potem te ;"e cesar z avtomobilom odpeljal na mesto vrhnega vodstva. Tudi daues je kraino jesensko vreme« VELIKI ME2ERIČ 10. Cesar Viljem je ob 4.15 v avtomobilu s spremstvom odpotoval v Iglavo. Spremljal ga je tja nadvojvoda Friderik. IGLAVA 10. Cesar Viljem se je s posebnim vlakom odpeljal od tukaj in sicer v Karlsruhe ob 5. uii 34. pop. Poročnik utonil. VELIKI MEZERIČ 9. Dne 7. t. m. ob 4. uri popoludne je v nekem ribniku pri Pi-karcu utonil Josip Chslcupka, poročnik pri Tešinskem pešpolku št. 100. Mladoegiptovski kongres. KAIRO 9. D e 12. t. m. se sestane v Ženevi mladoegiptorski kongres, ki bo razpravljal o sredstvih, s katerimi bi se najlažje širila med Egipčani narodna ideja. Razpravljalo se bi tudi o prop&g*ndi za prosvetljenje in odgoj naroda v kulturnem in političnem PODLISTEK Roman starega gospoda. Češki spisal L S. Machar. Poslov. T. L. „Gotovo za njo, reveži" je vzdihnil drugi, „o to nesramno žensko pleme 1" Eden je zadel z nego ob kos papirja na tleh. Pogedal je nanj in ga dvignil. Bilo je cdprto pumo. Na kuverti ni bilo napisa. Potegnil je iiit iz kuverte. Napis se je glasil: „Ljubljeni papa !" „Ali je sedel tu gospod svetnik ?" je vprašal najditelj. „Di," sem cdgOToril, „pismo je najbrž njegovo ; padlu mu je menda iz žepa, ko je izvlekel robec, Le da bi opazil." Moj sosed je čital med tem poluglasno. Prevzelo me je to pismo s svojim posebnim •logom. Poslavljala se je od njega, kakor hči od očeta. Zahvaljevala se mu je in ga pre- pogledu, Konečno se sklene resolucijo proti deportaciji zločincev in za svobodo tiska. Boj ■ tihotapoi. AŠ 10. Dva finančna stražnika sta zadela skupaj • tihotapci, ki so hoteli vtihotapiti v Nemčijo 10 volov. Prišlo je do boja s puškami, pri čemer je bil eden tihotapce? »bit. _ BUSIJA. KODANJ 10. Danes predpoludne je na jahti „Poiarnaja zvezda" dospela semkaj ruska carica-vdova. PETROGRAD 10. — (Petr. brz. ag.) „Ruski Invalid" poroča: Govorice, ki so se pojavile v listih, češ, da odstopi vojni minister, so popolnoma neutemeljene. RIM 10. „Agencia Štefani" poroča iz Petregrada: — V ruskih cficijelcih krogih ni absolutno ničesar znano, da je car Nikolaj opustil svoje potovanje v Italijo. Pcročiia, ki so jih tozadevno priobčili časniki, pripisujejo neugodnim vestem o zdravstvenem stanju carice Aleksandre. Sodi se, da se radi tega potovanje za nekoliko časa zakasni, vendar ne bo to zadržavalo carja, da bi sam ne potoval v Italijo. _ TURČIJA* SOLUN 10. — Mahmud Sefked paša je danes odpotoval v Bsrclin. — Vlada je, kakor te čuje, poslednjikrat dovolila prevoz srbskega vojnega materijala. Denarni kredit v Istri. Vesel, da se je na polju, ki !eži v puščavi, doteglo precejšnje sporazumijenje vsaj dveh delavcev; dalje v želji, da se še kdo drugi oglati s svojimi nazori, vse to na korist dobre ttvari, odgovarjam danes nepoznanemu člankarju glede vseh onih toček, v katerih ni soglasje, samo na jedno. Morda pridejo na vrsto pozneje, (ako bo čas) še druge. Demosten, Sokrat, Likurg, Mojzes, Odoa-ker, Karel Veliki, Samo, ...kje so se ti ljudje učili? Vseučilišč niso pohajali. Karel se je učil 40-leten „ded* pisati, pa naučil se ni. Povejte mi pa, ali niso vsi ti in še mnogi dragi vsak na svojem polju izvršili velikih del, ki ostlnejo zabeleženi v svetovni zgodovini ? Dalje :. koliko iznajdeb so sad dela neizšcla&ih mcžl Da, celo v samem pismu vstvaril je n e š o 1 a n i Gabelsber-ger nekaj, česar ti niti vseučiliščni profesorji sanjali nisc. Dandanes im&mo vrle pisatelje, urednike časopisov, voditelje denarnih zadrug, ki niso videli drugih učilišS, nego nekoliko hmeljnih rs zre do 7. Saveda jim je obzorje primerno široko, kakor študiranim. To je : š t u d i r a l i a o, če tudi brez šol. Dandanes pa se godi tudi narobe. Marsikak visokoučen človek, ni za nikako praktično rabo. Teorije večkrat morijo svobodno vzgajajočega te človeka, ki jim slepo ne more pritrjevati. Zdelo se bo čudno, s, res je, da je možno biti dober gospe dar, dober zadružnik, ne da bi mogel le jedne vrstice pravilno napisati. Več je vreden podjeten vnet mož, ki si daja po svojem razumu zapisavati račune po drugi osebi, račune, napravljene „iz glave", cego mož, ki ima dovolj izobrazbe, da jo vporablja v škodo sovrstnikov. Ni vsak, ki zna dobro voditi račune, objednem tudi 7adružni gospodar; mnogo jih je namreč za-drugarjev, dahasnijo svojemu gospodarstvu. Kaj koristi zadrugam učenost tistih, ki se hočejo okoriščati ? Ta učenost jim škoduje ; čem večja je, tem bolj. sila odpuščanja. Na poslednji stavek se spominjam doslovno : »Morda umrjem kje v bedi, aii rada umrjem, *mrt za ljubezen mora biti nekaj krasnega. Pcljubujem te moj dragi, dobri papa..." „No, tu imaš torej žalosten konec k onemu romanu starega gospoda," je rekel moj sesed, torarišu, ko je prečital; spomnil se je najbrž one povesti. „In kaj s pismom, ali mu je vrneno?" „Shrani je,44 je menil drugI. Govorili smo ves večer o tem žalostnem dogodku, ki ie v celoti dandanes zelo vsak-dajen in navaden,.. IV. Minol ie teden, stari gospod ni prišel. Minola sta dva tedna... mesec... dva meseca, trije — ne sluha ne duha po njem. V naši družbi so vstajala različna mnenja. Morda je ostal v Trstu za vedno, ali je umrl od žalosti... ? Nekega večera pa je priiel nenadoma ▼ veliko naše začudenje. Prišel je zopet z onim dobrotijivim, lju-beznjivim izrazom ▼ očeh in večnim smehlja- Težko ie o tem govoriti, a, t rebrn je precizirati. Možno je biti dober zadrugar, pa ne mati pisati; — prav lahko pa je biti učen, študiran, da, tudi dober zasebni gospodar, a vendar uničevalec zadruge. Pri analfabetu ni gotovo, da bo škodil, če ne koristi; samoljuben z ijač pa ne bo nikdar koristil, pač pa izžemal in se okoriščal. Po kranjskih časopisih se vsak čas poj o podobne pesmi. Sreča za Istro, da so ne more veliko slabega govoriti o naših zsdrugah. Tu pa tam se sicer nahaja kaka o od o boa zel, ▼ obče pa ni tolike nevarnosti. V Istri se taka ljulika ne more tako neovirano razraščati... zakaj ?... Ravno, ker je preveč separatistike in nezrupnosti, pa torej tudi večje nadzorstvo. V Istri najbrž še ne bo treba hitro takih reakcij, kakor smo čitali pred kratkim o neki posojilnici, kjer je dotični (menda dovolj učeni) c. kr. notar imel jedino in samo besedo. On je delal predaje; dovolje val posojila (samo svojim klijentom); sam izvrševal vsa pravna dejanja, zadolžoice. vknjižbe itd. ter sam dvigal posojila, ne da bi od njega neodvisni prosilci mogli priti na vrsto. Ka] bi Istrani odgovorili na tako zlorabo ? Pri nas bi bila najbrž nemožua. Ali bi mogel analfabet toliko škoditi ? Odločno : ne 11 Znanih mi je mnogo dobrih zadrugarjev doli po Istri, ki komaj podpisujejo svoje ime, pač pa znajo temeljito prere&avati zadružna vprašanja! „Sama volja ne baice ; tudi zmožnosti treba." Res! Ali zmožnost z» vodstvo denarne zadruge ne cbstoja v zmožnosti črčka-nj a po- papirju. Sicer pa m v?r>tno. da bi kak odbornik ne znal šteti d^carja; ali da ne bi poznal vrednosti poeeatva svojega soseda (polovica p-mote je celo v kupčiji pri-pustna za 'elj&voott). In t} je v obče glavno opravilo oob ;rnikov. Obresti računiti je lahka stvar, kar ucaera v kratke m vsakdo. Vendar zato ne smemo zahtevati zmožnosti vseh odbornikov; dosti je, ca dva znata. Zastopnic dek^ntke posojilnice je predlagal na zboru „Zveze", naj se, posebno za Istrane, osnujejo daljši tečaji za mlade kme-tiče, ki ostanejo doma na posest?u, pa se hočejo izvežbati za vodst/o zadružnih knjig. S takimi mlad mi močmi bi si zadruge mnogo pomogle. Trebalo bi jih vzgojiti po dva v vsaki občini. Zadruge bi pač mogle kaj malega žrtvovati za to. Občine bi pa morale podpreti tako podjetje. Ako se ta nakana ne izjalovi, bo imela Istra obilno sposobnih računarjev--po ceni. Bilance pa se naj neveščak sploh ne lotuje. J. A—k. Deželnozborske volitve na Goriškem. V Gorici 9. sept. x Shod narodno-napradne stranke, ki se je vršil danes v četrtek v „Trgovskem domu" od 11. predp. do 1. pop., je privabil nad 250 zaupnikov iz vseh strani dežele. Shod je otvo-ril predsednik izvrševalnega odbora, g. Andrej Gabršček. Rekel je, da je ta shod afir macija narodno-napredne misli v naši deželi, in da ta stranka je delovala in bo še naprej delala po svojem programu. Povdarjal je, da je to ljudska stranka, ker obsega poleg velike mase kmečkega stanu tudi obrtnike, trgovca, delavce in inteligenco. Vsi ti stanovi s k u p-no tvorijo naše slovensko ljudstvo. Omenjal je načelni boj ter je pozdravljal vse bojevnike nar. naprednega gibanja in navzoče zaupnike. Predsednikom shoda je bii izbran dr. Dragotin T r e o, podpredsedni- jem krog ustnic. Obraz je imel zagorel kakor cigan. Podal nam je obe roki in sel. Žarel je radosti nad svidenjem z znanci. Sedaj smo začeli sipati nanj radovedna vprašanja, ne da bi se seveda dotaknili s kako besedo one žalostne minolosti. „Da, gospodje, nekoliko sem se zadržal, bil sem v Afriki," je spregovoril tako mirno, kakor bi pripovedoval o sprehodu v Stro-movko.*) „V Afriki?" smo se začudili. Oni, ki je shranil njegovo pismo, je je potegnil iz žepa in je podal ataremu gospodu. Gledal sem pozorno ta trenutek v njegove cči. Pogledal je na piimo in je spoznal. Ali ni trenil niti s trepalnicami in je spravil pismo mirno v žep. „To je od nje," je spregovoril čez trenutek mirno; „to sem menda takrat tu 7gubi!. Škoda samo, da jo nisem našel. Hotel sem samo videti, če je srečna. No, morda bo. Škoda samo, da je nisem našel," je ponovil ie enkrat, „nesel sem seboj nekaj Op. prel. *) Sprehajališče blizu Prage. koma pa državni poslanec g. Alojzij Š t r e-k e 1 j in župan iz Prvačine g. F u r 1 a n i. O položaju je poročal obširno g. Gabršček. Omenjal je posebno, da ker dež. zbor že tri leta ne zboruje, je zastalo vse polno peticij in prošenj ter važnih zakonskih načrtov. — Omenjal je, koliko laškega uradništ?a je ▼ dež. upravi in da je slovensko uradovanje padlo daleč nazaj. Lani da je bilo izvoljenih 9 protiklerikalnih mož in le 5 klerikalcev. Če bi ne bilo prof. Bar buča med temi, bi bil po* ložaj Čisto drugačen. Malenkosti da so uplifale ca ves položaj, ker so prevladovale pri volitvi Ber-bučevi razne obveznosti (Čapovan itd.) Pos). slov. kluba da so bili poslani v dež. zbor v namen, da se tam spremeni položaj ter se vrže gospodarstvo pod vodstvom Pajerjevim* Vse da gre v Furlanijo. Rekel je med drugim: Vse to, k a r v e m o, j e že grozno, aH pravijo, da ni niti senca, kar se v dež. hiši resnično godi. V de*, hiši gospodarijo laški dež. uradniki. Izvršujejo se marljivo vse laške reči, slovenske pa se prepuščajo počainemu uradnemu toku. Slov. kluba ne zadevlje krivda, da je bil dež, zbor raz-puščen, ta klub je zastopal pravilno ljudske koristi. V dež. odbor bi bili prišli trije odborniki, ki bi ne bili dopuščali, da Psjer vlada kakor hoče on sam. — Povedal je nadrobno, kako se je vršil boj in kako je prišlo do obstrukcije. Pravil je nadalje, da je prevladalo prepričanja, da treba postaviti iate kandidate kakor lani, izlasti v splošni kuriji. Če se jim ]e lani dvakrat izkazalo zaupanje ni razloga, da bi iskali drugih. Priporočal je slogo na dan 26. t. m. Poročilo je bilo odobreno. Dr. P u o je predlagal 1) da se izreče Slov. klubu zaupanje in da se postavijo za kandidate v splošni kuriji: drž. pos!. Alojzij Š t r e k e 1 j, dr. Aloizij Franko in Anton Križ-nič župan v Kanalu. Predlog jo bil sprejet soglasno. G. Vrtovcu v Tolminu se je zagotovila kandidatura, ▼ drugi kuriji, gosp. Breščak iz Dobravelj se }e zavzel za ajdovski okraj in je predlagal nadučitelja Petra Medveščeka iz sv. Križa za kmečke občine. Zagotovilo se mu je, da se bode jemalo to želi o v vpoštev, Gosp. B r e 1 i h iz Cerkna je podpiral Vrtovčevo kandidaturo, kar se je vzelo na znanie. Posl. Strekelj se je končno zahvalil za izkazano mu zaupanje in je sklenil z besedami nadškofa: edini bodimo na shodih in edini pri volitvah. Zatem je stavil dr. Puc resolucijo glede učnega jezika na naiih srednjih «iolah, ki je nemški, da-si nemščina pri nas niti deželni jezik ni. Resolucija je bila soglasno vsprejeta. Naj omenjamo, da se je vršil shod v polnem soglasju in ob splošnem zanimanju poslušalcev. Kmečka stranka je proglasila svoje kandidate za splošno kurijo in ti so : drž. poslanec Alojzij Štrekel^, odvetnik dr. Alojzij Franko in pa Anton Križnič župan v Kana'u. Volilni oglas pravi, da ce je kmečka stranka obrnila do nar napredna stranke in do „Slogašev" za kompromis. — Napredna stranka da je bila pripravljena za pogajanja, klerikalna pa je pogoie odbila in stavila protipogoje, katerih ni biro možno vsprejeti. Oglas pravi dalje, da nasprotniku, ki zahteva boja med brati, ni za dobrobit Ijadstva, temu ni za koristi ljudstva temveč le z& korist pO' samičnih oseb. Poživlja na slego kmete in tudi delavce iz izraža nado, da s splošnim nastopom se doieže to, kar je v programu stranke : Splošno io eoako in proporcionalno volilno pravico za deželni zbor. cekinov, če bi morda kaj potrebovala.. Nitem je nsšel, zato sem šel v Afriko..." Gledali smo naaj začudeno. Beseda Afrika je zbudila v meni stotero predstav. Bele hiše s plošnatimi strehami, skrivnostnimi haremi, zastrtimi ženami, rujavimi Arabci, palmami, žirafsmi, Lijenami, Kartagino — vse to mi je vrelo po g avi. In stari gospod je pil mirno in pripovedoval : Gospodje, potoval sem od Gibraltara in prehodil vso severoo Afriko do Alekit^n-drije, ali nič mev ni zanimalo tako, kakor afriška stranišča. Čudovito originalna in vendar navadna stvar 1 Izkopljejo v zemlji jamo, zasade poleg nje kol..." Hcmerski naš smeh ga je prekinil. To je bil zopet stari gospod 1 „--ko ;e jama polna, jo zagrebejo, potegnejo kol ven in zasade nekaj korakov naprej, zraven skopljejo novo jamo in..." To je bilo vse, kar je opazil gospod svetnik na svojem trimesečnem potovanju po Afriki. Več nismo izvedeli od njega do danes... (Zvršetek.) Stran II EDINOST" št. 255 V Trsta, dne 11. septembra 1909 Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavili zlasti na Balkanu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje prodnkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetja (karteli, trusti, monopoli); sootjalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.) ; zavarovalstvo; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les itd.); promet na suhem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, Inke, kanali): promet v zraku (letalni stroji, zrakoplovi itd); izselnlštvo; konsum (sladkor, kava, petrolej itd.); nova psdjstja itd., itd. Sestavlja PLUTUS. Kovine. Cene aluminija ko na Nemškem podražili za 10 mark na vsakih 128 mark. — Aiuminij, ki ga fabriciraj o Nemci takorekoč iz blata na zeio primiti* ei nbčin — vsekakor velja vsaka izmed električnih peč ki je v dobavo te kovine iz takega materijala potrebna, blizu 2—3 milijone kron — je postal v kratkem zaradi svoje lahkote in lepe zuna-njoiti zelo priljubljena kovina. Vsak dan so pričakovali, da mu ceae padejo — v tem slučaju bi n. pr. aluminijska posoda prav hitro izpodrinila viako drugo, do česar gotovo Še pride — a zgodilo se je do sedaj ravno obratno. To pa ]e samo mimo gredočega po-Djcaa, ker rabijo sedej za vodljive balone k la Zeppelin na Nemškem silno te kovine. Na Slovenskem, (kar pripominjamo samo mimogrede), so v mnogih krajih dani vsi predpogoji za tako industrijo. Podražil se je nadalje platin in to največ zaradi vedno večje vporabe v kemičnih, elektrotehničnih in kemičaofiiikaln.h laboratorijih (Da 4000 frankov). Nasprotno so cene medi in tombaka padle in sicer pri prvem za pet kron na me-teriki stot in pri drugem za 7 kron. Produkcija sirovega železa ▼ Severni Ameriki je v letošnjem prvem polaletju n&rattla za dva nova milijona ton t. j. na skupno 11 milijonov ton. Vzlrc temu so se cene dvignile, kar je znamenje za ves ostali štet: zadnja leta se vidi prav jasno, kako žeto je odvisna vsa svetovna produkcija od amerikanske železninske industrije. Takoj, ko se je pokazala tam boljša konjukura, so Sle cene na vseh borzah kvišku. Eakor prispevek k bcljsemu razumevanju tega dejstva, naj navedemo nekoliko stitistič-nlb podatkov: leta 1800 so porabili prebivalci Združenih držav toliko surovega Železa, da ga je prišlo na vsako glavo 80 kg, leta 1900 ga prihaja na vsako glavo okolu 380 kg. Istočasno se je potreba te kcvine v Avstriji samo pcdrojila: 1800 . . . . 20 kg na glavo 1900 .... 40 „ w „ Pomen železa v mednarodnem gospodarstvu zaznavamo lahko nekoliko tndi po dimenzijah, v katerih ga pot nične dežele produci-rajo. Navajamo Nemčijo, da je iz tega obenem tudi kolosalni l ?podarski razvoj te države nekoliko razviden. 1840 . . . 143 milj on. kg. 1870 . . . 1391 „ „ 1906 , . . 12478 „ „ Bakra so producirali v Ameriki v letošnjem poluletju približno toliko, kaker lani v istem Času, n&mreč 118 milijonov funtov proti lanskim 116 milijonom. Kakor pa smo Se poročali, so zadnji čas cene b&kru nekoliko padle. _ „Veleizdajnici proces" v Zagrebu. (142. dan razprave.) Zagreb. 9. IX. Po večdnevnnm presledku je danes državni pravdnik po polletni razpravi (ki je začela dne 3. marca) začel se svojim obtožnim govorom : Branitelj dr. Hinković je predlagal, naj se pozovejo ▼ dvorano tudi oni obtoženci, ki so izključeni od razprav, kar pa je predsednik odklonil, sklicevaje se na sklep senata, češ, da so nekateri obtoženci nepcbcl šljivi, Dobil je besedo državni pravdnik Ac-c u r t i. Povdarjal je, da razdeli ves materijal ca dva dela in da dokaže: 1.) da je razprava dokazala objektivno dejansko stanje veleizdaje. 2.) Kdo je kriv veleizdaje! Veleizdajstvo da je največe zločinstvo, ki je je smatrati že kakor storjeno v tistem hipu, čim se je na zunaj pokazal namen za izvedenje tega zločina. — Na to je govoril Accurti o srbskih grbih, zastavah, napisih itd. Same na sebi da nimajo sicer res nič vele izdajalskega na sebi, ali obtoženci da so jih razfiirjali z veleizdaja 1 skim namenom. Ko je državni pravdnik Accurti navajal razne izpovedbe prič o „namenu" in „tendenci", je prišlo opetovano do viharnih izbruhov — veselosti med branitelji in obtoženci. čitanje mnogih izpovedeb prič je delo* valo silno vtrudljivo in je bilo skrajno dolgočasno, da je mnogo občinstva zapuščalo dvorano. Državni pravdnik je trdil, da se žaljenja veličanstva jako množe med srbskim ljudstvom, kar je zopet izzvalo veliko veselost, ker je državni pravdnik ozaačal to kakor sad Lekega revolucij onarne ga gibanja. Ko je Sital iz „Srpskega Kola" neki članek o aneksiji, ▼ katerem je rečeno, da t BEUGRAD 10. (Iz uradnega srbskega vira). List „Zvono" je prinesel včeraj poročilo, da je princ Jut i j obiikal pred včeraj nim ministra Pašića in Protića, ter zahteval od istih svojo rababilitacijo, dalje, da je obiskal tudi prestolonaslednika Aleksandra, ter zahteval od njega, da mora zapustiti takoj Srbijo, ter da sa je vršilo miniitersko posvetovanje radi omenjenega postopanja princa Jurja. Temu nasproti objavlja srbiki tiskovni biro : Celo poročilo lista „Zvono" je popolnoma smišljenjo. Minister JPašić v označenem času niti ni bil v Belgradu. Proti omenjenemu listu je bila uvedena takoj kazenska preiskava. Srbske železnice in šole. Iz Bsiegrada smo prejeli: Iz te dežele, iz katere vam navadno prihajajo edino*le vesti o ministarskih krizah, morem' vam danes javiti veselo vest. Tukajšnja vlada je namreč prejela iz Carigrada poročilo, da je porta slednjič privolila, da se zgradi „Jadranska železnica", to je, železnica od srb?ke meje v Merdaru preko Stare Srbije da črnogorskega pristanišča Bar. — Ta železnica bo spojala z morjem tudi Skadar. O drugih železniških delih v Srbiji Vam morem sporočiti sledeče : Skoro bo dogotovljena proga Stolac— KruSevac—Kraljevo in Paračin—Žaječar. Dokler ne bo .na tej progi dogotovljen veliki tunel v sv. Petki, bo prevažalo pošto in potnike od sv. Petke do Boljevca pet artomobi-pravdnik ima gotovV "lepo "napisan svoj govorj lo?. Od Boljevca pa do Zaječara je proga že B^sni vlada »Švaba* ter da Bosna pripada k Turčiji je branitelj dr. Hinković po kimal z glavo, radi česar mu je drž. pravdnik zakli* cal: „Ne kimajte z glavo. Tudi to bi mogel jaz smatrati za veleizdajo. Ta Accurtijeva — modrost je dala ponovno povoda veliki veselosti. Za zabavo je skrbela tndi tista znana srdita pristafiica dra Franka — prismojena Miletička. Bila je — kakor vedno — na galeriji in je neprestanim glasnim odobravanjem spremljala vsa izvajanja državnega i pravdnika. Naravno : če ob strani Raucha vlada Frank, mora tudi na strani Accurtija stati... prismojena Miletička, da podpira Ac curtijeve .... poezije. Ob 3. uri popoludne je drž. pravdnik nadaljeval svoja izvajanja. * * * Še nekaj za način vodstva tega procesa veleznačilnega se je dogodilo danes, nekaj, * kar potrja, da je ta proces soden skandal i prve vrste, da je, sodna dvorana postala le klavnica, v kateri cai padajo žrtve, da bi si i mogli v krvi nedolžnih prati roke oni, ki po-(čenjajo zločinstva na narodu hrr&tikem, na r njega svobodi in nfega pravicah ! Z današnjim -dnem so namreč odpravili iz sodne dvorane (sodne stenografe 1 Namen tej odredbi je prozoren in je le člen v vsem postopanju sodišča, ki je šlo zistematično za tem, da napravi vsako brambo iluzurao. Kakor smo rekli: klavnica v kateri žrtve morajo pasti. Drž. in ga odprava .tenografov ne zadevlje ker| gotova. Tudi železaca Arandjelovac—Lejkorac vse eno 'pride v zapisnik kakor stenograf .ki j je dovršena in bo spojena s progo Obrenovsc— zabeležen govor. Drugače pa je z branitelji, j Valjevo. S to odredbo hočejo Accurti in drnžba do-i Ministeratvo za nauk je odredilo, da se seči, da govori braniteljev ne1 ©tvorijo štiri nove gimnazije: v Knjaževcu pridejo v uradni zapisnik. ISvilajencu, Prokuplju in Kraljevu. Naj trimfajejo tudi v tem. ali nečesa j ^druzega, za njih poraznega, ne bodo mogli; j preprečiti. Tega namreč, da ne bi govori braniteljev priili pred široko evropsko javnost. Branitelji so namreč sklenili da bodo vz drž a vali svoj lastni stenografski biro ter izdado potem svoje govore v posebni brošuri, kar bo zadnji žebelj v krsto.... moralnega poloma Bauch-Frank-Tarabocchia-Accurti j eve strahovlade v Hrvatski. * • * * ZAGREB 10. Državni pravdnik je na j današnji razpravi nadaljeval svoj govor. < Cesko-nemške sporazumne 4 konference. Ko so se vračal! češki agrarci v četrtek od ministerskega predsednika, so izjavili, da slede z največjim zanimanjem sedanjim posvetovanjem in da pozdravljajo akcijo za delovanje češkega deželnega zbora. Oni da so pripravljeni za sporazumljenje z Nemci; a ; Nemci morajo svoje zahtave tako staviti, da * bodo zamogli Čehi z ozirom na svoj program ; iu razpoloženje češkega naroda stopiti ▼ po-; gajanja. Radi tega zahtevajo, da se rešipreporno | vprašanje v češkem deželnem zborn. Obenem ■o agrarci zahtevali, da se ima odpomoči „Nove srbske intrige". Pod tem naslovom objavlja graška „Tagespost" članek, ki bi moral — sodeč po naslovu — povedati nekaj novega. V resnici pa le premleva stare, znane in že stokrat premlete — fraze. Člankar pripoveduje namreč, da gre stremljenje sedanjih politikov v Belem-grada, Zagrebu, Ljubljani, Dubrovniku in Cetinju za ujedinjenjem vseh Srbov in sorodnih Hrvatov, na škodo Avstrije. Uradniki, učitelji, odvetniki, zdravniki itd. med nami so sami panslavisti. V tem je tudi vir agitacijam proti nemiki kulturi v Dalmaciji. Po dolžnosti kronistov smo registrirali tudi ta glas nemškega glasila. Radovedni smo sam?), kaj hočejo Nemci doseči s tem vednim — denunciranjem ? I Mi nismo tajili nikdar in ne tajimo tudi sedaj, da je naš konečni cilj ujedinjenje Jugoslovanov. Ssj je to program skoro vseh jugoslovanskih strank. Ra-mere so take, da bi se prtv lepo dalo doseči pridruženje Srbije in Črnegire k monarhiji, pa bilo to že v eni ali drugi obliki. Ali če se govori, da je to stremljenje — v kolikor se tiče Slovanov monarhije — naperjeno proti monarhiji je to naravnost podlo obrekovanje. Sleherni pameten in trezen Jugoslovan zna, da imamo mi svojo kulturno in gospo- ,sedanjemu neznosnemu položen češkega na-> dar;ko b0ČjiaD0tt kakor enakopraven faktor roda na Dunaju in Niže Avstrijskem. jT močai in TBem narodom prarični Avstriji I j Pozneje so imeli mladočešta in agrarni Ker pa nat Nemci nočejo pripoznati kakor zastopniki ob prisotnosti ministrov Brafa in enakopravnega faktorja, ker torej oni Zateka, skupno posvetovanje, pn katerem se Q erj Q TBem narodom poštene je izkazalo popolno soglasje v nazorih za- - n pravične Avstrije, oni nočejo niti stopmkov obeh st:ank. Splošno prihajajo tudi mogne Avstrije! Oaih, ki delajo proti ms nemškega tabora glasovi, iz katerih bi se intereBOm monarhije, ki intrigiralo proti Av-.dalo sklepati, da pride vendar-le do spora- itriji} n0 gmemo torej ukati v Belemgradu, , z uma. »niti ne med Jugoslovani, ampak med avstrij- \ Bržkone se skliče češki deželni zbor z Nemci 1 drugimi deželnimi zbori vred na kratko za-i - | sedanje, v katerem bi se sestavilo deželni] Patrijarh BogdanoviĆ V Z© odbor. Srbski princ Jurij. List „Zvono" nadaljuje svojo kampanjo proti bivšemu prestolonas* --'niku Gjorgju, Poroča namreč, dia je prim surij odločen, da si pridobi nazaj d)stojar .o prestolonasled _ nika. Princ je šel k ministroma Protića in gtave7n"da "ni"B jgdanovTć" na bankatu napil munu, Srbski pravoslavni patrijarh Lukijan B 3g-■ nonović -e je mudil teh dni v Zemunu. Po mestu sv, 1 -le razvešene samo hrvatske in . srbske zastu in semtertja katera črno-ru-mena. Padlo je v oči, da proti prejšnjemu običaju ni bilo videti nikjer madjarske za ni Wekerlu ni Rauohu. Patrijarh je v sveča nom ornatu obiskal katoliško župno cerkev, česar še noben patrijarh ni na slični način Paiiću ter zahteval kategorično, da se mu 'zopet povrne prejšne pravice. V ta nsmen, da se ima sklicati veliko skupščino. Poleg t3ga je obiskal princ svojega brata, prestolo- Storil. * Hrviti "ia''Nemcf so"radi Vegi'patri naslednika Aleksandra m zahteval od njega, jarhu na ^ zaprli 1Toje prodajalnice. Naj-da mora takoj zapu.titi Srbijo, sicer da mora ^ Krncijo je napravila napitnica patri-teči ta. . j ar ha na slovesnem banketu. BogdanoviĆ je Radi omenjene akcije se je sestal mini- Jmeđ dnigim „aglasil, da mora srbski narod sterski svet na konfarenco. „Zvono« pravii: na Hrvatskem storiti v.e možno, da očuva S? J™6 odvrnila princu in 0 ^.tavo, cirilico in narodao ime ter da kaj je sklenil imaisterski svet ne znamo, ne fantom, radi katerih .sede ne- zahtevamo pa, da se postopa proti pnncu dolžni ijadje T ječi. Jurju z vso ojstnno zakona. Groženje z na-silstvi od strani princa sasluži kazen. List ve tndi poročati, da je prišlo med princem in c , .... . ... . Pašićem do burnih prizorov in sicer v ko-1 V ^»tkem obišče glavna avstrijska naku, o priliki souperja, ki je bil prirejen na F1®*' ^ečja družba mladoturkov. Namen tega čast roškemu odposlancu Sargijevu. i"1?* }e> ** P*0.?5? ndeležnifa gospodarske, Tu j* zahteval princ ponovno od Palića, mdustrgalne, socijalne in vojaške razmere izooslnie. da mu m no«™* njegove monArhlie- Irieta _«>_udeieži najmanje 150 Obisk mladoturkov v Avstriji. naj izposluje, da mu se povrne ... .. , D - - . prejšne pravice. Pašić je odvrnil, da ie to OB0^ do Budimpešte v posebnem nemogoče, ker se je odpovedal prostovoljno °b.l,1£tl ™ namerava poleg Budim- ter je odpoved podpisal kralj ia potrdila P8"6 Danaj» Prag0> Gradeci Trit m skupščina. Princ da je na to odvrail s povz- Beko' .. , , . - . , . , ... . dignjenim glasom, da če vlada to noče storiti, !e doT°!jenj0: ^ dokaže, da ima moč, da si pribori s silo * ***** ****** tadl. člrianu uradniki nazaj svoje pravice. Tako »Zvono". m častniki. Izletniki odpotujejo iz Carigrada Da je bivši prestolonaslednik Gjorgje 17. oktobra » povrnejo dne 8. no- zelo nervozen mladič, znamo, a kljubu tema TQm"rft,l treba sprejeti vse te vesti s veliko reservo, to pa tembolj, če se pomisli, da je „Zvoao" glasilo socijalne demokracije. „Plectlo" večen lažnjivec. Včeraj .Pic * * » colo11 zopet laže najnesramneje, da bi očrnil Dnevne vesti. in če le možno škodoval siromašnemu slovenskemu proletarcu. To pot se je vrgel na sprevodnika električae železnice na Opčine, Vodiška. Očita mu surovo ia brezobrazno postopanje z .gosti" iz Italije, ko so se vozili predvčerajšnjem na Opčine. Vsaka beseda, ki jo je napisal „Piccolo'' na škodo tega siromaka, je najbrezobrazneja laž, kajti imenovani je vršil le svojo službeno dolžnost v dolžnem utjudnem tonu. „Mili gostje" iz Icalije so se kakor divjaki pehali na voz in se jih je stlačilo gori nad 60, dočim je predpisano Število 44, da je voz kompleten. Re5eni sprevodaik je uljudno opozoril „reditelja" — sina znanega bogataša Segre — da lokomotiva ne more zmagovati toliko teže. Ob enem ga je opozoril tndi, naj-uljudneje, da oni goitje, katerim ni on pre-skrbel listka, bodo morali plačati med vožnjo. Sprevodaik je storil torej le, kar mu velevajo službeni predpisi, a „P.ccolo" je napravil iz tega „turovo" iu brezobrazno postopanje. Med vožajo samo ni bilo niti besedica prerekanja ne b Gifutom Segre, ne z gosti. Sprevodnik ja le mirno pobiral listke in vršil torej zopet s7ojG službeno dolžnost. Pač pa so se na Opčinah brezobrazno surovo vedli — mili g03tje iz Italije. Razgrajali, razbijali ia drli so se v vozu, ker so morali čakati 12 minut na odhod, kakor zopet določa — „vozni redu. Navzoči ekspe-dijent — Piranec, torej Italijan — jih je prosil naj bodo mirni, ter jim je pojašajeval, da s tem, &ko bi voz predčasno odšel z Op-čin, ne bi vsajedno nič pridobili, ker bi pa moral na pota (na iz^gibališču) čakati na drugi 7oz. Mislite, da so ti mili gostje hoteli kapirati ta najpriproiteji nražonu ? ! Kaj še ! Kričali so na ekipedijsnta, naj s 3 gre — učit manire 1! To so fakta, iz katerih jasno izhaja, da ni«o organi železnice ničesar zagrešili in da je brezobrazaost, surovo :t in prepotanca le na strani „Piccolovih" „milih gostov", S Čifutom S?gre ki je letđl v uredništvo „Picolovo" s takimi iofimaimi lažni, bomo pa m&lo račaneli š? posebej. Itali ansko gostoljubje. Včeraj je po«e-tilo naše mesto nekoliko členov milanske „Uniferaitži popolare". O tem poseta so pisale italijantke novina celi mesec ia *Indi-pendente" je v torek prineiel kar velik članek, s katerim je pozival meščane, da preskrbe izletnikom par — sob, da jim se ne bi godilo kakor tistim milanežkim delavcem, ki so morali iskati postelje v — „Narodnem domu" ! Vzlic viam pozivom pa so na5i neodre-šenci kaj klaverno vsprejeli milaneške brate. Navdušenja ni bilo, meSčanstro je bilo zastopano le po par] štadaotov, „Piccolo" sam mora pripoznati, da so izletniki sami morali iskati stanovanja. Nekateri pa so ga naSli komaj popoludne, dočim so prispeli v Trst, ob 6.30 zjutraj 1 Res, karalirji so naši Lahi, ko jim prihajajo mili bratje v posete! U staja v Gorici! Župan B ombig je rekel in stresejo naj se stebri države! Ali naj vlada odatrani iz Gorice slovansko počast, ki se prikazuje v obliki slovenskega učiteljišča, ali Gorica odgovori in se sama obrani z — u s t a i o ! „Una generale sollevazione della cittadinanza" — zagrozil se je baronu Bienerthu goriški Caesar, župan Bombig. Mi ne vemo — žalibog — še nič, kako misli vlada rešiti vprašanje slovenakega učiteljišča v Kopra; ne vemo niti tega, ali sploh nameruje izpolniti zahtevo vseh primorskih Slovencev da se ta naš zavod premesti v Gorico. Vaekako čutimo potrebnim, da še enkrat povemo vladi: vrši svojo dolžnost! Bombigu pa še enkrat: pagliaccio! Na c. kr. izobraževaiišču in na {dekliški vadnicl v Gorici začne šolsko 16to 1909/10 dne 16. semtembra. I. Vpisovanje na c. kr. izobraževaiišču za učiteljice bo dne 14. m 15. septembra od 9—12. ure zjutraj. G jenke, ki so ti zavod že obiskovale, zglasijo sa stem, d& se same predstavijo ali pa dopošljejo ravnateljstvu svoje šolsko spričevalo. Nove gojenke na I. tečaj se pa imajo predstaviti 15. sept od 9—12 ure dop. pri ravnatelj it vu. V više tečaje se ne sprejema novih gojenk. Dne 17. lept. ob 8. nri se začnejo po« navljalni izpiti. II. Na c. kr. dekliški vadnici bo vpisa-vanje dne 15. septembra od 9 do 12 ure dopoludne in sicer za učenke v I. razred in za one, ki so to šolo že obiskovale ; te naj prineso zadnje šolsko spričevalo. Učenke za ^1. razred pa naj prineso : krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo o zdravih očeb, o stavljenju koz in ubožni Ust. V više ^razred* se ne sprejme novih učenk. Redno poučevanje začne 17. sspt. ob 8. uri zjutraj. — Ravnateljstvo c, kr. iz^bra-ževališča. Prejeli smo in objavljamo. Velečislanemu ured. „Edinosti" v Trstu. Podpisani vljudno proiim, da bi sprejeli v svoji cenjeni list naslednje pojainilo ca mojo odgovornost: Ozirom na cenjeno opazko v .Elinosti" od ponedeljka z dne 6. mptambra t. 1. gledč napake „Verlag" na razglednicah pevskega V Trstu, dne 11. septembra 1909 »EDINOST« št 255 Stran III diuštva „Veleiila" v Skednju, bodi Vam in drugim, ki so delali enake opazke, sledeče t pojasnilo : Mojo beiedilo pri naročbi razglednic je bilo edino sloveniko ter je napravila oni ne-dostatek trrdka sama in ne po moji krivdi, kar bi biio tudi nesmiselno. Kar se pa t*če daljne opazke „i. t. d.", menim, da niste imeli daljnega povoda, ker sc drugače razglednice brez vsake napake. G.ede kolorita mojega ateljeja podam pa točnega pojasnila takoj, ko se odzove ne* Ste rilo rezličnib takajSnib narodnih podjetnikov, ki so bili tako srečni, da se jih je pustilo nemotene, dasiravno je njihov kolorit v podjetjih slabši od mojega — in pa oni del slo renskega občinstva, ki prezira popolnoma moje edino narodno podjetje v tej stroki, katero nudi gotovo kaj boljšega, nego od hiše do hiše potujoči šarlatani, ki prodajajo svojo „robou za par čentežimov. Sicer pa naj bo kclorit mojega ateljeja tak ali tak, bodita uverjeni, da hočem živeti in umreti kakor zvest sin svojega ljubljenega nareda. Konečno se prisrčno zahvaljuiem vrlemu pevskemu društvu „Velesila" v Škednu na prijazni a^k?cn;enosti in laskavem prizoanju t r gospodu predsedniku Gkdici za obilen trud in požrtovalnost, ki mi jo je izkazal pri te] priliki. Tr«t, dce 8. sept. 1909. O'ličnim štovanje ANTON JERKIČ f:t-grsf. Obletnica smrti cesarica Elizabete — Včeraj povodom 11. obletnice smrti cesarica Eiizfcbete je bila ob 9. uri zjutraj v baziliki ■v. Justa slorccna zadašnica, ki jo je služil škcf urni. Nagi. Službi bož;i so prieostro^aU načelniki civilnih in vojaških oblaitnij. Na mnogih 'avnih poslopjih in nekaterih konzulatih bo bile razrešene zartave na pol droga, ,.ProsvetaC£, akađ. f^r. dcuširo v L;ub-ijani naznanja, da te je na zadnjem občnem zboru voljeni odber konstilu'ral sledeče: Predsednik: iur. Radovan Krivic; podpredsednik : iur. I^aa Z-'-rnoan; tainik: iur. G :Herc Zupančič; blagajnik: pbi). Fran Vrhovnik ; knjižničar: iur. Janko Vrančič; namestnika : iur. Viljem Krejčič in vet. Janko Vizjak; preglednika: iur. Albin Pleško in iur. Fran Tram puž. Na dekliški šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri S'. Jakobu se vrši opisovanje 15. in 16. septembra od 9.—12. ure predpoldnem. Veselica „Zavarovalnice gov. živine" in pevskega društva .,Zvon" na Opčinah se je vršila povoljno. Skupni odbor izraža tem potom iskreno zahvalo slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, po ebno pa slavnemu društvu „Lioa* iz Bazovice. Zahvala gospej M. vd. Drfcšček za brezplačno prepustitev prostora na lepem dvorišča. (200 X 100) Za Ciril-Metodov obrambeni 3klad so se zonet priglasili naslednji: 353. Seidl Ferd.. prof. v Goric}, 354. „Sloga", orkester v Krarru, 355. Sturm I. inženir v Ljubljani, 356 dr. V. Kac, zdravnik v Mariboru, 357, pcdražniea družbe sv, Cirila ia Mc-toda v Konjicah, 358. obitelj S. v. B. po Josipu Fabčiču v Gorici, 359. J^rkifi Anton, fotograf v Trstu in Gjrici. — Živeli bram-bo?ci Ciril in Metoda ! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jcs. Fabčič, poslovodja Gabrščekove tiskarne v Gorici 200 K, katere je darovala častita obitelj S. v. B. obrambeuemu skladu Ciril-Metodovem. 200 X 1000. Zirio ! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal prijavo za obrambeni sklad Ciril Metoda g. Anton Jerkič. fotograf v Trstu in Gorici v znesku 200 K pod geslom : Za narod svoj in doni nremili ni žrtva to, d o 1 ž n o s t je v sili! Sovrrg, ki nam tepta pravice : to najostreje bo pušice. Edinost, bratstvo med seboj! t si združeni hitimo v boj za narod svoj l IL deki. Ij. šola družbe sv. Cir. in Met. na Acquedottu Vpisovanje na novo ustoplih učenk zs I., II. in III. razred se bo vršilo dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure do po!. 7 II. razredu na Acquedottu št. 29. III. nadstrop;e. Seboj je prinesti krstni list, zdratu ški spričevali o stavljenih kožicah ter zdravih očeh. Vodstvo. Naše dijaštvo se je pričelo v zadnjih letih kazati jako žilavo. Omenjati bi bilo posebno ustanovljanje knjižnic, ki jih dijaška, društva vedno več ustanovljajo. Ri»no kar zop-t otvori tuka;šnje dijaško dr. „Bilkan" svojo (sedmo po številu) knjižnico v Lonjerju pri Trstu ; a istrsko dijaštvo otvarja dne 19. t. m. v Dekanih pri Kopru (četrto po štev.) ljudsko knjižnico. Ker sti ob obeh prilikah združeni otvoritvi z veselico tamošnjih domačih društev, bi bilo gotovo dobro, da izkažemo naši mladini svoje simpatije tudi tako, da se teh prireditev udeležimo. Tržaška mala kronika. Tatvina med „žlahto". Včeraj je bil aretiran čevljar Mihael Gasparo, star 29 let, iz But gliana v Italiji, stan. v ulici Androna Coppa št. 7, ker je ukral svojemu bratrancu Petru Ga »paro zlato ovratno verižico in srebrni uro z zlato verižico, vredno skupaj 90 kroD. Vse te predmete so našli v stanovanju omenjenega čevljarja. Potem ko so istega zaslišali na policiji, so ga izpustili na svobodo. Še druga tatvina. Iz stanovanja Kristijana GregoriČ, vratarja hiše it. 5 v ulici C&-) serma je bila predsinoči ob 11. uri ukradena zlata remontoir-ura z verižico iz kovina, in druga srebrna ura, v skupni vrednosti 174 K. Kakor sumljivega, da je izvršil tatvino, so aretirali nekeg* Hermana A. uslužbenca v nekem kinematografu. Sleparska ženska. Neka Luigia Ban venuti, stara 32 let iz Maniaga blizu Spilim-berga v Ital. Furlaniji se je nastavljala blizu mestne zastavljavnice in se tamkaj ponujala ženskam, ki so se sramovale osebno zastaviti svoje reči, da jim ona preskrbi ta posel. Pri tem je pa Benvennti pridržala zase zdaj to zdaj drugo stvar oziroma je potem izginila. Včeraj so sleparko zasačili in spravili pod ključ. Vkraden osel. Kmetica Ivanka Turk iz Sr, Antona pri Kopru je včeraj naznanila policiji, da jej je bil vkraden osliček, ki se je nahajal v hlevu v ul. Carducci, Nepoboljšljiv deček. Trinajstletni Ricciotti Majo, stana;oč v ul. Caserma št. 13, je že večkrat s svojimi paglavskimi in tatinskimi čini dal gradiva dnevni kroniki. Včeraj je pa peku Al. Gal vkradel bankovec K 20. Po dovršeni tatvini je izginil tudi z doma. Nezgode. Rarmela Skamperle, stara 14 let, stanujoča na B »Ivederju, je padla in si zlomila djsno ključnico. Ga. Eiiza Curiel, stara 70 let, stanujoča v ul. Chiozza št. 53, je padla doma in si zlomila desno piščal. Koledar in vreme. — Danes: Prot in Hijacint muč. — Jutri: 15. ned. po Bisk. Im9 Marije. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 26.° C, — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Plimo r g k o: Večinoma jasno.Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. V začetku iepo, potem motao. Društveno vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi jutri v nedeljo v prostorih „Narod, dama" v Barkovljah vrtno veselico s petjem, godbo, dvema igrama i j šaljivim »rečolovom. Med posameznimi točkami bo svirsl „Rujanski orkestar* pod vodstvom g, F. Macena. Začetek ob 5. uri popoludne. Jutri slavi pevsko društvo „Ilirija" pri pri Sv. Jakobu obletnico razvitja svoje zastave združeno s koncertom na vrtu kons. dr. pri sv. Jakobu. Vspored istega je z?lo zanimiv a zraven ho tudi šaljiva pošta in tombola z več krasnimi dobitki, zabave torej dovol«. Zastava pevskega društva „Ilirija" je jedna izmed mlajših bojevnic za našo otač-bino ter milo slovensko pesem tukaj ob obali Adrije, a v tem kratkem času svoiega živlie-n;n pcnesla je ona ponosno ča«-t elovtn ke petmi širom naše slovenske domovine, & u na sf daj na svoj spominski dan. da jo cen*. Zdrav. Dr. J. Pertot Je odpotoval in se povrne dne 27. septembra t. 1. k Objava. Vsled stalne preselitve na jug se proda lepa enonadstrop na Vila v prijaznem zdraviliškem kraju Bpodnje Štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji. V vili se nahaja 12 večjidel opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinBko trgovino) dalje lep lepotični, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako nataočnejše pojasnilo pri lastniku Alojzij Kranj o, Vila Os* roU, Laiki trg, Spodnje Štajersko. Gospodarsko In kons. drnitoo o Lokol išče poslovodjo za prodajalno z mešanim blagom. - Zgiasitsv do konca t. m.--Plačilo po pogodbi. Načelstvo Gospodar, in konsum. društva v Lokvi. (1 Pozor I Slovenci! Pozor ? | Danes v soboto, se odpre zopet e, prod.,|al„,ca COlOlIlllIlIlI TRST, ulica Vincenzo Bellini štev. 11 (vogral ulice Santa Caterlna) *afo?e°na z raznovrstnim blagom Lastnik Dragotin Babuder prej agent tvrdke Haffei. m T Gospe in gospodične V I zadobć v 8 dneh bujne in krepke prsi —— po uporabi „Creme Sultana". Cena Kron 6-— lončku, ki zadostuje in Kron 3 50 lončku za poskušnjo fflrodilnlco Babuder, Trst, ulica Ponterosso Ji. 10 Tai"g »« kraje. Umetni zobje ^iombbaig* SODOV. iidšranjs zoisov m m vsaKe oui&uii^ r zobozdravniškem ks&inefu 2)r J. Čermak ittj.aisck T Rj® T tiHsa tftHa Caasroia ttev. «3, H, SLOVENCI! SLOVANI v Trstu! Do žnost je Vaša, da :: se poslužujete edino le v :: Slovana brlunicl v ulici Saverio Mercad«nte št. 1 :: (blizu Slovanske knjig rne :: yv. GJURIN ::: BRIVEC. j o o o Svoji k svojim! o o o J m A ZASTOPNIKI godal gramofonov in v stroko spadajoč, predmetov BV Gotov zaslužek. Ponudbe na _ ^ Trst, ulica Commtrolale 13, 1. nadstropje se isce. I Za one, kt »ta-, u jej o v bližini I — kolodvora jnžne želesnioe. — \ DANES se je odprla v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega) nova mesnica E. Concillia kjer najde P. N. občinstvo naj bolj i a vrste volov skega mesa, tolminske teletine, janjčka, poulards znana tvrdke SIKOV J ANK v Gradca, osoljenih in okajenih Jesikov in razno- z«™ m^mu Specijaliteta: Graško meso. V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni. Prva parod. velika trgovina na Goriškem in Primorskem wm~ (Pred 25 leti poznana od Predila do Reke) V skladišču (sklada) Ima vsako Trato Šivalnih stroje* s a Šivilje, krojače, čevljarje Id domačo rabo - Stroji so rabi j ivi tudi za umetno vezanje. - V zalogi imam tadi Šivalnih strojev z svetovno znano znamko „PFAFF", kateri ne provzročajo pri livanje nlkakega ropota. - Na lzbero imam najfinije ln trpežne dvokolesa „Regent", .vHeHcal-Premier'', „Alfa", „Bover" in „Meteor *. Najnižja cena je Kron 108, b prostim tekom Kron 20 več. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčim po dogovoru t - Plašči za dvokolesa od K 6 naprej. - Lastna na novo opremljena delavnica za poprave šivalnih strojev in koles. — Glavni zadtop kmetijskih strojev, kakor sla. moreznie in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve slov. tovarne K. tS mani fakturnega blaga. — Naslov pri 1559 Zgubil ss je 9-letni dečko Blovensko, je bos, ima rujav klobuk, plav jopič in dolge cajhaste hlače; obraza belega in plavk. lase. Kdor bi ga našel, naj to naznani policiji pri sv. Jakobu v Tistu. 1563 V nedeljo, 12. t. m. BC vsi na vrtno Veselico pevskega dr. „Adrija" v Narodnem doma v Barkovljah Program obsega krasne pevske ttčke fn dve enodejanki: rHlače gospoda Kokodka" ter „Šolski nadzornik''. - Začetek ob 5. popoi. I KROJAČNICA Mm Andrej Lazzar Trst, Piazza C. Goldoni 10,1, n. je preskrbljena a pristnim angleikim blagom zadnje mode t veliki izberi in izdeluje vsako-vratn* oblek* po naj a ove j Sem kroju. JAKO ZMERNE CENE. — — Ugodni pogoji plačevanja. — — Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst ulica Beluedere Steo. 19 in ulica del Bosco šteu, 14. H Zobni ambalatorlj, nasledi). j| U Dr. Mnx Brillnnt-o jI M B R^ sprejema od 9. do 1. predp. Z !n od 2s do 6. popol. II y Trst, ulica Acquedotto 11 13. (J grmrtr Odlikovana krojacnica 4ugust Stular Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. [(ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadnjočih v krojaško obrt. Naročbe se izvršijo ločno in se dostavljajo n dom DELO SOLIDNO !.. Po absolutno ..! konkurenčnih cenah se kupi Porcelan, stekla, knhinjsfee po« trebSeliie, navadne in apanirane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse drugp potrebščine v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst. Sodi S mali in veliki se prodajo v ulici della Valle 1. 1523 ZOBOZDBAVMSK11 iMATOBIJ Dr. Viktor Bandel Trst, ulica San Giounnnl 5, L nadL od 9. do I. in od 3. do 6* Veliki obrtnijski zavod Cosovel cg gtovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni batš konkurence. ta- In lnazfjm, v?ti, fty!r r IlVerJev in razprodaja a;t d^bt ic m U.obno Jakob Trst yia delie Acque 8, nasproti Cnffi- 0 ntrala 7elik izbor francoskega ŠHmr-ar.jc^, r.enf?i:h ds-tertnih italijanskih in avstro-o^rskih vin. Borde»ux Burgunder, renskih vin. Mo-ella in Chianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebai pristni tropinov«o »liTovec in briojevec. Izdelki I. vrste, došli :/. dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Rax-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo franko. — Razprodaja od pol litia naprej, Umetni: fotograflčni 1 atelje pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRSI. ulica Rivo štev. 42 (pritličje) IzvrSt^e Tsako fotografično m«V _ ~ » M druStvo z om. Jam. v Spljetu IU C©H1©11XX11JB. plOSC p SIL VIO MALOSS1 JI Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, uL Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne. —